Keywords
Summary

Keywords

1. Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne intervencije – Skupnostno financiranje – Odločba o ukinitvi finančne pomoči zaradi nepravilnosti – Pooblastila Komisije

(Uredba Sveta št. 4253/88, člen 24(2))

2. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor nad presojo dejstev s strani Sodišča – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja

(člen 225 ES; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

3. Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne intervencije – Skupnostno financiranje – Odločba o ustavitvi, zmanjšanju ali ukinitvi pomoči zaradi nepravilnosti

(Uredba Sveta št. 4253/88, člen 24(2))

4. Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne intervencije – Skupnostno financiranje – Obveznost obveščanja, ki jo imajo upravičenci do finančne pomoči – Obseg

(Uredba Sveta št. 4253/88, člen 24)

5. Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne intervencije – Skupnostno financiranje – Finančne obveznosti upravičenca, ki so določene v odločitvi o dodelitvi pomoči

(Uredba Sveta št. 4253/88, člen 24)

6. Pritožba – Razlogi – Zgolj ponovitev razlogov in trditev, ki so bili navajani pred Sodiščem prve stopnje – Nedopustnost – Izpodbijanje razlage ali uporabe prava Skupnosti s strani Sodišča prve stopnje – Dopustnost

(člen 225 ES; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 112(1)(c))

7. Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne intervencije – Skupnostno financiranje – Odločba o ukinitvi finančne pomoči zaradi nepravilnosti – Pooblastilo Komisije, da zahteva vračilo pomoči – Pogoj

(Uredba Sveta št. 4253/88, člen 24)

Summary

1. Na podlagi člena 24(2) Uredbe št. 4253/88 o izvedbi Uredbe št. 2052/88 o usklajevanju dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj ter intervencijami Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentih, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2082/93, je Komisija pooblaščena, da lahko zahteva ukinitev celotne finančne pomoči Skupnosti. Omejevanje Komisije le na možnost proporcionalnega zmanjšanja navedene pomoči samo glede zneska, na katerega se nanašajo ugotovljene nepravilnosti, bi spodbujalo goljufije prosilcev za finančno pomoč, saj bi ti tvegali le izgubo neupravičeno pridobljenih zneskov.

(Glej točko 53.)

2. Sodišče prve stopnje je edino pristojno, po eni strani, za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in, po drugi strani, za presojo teh dejstev. Presoja dejstev, razen v primeru izkrivljanja dokazov, ki so mu bili predloženi, torej ne pomeni pravnega vprašanja, ki bi bilo kot tako podvrženo nadzoru Sodišča.

(Glej točko 63.)

3. V skladu s temeljnim načelom, ki velja za pomoči Skupnosti, lahko Skupnost subvencionira le stroške, ki so dejansko nastali. Vknjižba stroškov za projekt, ki v resnici niso bili plačani za njegovo izvedbo, zelo ogroža to načelo in jo je torej treba šteti za nepravilnost v smislu člena 24 Uredbe št. 4253/88 o izvedbi Uredbe št. 2052/88 o usklajevanju dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj ter intervencijami Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentih, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2082/93, ki Komisijo pooblašča, da zmanjša, ustavi ali ukine finančno pomoč Skupnosti, če je pri nadzoru del ali ukrepov, za katere je bila pomoč dodeljena, ugotovljen obstoj nepravilnosti.

(Glej točko 69.)

4. Da bi Komisija lahko izvedla nadzor, morajo biti upravičenci do finančne pomoči Skupnosti sposobni dokazati resničnost stroškov, vknjiženih za projekte, za katere so bile te pomoči odobrene. Tako je za dobro delovanje sistema nadzora in dokazovanja, vzpostavljenega za to, da se preveri, ali so pogoji za odobritev teh pomoči izpolnjeni, nujno, da prosilci in upravičenci do teh pomoči predložijo zanesljive informacije.

Enako ukrepa ukinitve pomoči in povrnitve neupravičeno izplačanih pomoči, ki ju določa člen 24 Uredbe št. 4253/88 o izvedbi Uredbe št. 2052/88 o usklajevanju dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj ter intervencijami Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentih, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2082/93, nista pridržana le za neizvršitve obveznosti, ki ogrožajo izvedbo zadevnega projekta oziroma obsegajo pomembno spremembo, ki vpliva na naravo in obstoj projekta. Zato ni mogoče zagovarjati stališča, da se sankcije, ki jih določa navedena določba, uporabljajo le, če financirana dejavnost v celoti ali delno ni bila izvedena.

Iz navedenega izhaja, da za to, da se upraviči dodelitev specifične subvencije, ni dovolj, da se dokaže, da je bil projekt izveden. Upravičenec do pomoči mora, nasprotno, predložiti dokaz o tem, da je plačal zadevne stroške, v skladu s pogoji, določenimi za odobritev zadevne pomoči.

(Glej točke od 76 do 78.)

5. V sistemu dodelitve pomoči strukturnih skladov in nadzora nad subvencioniranimi dejavnostmi, ki ga določa Uredba št. 4253/88 o izvedbi Uredbe št. 2052/88 o usklajevanju dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj ter intervencijami Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentih, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2082/93, obveznost spoštovanja finančnih pogojev, navedenih v odločbi Komisije o odobritvi pomoči Skupnosti, pomeni, enako kot obveznost dejanske izvedbe projekta, na katerega se nanaša pomoč, eno od bistvenih zavez upravičenca in torej pogojuje dodelitev finančne pomoči Skupnosti.

(Glej točko 86.)

6. Zahtev po obrazložitvi, ki izhajajo iz členov 225 ES, 28, prvi odstavek, Statuta Sodišča in 112(1)(c) Poslovnika, ne izpolni pritožba, ki je omejena na ponavljanje ali dobesedno navajanje razlogov in trditev, ki so bili predloženi Sodišču prve stopnje, vključno s tistimi, ki so temeljili na dejstvih, ki jih je to sodišče izrecno zavrnilo. Taka pritožba namreč v resnici pomeni le predlog za ponovno obravnavanje tožbe, vložene pri Sodišču prve stopnje, za kar pa Sodišče ni pristojno.

Kadar pa pritožnik izpodbija razlago ali uporabo prava Skupnosti s strani Sodišča prve stopnje, se pravna vprašanja, obravnavana na prvi stopnji, lahko ponovno obravnavajo v pritožbi. Če namreč pritožnik svoje pritožbe ne bi mogel utemeljiti z razlogi in trditvami, ki jih je že navajal pred Sodiščem prve stopnje, bi postopek s pritožbo deloma izgubil smisel.

(Glej točke od 105 od 107.)

7. V okviru odločbe o ukinitvi pomoči strukturnih skladov na podlagi člena 24 Uredbe št. 4253/88 o izvedbi Uredbe št. 2052/88 o usklajevanju dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj ter intervencijami Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentih, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2082/93, Komisija ni dolžna zahtevati povrnitve celotne finančne pomoči, temveč je v njeni diskreciji, da tako povrnitev bodisi zahteva ali ne, in da, glede na okoliščine primera, določi delež, ki ga je treba povrniti. Komisija mora to diskrecijsko pravico izvrševati ob upoštevanju načela sorazmernosti, tako da subvencije, katerih povrnitev zahteva, niso nesorazmerne s storjenimi nepravilnostmi. Vendar pa se Komisija ni dolžna omejiti na zahtevo za povrnitev zgolj tistih subvencij, ki bi se izkazale za neupravičene zaradi navedenih nepravilnosti. Nasprotno, da bi se zagotovilo učinkovito upravljanje pomoči Skupnosti in odvračalo goljufiva ravnanja, je zahteva za povrnitev subvencije, ki jih nepravilnosti zadevajo le v delu, lahko utemeljena. V tem pogledu se obveznosti, katerih spoštovanje je temeljnega pomena za dobro delovanje sistema Skupnosti, lahko kaznujejo z izgubo pravice, ki jo daje predpis Skupnosti, kot je na primer pravica do pomoči.

(Glej točke od 140 do 143.)