Keywords
Summary

Keywords

1. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Popusti za cilje

(člen 82 ES)

2. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem

(člena 3(1)(g) ES in 82 ES)

3. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Uporaba neenakih pogojev za enakovredne storitve

(člen 82, drugi odstavek, točka (c), ES)

4. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Uporaba neenakih pogojev za enakovredne storitve

(člena 3(1)(g) ES in 82, drugi odstavek, točka (c), ES)

Summary

1. Za presojo domnevne zlorabe – v okviru podjetja s prevladujočim položajem – sistema popustov ali premij, ki ne pomenijo niti količinskih popustov ali premij, ki bi bili odvisni izključno od količine nakupov, niti popustov ali premij za zvestobo, saj ta sistem ne vsebuje nobene obveznosti za sopogodbenike v zvezi z izključnostjo ali zadostitvijo določenega dela njihovih potreb do podjetja s prevladujočim položajem, je treba presoditi vse okoliščine, zlasti merila in pogoje dodelitve teh popustov ali premij. Najprej je treba preveriti, ali imajo lahko učinek izpodrinjenja, to pomeni, ali lahko, prvič, otežijo ali celo onemogočijo konkurentom podjetja s prevladujočim položajem dostop do trga, in drugič, otežijo ali celo onemogočijo njegovim sopogodbenikom izbiro med več oskrbovalnimi viri ali trgovinskimi partnerji. Nato je treba raziskati, ali so dodeljeni popusti in premije objektivno ekonomsko upravičeni. Podjetje sme namreč izkazati, da je njegov sistem premij, ki ima učinek izpodrinjenja, ekonomsko upravičen.

Učinek izpodrinjenja lahko izhaja iz popustov ali premij za cilje, torej tistih, katerih dodelitev je vezana na uresničitev ciljev posamezno določenih prodaj, pri čemer je stopnja premij odvisna od tega, kako se je pri vsakem sopogodbeniku v opredeljenem obdobju razvijal promet nakupov ali prodaj proizvodov podjetja s prevladujočim položajem.

Obveznost sopogodbenikov do podjetja s prevladujočim položajem in pritisk, ki se nanje izvaja, sta lahko posebej močna v primeru popustov ali premij, ki se uporabljajo za celotni promet, ki se nanaša na proizvode tega podjetja, torej če ti popusti ali te premije niso odvisni zgolj od povečanja nakupov ali prodaje teh proizvodov v upoštevnem obdobju, ampak so odvisni tudi od celote teh nakupov ali prodaj. Tako imajo sorazmerno majhna nihanja – naj bo to dvig ali padec – prometa, ki se nanaša na proizvode podjetja s prevladujočim položajem, nesorazmerne učinke na sopogodbenike. Za tak primer gre, če izpolnitev ciljev povzroči povečanje dodeljene premije za prodaje ali nakupe teh proizvodov med celotnim upoštevnim obdobjem, in ne samo za prodajo ali nakup, ki sta bila opravljena po tem, ko so bili navedeni cilji izpolnjeni. Progresivnost povečane stopnje premije ima torej zelo občuten učinek na maržo s skrajnimi učinki na stopnje premij za rezultat pri majhnem zmanjšanju ustvarjenega prometa.

Pritisk na sopogodbenike s strani podjetja s prevladujočim položajem, ki dodeljuje popuste ali premije s takimi značilnostmi, je še povečan, če ima to podjetje veliko večje tržne deleže od konkurentov. V takih okoliščinah konkurenti navedenega podjetja posebej težko izboljšajo ponudbo zaradi popustov ali premij, ki temeljijo na celotnem prometu. Zaradi znatno večjega tržnega deleža je podjetje s prevladujočim položajem na splošno neizogiben trgovinski partner na trgu. Popusti ali premije, ki jih dodeli tako podjetje na podlagi celotnega prometa, imajo najpogosteje daleč največji učinek v absolutnem smislu, večji tudi od boljših ponudb njegovih konkurentov. Da bi konkurenti privabili sopogodbenike podjetja s prevladujočim položajem ali da bi od njih dobili zadosti naročil, bi jim morali ponuditi bistveno višje stopnje popustov ali premij.

Presoja ekonomske upravičenosti sistema popustov ali premij, ki ga postavi podjetje s prevladujočim položajem, se opravi na podlagi vseh okoliščin primera. Pomembno je določiti, ali je lahko učinek izpodrinjenja, ki izhaja iz takega sistema in ki je škodljiv za konkurenco, izničen ali celo presežen s prednostmi v okviru učinkovitosti, ki prav tako koristijo potrošniku. Če učinek izpodrinjenja nima povezave s prednostmi za trg in za potrošnike ali če presega, kar je nujno za dosego te prednosti, je treba navedeni sistem šteti za zlorabo.

(Glej točke 65, od 67 do 75 in 86.)

2. Člen 82 ES se ne nanaša le na ravnanja, ki lahko potrošnikom povzročijo takojšnjo škodo, ampak tudi na tista, ki jih oškodujejo tako, da ogrožajo učinkovito konkurenčno strukturo, kot je opredeljena v členu 3(1)(g) ES. Iz tega izhaja, da za presojo, ali ravnanje podjetja s prevladujočim položajem pomeni morebitno zlorabo, ni nujno preučiti, ali je povzročilo škodo potrošnikom v smislu člena 82, drugi odstavek, točka (b), ES, ampak zadošča preveritev, ali je omejevalno učinkovalo na konkurenco.

(Glej točki 106 in 107.)

3. Sistem popustov in premij za cilje, ki jih dodeljuje podjetje s prevladujočim položajem, ki za primer, da sopogodbeniki uresničijo cilje, določa povišanje stopnje teh provizij in premij ne le za nakupe ali prodajo proizvodov podjetja s prevladujočim položajem, ki le neznatno presegajo te cilje, temveč za vse te nakupe ali prodaje, opravljene med upoštevnim obdobjem, vodi do različnega nagrajevanja enakovrednih storitev v smislu člena 82, drugi odstavek, točka (c), ES, torej storitev nakupa in prodaje enake količine proizvodov podjetja s prevladujočim položajem, glede na to, ali so sopogodbeniki dosegli svoje cilje glede na referenčno obdobje.

(Glej točki 138 in 139.)

4. Posebna prepoved diskriminacije iz člena 82, drugi odstavek, točka (c), ES je del ureditve, ki v skladu s členom 3(1)(g) ES zagotavlja, da konkurenca na notranjem trgu ni izkrivljena. Poslovno ravnanje podjetja s prevladujočim položajem ne sme izkrivljati konkurence na nabavnem ali prodajnem trgu, to je konkurence med dobavitelji ali odjemalci tega podjetja. Sopogodbeniki navedenega podjetja pri medsebojnem konkuriranju ne smejo biti v ugodnejšem ali manj ugodnem položaju. Zato je, da bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo člena 82, drugi odstavek, točka (c), ES, pomembno, da se ne ugotovi samo, da je ravnanje podjetja s prevladujočim položajem na določenem trgu diskriminatorno, ampak tudi, da se z njim poskuša izkriviti to razmerje konkurence, to je poslabšati konkurenčni položaj dela poslovnih partnerjev tega podjetja glede na preostale.

V tem pogledu nič ne nasprotuje temu, da bi se diskriminacija poslovnih partnerjev, ki si konkurirajo, štela za zlorabo od trenutka, ko skuša podjetje s prevladujočim položajem s svojim ravnanjem glede na vse okoliščine primera izkriviti konkurenco med temi poslovnimi partnerji. V takem položaju se ne more zahtevati, da bi se poleg tega dokazalo še dejansko količinsko poslabšanje konkurenčnega položaja posameznih poslovnih partnerjev.

(Glej točke od 143 do 145.)