Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62005CJ0260

    Povzetek sodbe

    Keywords
    Summary

    Keywords

    1. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dokazov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja

    (člen 225 ES; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

    2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo

    (člena 88(2) ES in 230, četrti odstavek, ES)

    3. Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do učinkovitega pravnega varstva

    (člen 230, četrti odstavek, ES)

    4. Postopek – Izvajanje dokazov – Zaslišanje prič

    (Poslovnik Sodišča prve stopnje, člena 64 in 65)

    Summary

    1. V pritožbenem postopku Sodišče ni pristojno niti za ugotavljanje dejstev niti načeloma za presojo dokazov, ki jih je Sodišče prve stopnje sprejelo v podporo tem dejstvom. Če so bili ti dokazi pravilno pridobljeni in če so bila glede dokaznega bremena in izvedbe dokazov spoštovana splošna pravna načela in upoštevna pravila postopka, samo Sodišče prve stopnje oceni dokazno vrednost predloženih dokazov. Ta presoja, razen pri izkrivljanju dokazov, predloženih Sodišču prve stopnje, torej ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora Sodišča. Tako izkrivljanje je podano, če se zdi presoja obstoječih dokazov, ne da bi se uporabili novi, očitno napačna.

    (Glej točki 35 in 37.)

    2. Subjekti, ki niso naslovniki odločbe, se lahko sklicujejo na to, da jih odločba v smislu člena 230, četrti odstavek, ES posamično zadeva, le, kadar vpliva nanje zaradi določenih njihovih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, ki jih opredeljuje glede na vse druge subjekte in jih torej individualizira podobno kot naslovnika odločbe.

    Zlasti v zvezi s področjem državnih pomoči, če tožeče stranke dvomijo o utemeljenosti odločbe o presoji pomoči, ki je bila sprejeta na podlagi člena 88(3) ES ali po končanem formalnem postopku preiskave, se v primeru, da je pomoč, ki je predmet zadevne odločbe, znatno vplivala na njihov položaj na trgu, štejejo za take, ki jih navedena odločba posamično zadeva.

    Poleg podjetja, ki je koristilo pomoč, je bilo zlasti konkurenčnim podjetjem tega slednjega, ki so imela aktivno vlogo v okviru tega postopka, priznano, da jih odločba Komisije, s katero se je končal formalni postopek preiskave, posamično zadeva, če je ukrep pomoči, ki je predmet izpodbijane odločbe, bistveno vplival na njihov položaj na trgu.

    Dejstva, da je določeno podjetje vložilo pritožbo, ki je sprožila začetek formalnega postopka preiskave, da je podalo svoje pripombe in da je potek tega postopka bil v pretežnem delu določen z njegovimi pripombami, pomenijo upoštevne elemente v okviru presoje procesnega upravičenja tega podjetja. Vendar pa tako sodelovanje pri navedenem postopku ni nujen pogoj za to, da bi se dokazalo, da določena odločba posamično zadeva podjetje v smislu člena 230, četrti odstavek, ES. Ni izključeno, da to podjetje lahko navede druge posebne okoliščine, ki ga individualizirajo podobno kot samega naslovnika odločbe.

    V tem kontekstu je v vsakem primeru le podjetje, ki je tožeča stranka, tisto, ki mora primerno navesti razloge, zakaj lahko odločba Komisije škodi njegovim legitimnim interesom, s tem da očitno prizadene njegov položaj na zadevnem trgu.

    (Glej točke od 53 do 57 in 60.)

    3. Posameznik, ki ga odločba Komisije na področju državnih pomoči ne zadeva neposredno in posamično ter katerega interesov zato državni ukrepi, ki so predmet te odločbe, eventualno ne prizadenejo, se ne more sklicevati na pravico do sodnega varstva v zvezi s tako odločbo.

    (Glej točki 64 in 65.)

    4. V zvezi s presojo predlogov za odreditev ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih ukrepov s strani prvostopenjskega sodišča, ki jih je vložila stranka v sporu, samo Sodišče prve stopnje presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo v zadevi, o kateri odloča. Čeprav predlog za zaslišanje prič, ki je bil vložen s tožbo, natančno navaja, o katerih dejstvih in iz katerih razlogov bi bilo treba priče zaslišati, je Sodišče prve stopnje tisto, ki presodi upoštevnost predloga glede na predmet spora in potrebo po zaslišanju prič, ki so navedene.

    (Glej točki 77 in 78.)

    Top