Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Embalaža in odpadna embalaža

Embalaža in odpadna embalaža

POVZETEK:

Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Direktiva 94/62/ES določa pravila Evropske unije (EU) o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

Namen te direktive je:

  • uskladitev nacionalnih predpisov za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo in
  • izboljšati kakovost okolja s preprečevanjem in zmanjševanjem vpliva embalaže in odpadne embalaže na okolje.

Direktiva (EU) 2018/852 je zadnja sprememba Direktive 94/62/EC in vsebuje dopolnjene ukrepe za:

  • preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in
  • spodbujanje ponovne uporabe, recikliranja in drugih oblik predelave odpadne embalaže namesto njihovega končnega odstranjevanja, s čimer bi se prispevalo k prehodu na krožno gospodarstvo1.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Direktiva velja za vso embalažo, dano v promet na trgu EU, in vso odpadno embalažo, ki se uporablja v industrijskem, komercialnem, pisarniškem, trgovinskem, storitvenem, gospodinjskem ali katerem koli drugem okolju ali izhaja iz njega, ne glede na uporabljeni material.

Ukrepi

V skladu z Direktivo, kakor je bila spremenjena, morajo države članice sprejeti ukrepe, kot so nacionalni programi, spodbude s pomočjo sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca in druge gospodarske instrumente, da se prepreči nastajanje odpadne embalaže in zmanjša vpliv embalaže na okolje.

Države članice bi morale spodbujati povečanje deleža embalaže za večkratno uporabo2, dane v promet, ter sistemov za ponovno uporabo embalaže na okolju varen način, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost hrane ali varnost potrošnikov. To lahko vključuje:

  • sisteme kavcij
  • cilje
  • ekonomske spodbude
  • minimalni odstotek vračljive embalaže, dane na trg, za vsako vrsto embalaže itd.

Države članice morajo sprejeti tudi potrebne ukrepe, da bi izpolnile cilje recikliranja, ki se razlikujejo glede na vrsto embalažnega materiala. Za ta namen morajo uporabiti nova pravila za izračun pri poročanju o novih ciljih recikliranja, ki jih je treba doseči do leta 2025 in leta 2030.

Cilji

Do je treba reciklirati najmanj 65 masnih % vse odpadne embalaže. Cilji recikliranja za vsak material so:

  • 50 % plastike,
  • 25 % lesa,
  • 70 % železa in jekla,
  • 50 % aluminija,
  • 70 % stekla in
  • 75 % papirja in kartona.

Do je treba reciklirati najmanj 70 masnih % vse odpadne embalaže. To vključuje:

  • 55 % plastike
  • 30 % lesa,
  • 80 % železa in jekla,
  • 60 % aluminija,
  • 75 % stekla in
  • 85 % papirja in kartona.

Bistvene zahteve

Države članice morajo zagotoviti, da embalaža, dana v promet, izpolnjuje bistvene zahteve iz Priloge II k Direktivi:

  • omejitev mase in prostornine embalaže na najmanjšo ustrezno vrednost, da se še zagotovi potrebna raven varnosti, higiene in sprejemljivosti za embalirani proizvod in potrošnika;
  • zmanjšati prisotnost škodljivih snovi in materialov v odpadni embalaži in njenih sestavnih delih;
  • oblikovati embalažo, ki je primerna za ponovno uporabo ali predelavo, kar lahko vključuje oblikovanje za recikliranje materiala ali organsko recikliranje in oblikovanje za energetsko predelavo.

V spremenjeni Direktivi je pojasnjena razlika med embalažo, primerno za predelavo v obliki odpadne embalaže, primerne za kompostiranje, in biološko razgradljive odpadne embalaže, in določeno je, da okso-razgradljiva plastična embalaža (plastična embalaža z dodatki, zaradi katerih razpade v mikroskopsko majhne delce in prispeva k prisotnosti mikro plastike v okolju) ne šteje za biorazgradljivo.

Evropska komisija preučuje možnosti za povečanje bistvenih zahtev, da bi se izboljšala zasnova embalaže za ponovno uporabo in spodbudilo visokokakovostno recikliranje, in obenem krepi izvajanje bistvenih zahtev.

Sistemi predelave embalaže

Države članice morajo zagotoviti, da se vzpostavijo sistemi, ki bodo zagotavljali vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže ter ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže.

Odgovornost proizvajalca

  • Do konca leta 2024 bi morale države članice zagotoviti, da se za vso embalažo vzpostavijo sistemi odgovornosti proizvajalca3. Sistemi odgovornosti proizvajalca zagotavljajo financiranje ali financiranje in organizacijo vračanja in/ali zbiranja rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže ter njenega usmerjanja v najprimernejše možnosti za ravnanje z odpadki, in ponovno uporabo ali recikliranje zbrane embalaže in odpadne embalaže.
  • Te sisteme bo treba uskladiti z minimalnimi zahtevami iz okvirne direktive o vodah 2008/98/ES (glejte povzetek). Pomagati bi morali tudi spodbujati embalažo, ki se oblikuje, izdela in prodaja tako, da se s tem spodbuja ponovna uporaba ali visoko kakovostno recikliranje in zmanjšanje vpliva embalaže in odpadne embalaže na okolje.

Informacijski sistemi in poročanje

  • Izvedbeni akt, tj. Sklep 2005/270/ES določa preglednice in pravila za izračun, preverjanje in poročanje podatkov, ki jih morajo države članice posredovati Komisiji vsako leto zaradi spremljanja izvajanja Direktive 94/62/ES.
  • Sklep (EU) 2019/665 spreminja Odločbo 2005/270/ES z uvedbo novih pravil za uskladitev z novimi pravili v Direktivi 94/62/ES v zvezi z izračunom doseganja ciljev recikliranja glede:
    • možnosti upoštevanja vračljive prodajne embalaže – do največ 5 % cilja recikliranja (člen 5(2)),
    • možnosti upoštevanja lesene embalaže, popravljene za ponovno uporabo (člen 5(3)),
    • izračuna količine kovin v odpadni embalaži, ločene iz pepela od sežiganja (člen 6a),
    • sestavljene embalaže, o kateri se več ne poroča glede na prevladujoč material, vsebovan v embalaži, z možnimi odstopanji za materiale, ki predstavljajo manj kot 5 % skupne mase embalažne enote.
  • Namen novih pravil za izračun je zagotoviti, da se samo odpadki, ki vstopijo v postopek recikliranja, ali odpadki, ki jim je prenehal status odpadkov, uporabijo za izračun cilja recikliranja, kot splošno pravilo pa bi bilo odpadke treba tehtati ob vstopu v postopek recikliranja.
  • Sklep določa okrepljen sistem nadzora kakovosti v zvezi s sporočenimi podatki (podatki, ki jih posredujejo neposredno gospodarski subjekti, uporaba elektronskih registrov), s čimer se zagotovi boljša sledljivost teh podatkov, vključno s podatki o odpadkih, ki se izvažajo za recikliranje v države zunaj EU.
  • Sklep (EU) 2019/665 uvaja tudi spremembe preglednic za poročanje o podatkih v skladu s členom 12 Direktive 94/62/ES. Preglednice bi morale upoštevati informacije o embalaži, primerni za ponovno uporabo, ki je dana v promet prvič, in število kroženj, ki jih navedena embalaža opravi na leto, kar je bistvenega pomena za določitev deleža embalaže, primerne za ponovno uporabo, glede na embalažo za enkratno uporabo. Ker se prodajna embalaža, primerna za ponovno uporabo, lahko upošteva v okviru ciljev recikliranja, je treba razlikovati med prodajno embalažo, primerno za ponovno uporabo, in drugo embalaži, primerno za ponovno uporabo.

Razveljavitev

Direktiva 94/62/ES bo z razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2025/40 (glej povzetek), z izjemo nekaterih pravil, ki bodo veljala tudi pozneje.

OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?

  • Direktivo 94/62/ES je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do .
  • Direktivo (EU) 2018/852 je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do .

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

  1. Krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo zmanjšuje vložek virov, odpadke, emisije in izgube energije. Doseže se lahko z dolgotrajno zasnovo, vzdrževanjem, popravili, ponovno uporabo in recikliranjem. Je nasprotno linearnemu gospodarstvu, ki črpa vire, jih uporablja in nato zavrže.
  2. Vračljiva embalaža. Embalaža, ki je bila zasnovana, oblikovana in dana na trg, da bi v svojem življenjskem ciklu opravila več poti, tako da bi se znova napolnila ali uporabila za isti namen, za katerega je bila zasnovana.
  3. Sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca. Sistemi, ki zagotavljajo, da proizvajalci nosijo finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje z odpadno fazo življenjskega cikla proizvoda. S prilagoditvijo pristojbin, ki jih plačujejo proizvajalci za dajanje embalaže v promet, ti sistemi omogočajo proizvajalcem in državam članicam, da spodbujajo oblikovanje takih proizvodov in njihovih sestavnih delov, ki so prijaznejši do okolja.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, , str. 10).

Nadaljnje spremembe Direktive 94/62/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev

Top