Keywords
Summary

Keywords

Prosti pretok kapitala – Omejitve – Davčna zakonodaja – Dohodnina – Možnost odbitja donacij, namenjenih zgolj nacionalnim raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam

(člena 56 ES in 58 ES; Sporazum o EGP, člen 40)

Summary

Država članica s tem, da dovoljuje davčni odbitek za donacije, namenjene raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam, samo če imajo navedene ustanove sedež v tej državi članici, ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 56 ES in člena 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Da bi se nacionalna davčna ureditev, s katero se razlikuje med donacijami nacionalnim ustanovam in tistimi, ki so namenjene ustanovam s sedežem v drugi državi članici, lahko obravnavala kot združljiva z določbami Pogodbe o prostem pretoku kapitala, se mora namreč različno obravnavanje nanašati na položaje, ki niso objektivno primerljivi, ali pa mora biti upravičeno z nujnim razlogom v splošnem interesu. Poleg tega, da bi bilo različno obravnavanje upravičeno, ne sme preseči tega, kar je nujno za dosego cilja, ki ga želi doseči sporna ureditev.

Po eni strani merilo razlikovanja med davčnimi zavezanci zgolj glede na kraj ustanovitve prejemnika donacije po definiciji ni veljavno za presojo objektivne primerljivosti položajev in zato za ugotovitev objektivne razlike med njimi. Čeprav sta lahko po drugi strani spodbujanje raziskovanja in razvoja nujna razloga v splošnem interesu, nacionalna zakonodaja, ki predvideva davčno ugodnost samo za raziskovalno dejavnost, ki se izvaja v zadevni državi članici, neposredno nasprotuje cilju politike Unije na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja. V skladu s členom 163(2) ES se namreč želijo s to politiko med drugim odpraviti davčne ovire za sodelovanje na področju raziskav in se zato ne sme izvajati s spodbujanjem raziskav in razvoja na državni ravni.

(Glej točke 29, 35, 37 in 44 ter izrek.)