Ta uredba določa enotno obliko dovoljenja za prebivanje in informacije, ki jih mora vsebovati, za državljane držav nečlanic EU, ki zakonito prebivajo v EU.

KLJUČNE TOČKE

Dovoljenje mora biti samostojni dokument v obliki kartice (sprva je lahko tudi v obliki nalepke, nameščene na drugem uradnem dokumentu).
Uredba določa obliko in vsebino vseh vidnih informacij, ki jih je treba navesti v dokumentu, kot so priimek in ime posameznika (v tem vrstnem redu) ter datum začetka in izteka veljavnosti dovoljenja.
Tehnične zahteve zajemajo barvo, tiskarski postopek ter tehnike in materiale, ki jih je treba uporabiti za dovoljenje.
Specifikacije vključujejo varnostne zaščite za preprečevanje ponarejanja in prenarejanja. Te ostanejo zaupne in so znane samo nacionalnim organom, odgovornim za tiskanje dovoljenj.
Države EU lahko dodajo dodatne nacionalne varnostne zaščite v skladu s seznamom v Prilogi k uredbi, če tako želijo, vendar pri tem ne smejo spreminjati enotnega videza kartice.
Uredba se ne uporablja za:
- družinske člane evropskih državljanov, ki uveljavljajo svojo pravico do življenja v drugi državi EU;
- imetnike vizuma ali
- tiste osebe, ki niso državljani EU in ne potrebujejo vizuma za prebivanje do treh mesecev.

Uredba (ES) št. 380/2008 spreminja Uredbo (ES) št. 1030/2002 v zvezi z vključevanjem biometričnih identifikatorjev* v enotno obliko za namene dovoljenja za prebivanje.

Biometrični identifikatorji se uporabljajo za preverjanje pristnosti dovoljenja in identitete imetnika. Zajemajo novejšo fotografijo prosilca in dva prstna odtisa.
Pri postopku odvzema teh identifikatorjev je treba spoštovati nacionalno zakonodajo in zaščitne ukrepe, vsebovane v konvencijah Združenih narodov o človekovih pravicah in otrokovih pravicah.
Podatki iz biometričnih identifikatorjev morajo biti shranjeni in zavarovani tako, da se pri tem zagotovi njihova celovitost, pristnost in zaupnost.

Ker se sedanja oblika dovoljenja za prebivanje uporablja že več kot 20 let, je bila sprejeta Uredba (EU) 2017/1954 o spremembi.

Uvaja novo enotno predlogo za dovoljenja z novimi varnostnimi zaščitami, da bi preprečili ponarejanje. S slikama in besedilnimi specifikacijami, vsebovanimi v Prilogi k Uredbi (EU) 2017/1954 o spremembi, se nadomestijo tiste v Prilogi k izvirni uredbi iz leta 2002. Države EU imajo šestmesečno prehodno obdobje, da uporabijo obstoječe zaloge dovoljenj za prebivanje.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uredba (ES) št. 1030/2002 se uporablja od 15. junija 2002.

Uredba (EU) 2017/1954 o spremembi se uporablja najpozneje 15 mesecev od takrat, ko Evropska komisija sprejme nove dodatne tehnične specifikacije za dovoljenja za prebivanje.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Varnost dokumentov (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Biometrični identifikatorji: uporaba ene ali več fizičnih značilnosti posameznika (prstni odtisi, oblika obraza, šarenica), shranjenih na nosilcu, kot so pametna kartica, črtna koda ali dokument, za preverjanje identitete osebe, ki dokument predloži.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1–7).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 1030/2002 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep Komisije (EU) 2020/1730 z dne 18. novembra 2020 o potrditvi sodelovanja Irske pri Uredbi (EU) 2017/1954 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 387, 19.11.2020, str. 22).

Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39–58).

Zadnja posodobitev 27.11.2020

Top

All