Arome za živila

KLJUČNE TOČKE

• Arome ne smejo ogrožati zdravja potrošnikov (na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov) in zavajati potrošnikov.
• Uredba opredeljuje, kaj so na primer arome, aromatične snovi, aromatični pripravki, arome dima, toplotno obdelane arome, predhodniki arom in sestavine živil z aromatičnimi lastnostmi.
• Ta zakonodaja ne velja za snovi, ki imajo izključno sladek (npr. sladkor), slan (npr. sol) ali kisel okus, ali za neobdelana živila ali mešanice, kot so mešanice svežih, posušenih ali zamrznjenih začimb in/ali zelišč, mešanice čaja in mešanice za poparke. Snovi, ki dajejo sladek okus, so sladila, ki so posebna kategorija aditivov za živila.
• Določa tudi, katere vrste arom je treba ovrednotiti in odobriti ter katere ne.
• EU je 1. oktobra 2012 sprejela seznam z aromatičnimi snovmi, odobrenimi za uporabo. V EU je mogoče uporabljati v in na živilih ter prodajati samo te aromatične snovi. Seznam se redno posodablja.
• Uredba vsebuje tudi seznam petnajstih naravno prisotnih snovi, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi toksikoloških lastnosti. Te vključujejo estragol, mentofuran, metilevgenol, cianovodikovo kislino in kumarin ter se jih kot takih ne sme dodajati živilom. Za vsebnost določenih naravno prisotnih snovi v živilih so določene najvišje dovoljene ravni. Prisotne so lahko na primer v določenih tradicionalnih živilih ali alkoholnih in brezalkoholnih pijačah.

• Arome, ki jih podjetje prodaja podjetjem ali javnosti, morajo glede označevanja poleg zahtev iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom izpolnjevati posebne predpise. Posebni predpisi za označevanje arom v in na živilih se nanašajo na obe uredbi, če se prodajajo javnosti in od podjetja drugemu podjetju.
• Izraz „naravna“ za opis arome je mogoče uporabiti le, če je snov pridobljena izključno iz živalske ali rastlinske snovi.
• Nosilci živilske dejavnosti (proizvajalci arom ali uvozniki ali uporabniki arom, kot na primer živilska industrija) morajo Evropsko komisijo na njeno zahtevo obvestiti o količini, dodani živilom v obdobju 12 mesecev.
• Proizvajalec ali uporabnik arom mora Komisijo obvestiti o kakršnih koli novih znanstvenih ali tehničnih informacijah, ki jih pozna in so mu dostopne in ki bi lahko vplivale na oceno varnosti arome.