Keywords
Summary

Keywords

1. Skupna carinska tarifa – Uvrstitev blaga – Zavezujoča tarifna informacija

(Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, člena 5(4) in 12(2); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 12/97, člena 10 in 11)

2. Skupna carinska tarifa – Uvrstitev blaga – Zavezujoča tarifna informacija – Izpodbijanje odmere carine s strani zainteresirane stranke – Dokazi

(Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, členi 12(2) in (5), 217(1) in 243; Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 12/97, člen 11)

3. Skupna carinska tarifa – Uvrstitev blaga – Zavezujoča tarifna informacija

(Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, člen 12; Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 12/97, člen 10(1))

Summary

1. Člen 12(2) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, ter člena 10 in 11 Uredbe št. 2454/93 Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 12/97, je treba razlagati tako, da se deklarant, ki pri vlaganju carinskih deklaracij ravna v svojem imenu in za svoj račun, ne more sklicevati na zavezujočo tarifno informacijo, katere imetnik ni on sam, ampak z njim povezana družba, po naročilu katere je oddal te deklaracije.

Po eni strani namreč člen 5(4), drugi pododstavek, navedenega zakonika določa, da se za osebo, ki ne izjavi, da nastopa v tujem imenu ali za tuj račun, ali ni pooblaščena, šteje, da nastopa v svojem imenu in za svoj račun. Iz tega izhaja, da mora biti zastopanje izrecno in da se ne domneva. Po drugi strani okoliščina, da sta bili družbi del iste skupine ali da je bila ena izmed njiju davčna zastopnica druge v državi članici izvoza, tej družbi ne podeljuje statusa zastopnika v smislu tega člena 5 carinskega zakonika.

(Glej točke 31, 34 in 35 ter točko 1 izreka.)

2. Člena 12(2) in (5) in 217(1) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, ter člen 11 Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 12/97, v povezavi s členom 243 Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, je treba razlagati tako, da lahko zadevna stranka v postopku v zvezi z odmerjenimi carinami to odmero izpodbija tako, da kot dokaz predloži zavezujočo tarifno informacijo, ki je bila za enako blago izdana v drugi državi članici, ne da bi lahko zavezujoča tarifna informacija imela pravne učinke, ki se nanjo nanašajo. Nacionalno sodišče pa mora ugotoviti, ali upoštevna postopkovna pravila zadevne države članice določajo možnost predložitve takih dokazov.

(Glej točko 44 in točko 2 izreka.)

3. Člen 12 Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, in člen 10(1) Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 12/97, je treba razlagati tako, da nacionalno navodilo, ki nacionalnim organom omogoča, da se za uvrstitev deklariranega blaga sklicujejo na zavezujočo tarifno informacijo, ki je bila za enako blago izdana tretjemu, pri uvozniku ne more ustvariti legitimnega pričakovanja glede sklicevanja na to navodilo, ker so ti organi pri uporabi prava Unije ravnali v nasprotju s tem pravom.

(Glej točke 47, 49 in 50 ter točko 3 izreka.)