Poslovnik Sveta Evropske unije

KLJUČNE TOČKE

Svet je institucija EU, v kateri se srečujejo predstavniki držav članic. Vsako državo članico zastopa po en predstavnik na ministrski ravni, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države. Svet skupaj z Evropskim parlamentom izvaja zakonodajne funkcije. Sprejema zakonodajne akte po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku. Svet skupaj s parlamentom izvaja proračunske funkcije. Ob vsem tem Svet izvaja tudi funkcijo oblikovanja politike in usklajevanja.

Sestave Sveta

• Svet se glede na obravnavano vsebino sestaja v desetih različnih sestavah.
• Razen pri dveh sestavah (Svet za splošne zadeve in Svet za zunanje zadeve), mandata posamezne sestave ne določajo pogodbe in izhaja iz prakse.
  • Svet za splošne zadeve skrbi za usklajenost dela različnih sestav Sveta. Pripravlja zasedanja Evropskega sveta. Odgovoren je za splošno koordinacijo politik, za institucionalna in administrativna vprašanja in horizontalne zadeve v zvezi z več politikami EU.
  • Svet za zunanje zadeve je pristojen za celotno zunanje delovanje EU, tj. skupne zunanje in varnostne politike, skupne varnostne in obrambne politike, skupne trgovinske politike ter razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

Predsedstvo Sveta

• Svetu, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic za obdobje 18 mesecev. Vsak član skupine šest mesecev predseduje vsem sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve. Skupina treh držav članic pripravi osnutek programa, ki vsebuje dejavnosti Sveta za 18-mesečno obdobje, ki ga odobri Svet za splošne zadeve po javni razpravi.
• Svet za zunanje zadeve ima stalnega predsednika: to je visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Visokega predstavnika lahko zamenja država članica, ki predseduje Svetu. Navadno se to zgodi, ko se skliče Svet, da bi obravnaval vprašanja skupne trgovinske politike.
• Predsedstvo je gonilna sila pri izvajanju dela Sveta.

Coreper, odbori in delovne skupine

• Svetu pomaga Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic in več kot 150 specializiranih delovnih skupin in odborov, ki sestavljajo pripravljalna telesa Sveta.
• Coreper pripravlja delo za vse seje Sveta in izvaja naloge, ki mu jih dodeli Svet. Coreper 2 sestavljajo stalni predstavniki, Coreper 1 pa je sestavljen iz namestnikov stalnih predstavnikov.
• Coreper:
  • zagotavlja doslednost politik in ukrepov EU ter spoštovanje načel zakonitosti, subsidiarnosti, sorazmernosti, pa tudi pravil, ki določajo pristojnosti institucij, organov, uradov ali agencij Unije ter postopkovnih pravil, pravil v zvezi s preglednostjo in kakovostjo priprave zakonodaje;
  • predhodno obravnava vse točke na dnevnem redu seje Sveta in je odgovoren za pripravo vseh zadev za Svet;
  • prizadeva si doseči dogovor za vsak dokument na svoji ravni, ki se nato predloži Svetu;
  • lahko ustanovi odbore ali delovne skupine za izvajanje pripravljalnih nalog ali študij,
  • lahko sprejme številne postopkovne odločitve, kot so sklep o seji Sveta drugje kakor v Bruslju ali Luksemburgu, sklep o uporabi pisnega postopka itn.

Delovanje Sveta

• Svet ima sedež v Bruslju, aprila, junija in oktobra pa se sestaja v Luxembourgu.
• Zasedanja Sveta sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo od enega od članov ali Evropske komisije. Predsednik določi začasni dnevni red vsakega zasedanja Sveta.
• Pred vsakim glasovanjem je treba preveriti sklepčnost. Ta se doseže, če je večina članov Sveta fizično navzoča. Svet glasuje na pobudo predsednika. Predsednik začne postopek glasovanja na pobudo člana Sveta ali Komisije, če tako odloči večina članov Sveta.

Glasovanje s kvalificirano večino

Dne 1. novembra 2014 je bil sprejet nov postopek glasovanja s kvalificirano večino, t.i. Pravilo o dvojni večini.

• Kadar Svet glasuje o predlogu Komisije ali visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, kvalificirana večina dosežena, če sta izpolnjena dva pogoja:
  • 55 % članov Sveta glasuje za – tj. 15 od 27 (zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU);
  • predlog podprejo države, ki predstavljajo vsaj 65 % vseh prebivalcev EU.
• Kadar Svet ne odloča na predlog Komisije ali visokega predstavnika, je odločitev sprejeta, če:
  • 72 % članov Sveta glasuje za in
  • predstavljajo najmanj 65 % prebivalstva EU.

Pisno glasovanje (redni pisni postopek)

• Akti Sveta o nujnih zadevah se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar se Svet soglasno odloči za uporabo tega postopka ali kadar se Coreper odloči za uporabo tega postopka v skladu s pravilom glasovanja, ki se uporablja za sprejetje zadevnih aktov Sveta.
• V posebnih okoliščinah lahko uporabo tega postopka predlaga tudi predsednik; v tem primeru se lahko pisno glasuje, če vsi člani Sveta soglašajo s tem postopkom.

Preglednost in objava aktov Sveta

• Posvetovanja in glasovanja o zakonodajnih aktih so odprta za javnost.
• Prvo posvetovanje Sveta o pomembnih novih nezakonodajnih predlogih, ki vsebujejo zavezujoča pravila za države članice, je odprto za javnost.
• V skladu z odločitvijo, ki jo sprejme Svet ali Coreper, potekajo v Svetu javne razprave o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na interese EU in njenih državljanov. V Svetu potekajo tudi številne javne orientacijske razprave.
• V Uradnem listu morajo biti objavljeni zakonodajni akti, kot tudi uredbe in direktive, namenjene vsem državam članicam, sklepi, v katerih ni navedeno, na koga so naslovljeni, in mednarodni sporazumi, ki jih sklene EU. Člen 17 Poslovnika našteva druge akte, ki morajo biti objavljeni v Uradnem listu, tudi kadar tako odločita Svet ali Coreper.