Sklep zadeva podpis sporazuma s strani EU in Indije, ki je namenjen poenostavitvi carinskih ukrepov in izmenjavi izkušenj ter znanja na področju carin.
Namen sporazuma je omogočiti zakonit pretok blaga in učinkovito sodelovanje med upravnimi organi, pristojnimi za izvajanje carinske zakonodaje*. To se doseže z vzpostavitvijo komunikacijskih poti med carinskimi organi zaradi omogočanja in zagotovitve hitre izmenjave informacij. Sodelovanje na podlagi tega sporazuma se lahko razširi in dopolni s sporazumi o posebnih področjih in vprašanjih.

KLJUČNE TOČKE

Carinsko sodelovanje

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta razvili carinsko sodelovanje z:

omogočanjem zakonitega pretoka blaga in izmenjavo informacij ter strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s carinskimi metodami in postopki ter računalniško podprtim sistemom;
zagotavljanjem medsebojne tehnične pomoči;
izmenjavo osebja in strokovnega znanja ter izkušenj.

Medsebojna upravna pomoč

Pogodbenici se zavezujeta medsebojni pomoči, da bi zagotovili pravilno uporabo carinske zakonodaje. Sporazum določa dve vrsti pomoči:
- pomoč po zaprosilu: zaprošeni organ* organu prosilcu* priskrbi vse pomembne informacije, ki mu lahko omogočijo, da zagotovi pravilno izvajanje carinske zakonodaje in opazi dejavnosti, ki kršijo carinsko zakonodajo. Informacije lahko zadevajo prekrške, kot so predložitev nepravilnih ali ponarejenih dokumentov, in pravilnost izvoznih ter uvoznih postopkov med pogodbenicama. Za pomoč se lahko zaprosi tudi, kadar obstaja utemeljen sum, da so osebe, kraji, blago ali prevozna sredstva vpleteni v kršitve zakonodaje.
- pomoč na lastno pobudo: pogodbenici si medsebojno pomagata, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje. Na lastno pobudo si zlasti izmenjujeta vse informacije, ki lahko pomagajo preprečiti znatno škodo za gospodarstvo, javno zdravje ali podobne ključne interese.

Formalni vidiki in izjeme od pomoči

Zaprosila za pomoč se sestavijo v pisni obliki, razen v nujnih primerih, ko se lahko zaprosila dajo ustno in se pozneje pisno potrdijo. Zaprosila morajo vsebovati:
- podatke o organu prosilcu,
- zaprošeni ukrep,
- predmet zaprosila in razlog zanj,
- vse zavezujoče pravne akte,
- podatke o osebah, ki so predmet preiskave.
Zaprošena stran lahko odkloni pomoč, če bi s tem lahko ogrozila suverenost, javni red, varnost ali druge bistvene interese ene pogodbenice. Pomoč se lahko zavrne tudi, če bi kršila industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost. Zaprošena stran se lahko odloči tudi odložiti pomoč z utemeljitvijo, da bo ta ovirala preiskavo, kazenski pregon ali sodni postopek v teku.
Sporazum zajema klavzule o zaupnosti v zvezi s priskrbljenimi informacijami, za katere velja obveznost varovanja poklicne tajnosti. Osebni podatki imajo visoko stopnjo varnosti.
Sporazum določa ustanovitev Skupnega odbora za carinsko sodelovanje, ki skrbi za pravilno delovanje tega sporazuma in preuči vsa vprašanja, ki izhajajo iz njegove uporabe.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Sklep se uporablja od 30. marca 2004. Sporazum je začel veljati 1. novembra 2004.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Sporazum z Indijo o carinskem sodelovanju (Evropska komisija);
Indija in EU (Evropska služba za zunanje delovanje).

KLJUČNI POJMI

Carinska zakonodaja: vsa pravila, ki jih sprejme EU ali Indija in zadevajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter vključevanje blaga v kakršen koli carinski režim ali postopek, vključno z ukrepi prepovedi, omejevanja in nadzora.

Zaprošeni organ: pristojni carinski organ, ki je zaprošen za pomoč.

Organ prosilec: pristojni carinski organ, ki zaprosi za pomoč.

GLAVNA DOKUMENTA

Sklep Sveta 2004/633/ES z dne 30. marca 2004 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo o carinskem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah (UL L 304, 30.9.2004, str. 24).

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo o carinskem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah (UL L 304, 30.9.2004, str. 25–31).

Zadnja posodobitev 07.11.2017

Top