This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Criminal acts and the applicable penalties — drug trafficking
Kazniva dejanja in predpisane kazni: promet s prepovedanimi drogami
Kazniva dejanja in predpisane kazni: promet s prepovedanimi drogami
Namen tega sklepa je boj proti prometu s prepovedanimi drogami, da bi se omejili ponudba in poraba teh drog (ki so opredeljene v „ključnih točkah“ spodaj).
Določa minimalna pravila, ki jih je treba upoštevati, in minimalne kazni, ki jih morajo uporabljati države EU.
Navaja kazniva dejanja, povezana s prometom s prepovedanimi drogami, in od držav EU zahteva, da sprejmejo ukrepe zoper vsakogar, ki je vpleten v takšen promet.
Okvirni sklep je bil spremenjen z Direktivo (EU) 2017/2103, da bi se zmanjšala dostopnost novih psihoaktivnih snovi1 z uvedbo načinov učinkovitejšega ukrepanja na ravni EU. Sprememba bo postala v celoti veljavna .
Okvirni sklep od vsake države EU zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za kaznovanje vseh naklepnih dejanj v zvezi s prometom s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami2.
„Prepovedane droge“ so v sklepu opredeljene kot snovi, zajete v Enotni konvenciji Združenih narodov (ZN) o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, ali v Konvenciji ZN o psihotropnih snoveh iz leta 1971. Ko novembra 2018 postane veljavna sprememba okvirnega sklepa, bo opredelitev prepovedanih drog vključevala tudi vse snovi, navedene v Prilogi k spremenjenemu sklepu.
Dejanja, povezana s prometom s prepovedanimi drogami, vključujejo pridelavo, proizvodnjo, pridobivanje, prodajo, prevoz, uvoz in izvoz. Upošteva se tudi posest ali nakup prepovedanih drog z namenom izvajanja dejavnosti, povezanih s prometom s prepovedanimi drogami, ter proizvodnja, prevoz in distribucija predhodnih sestavin. Za kazniva dejanja štejejo tudi napeljevanje k prometu s prepovedanimi drogami ter pomoč pri storitvi take dejavnosti.
Vendar pa ta okvirni sklep ne zajema dejavnosti, povezanih s prometom s prepovedanimi drogami za osebno porabo.
Vključitev novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ (velja od dne ).
Direktiva (EU) 2017/2103 uvaja postopek za vključitev novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“. Evropska komisija ima pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov za dodajanje novih psihoaktivnih snovi na seznam v Prilogi. S tem se bo nadomestila sedanja praksa razvrščanja novih psihoaktivnih snovi prek Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2017/2170 na podlagi Sklepa Sveta 2005/387/PNZ.
Komisija mora pri odločanju o tem, ali naj doda novo snov na seznam, upoštevati:
Komisija mora tudi oceniti, ali je socialna škoda, ki jo nova psihoaktivna snov povzroča posameznikom in družbi, resna in ali so kriminalne dejavnosti, vključno z organiziranim kriminalom, povezane z novo psihoaktivno snovjo, sistematične, vključujejo znatne nedovoljene dobičke ali povzročajo znatne gospodarske stroške.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) bo podprl Komisijo pri odločanju, tako da bo pripravil oceno tveganja, ki bo obravnavala vse te elemente.
EU je vzporedno s sprejetjem Direktive (EU) 2017/2103 sprejela tudi Uredbo (EU) 2017/2101, s katero se spremeni Uredba (ES) št. 1920/2006 o izmenjavi podatkov in sistemu hitrega obveščanja ter novih postopkih za ocenjevanje tveganja v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi. Uredba bo postala v celoti veljavna .
Države EU morajo sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pravne osebe (na primer podjetja) lahko odgovarjajo za kazniva dejanja, povezana s prometom s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami ter za pomoč, napeljevanje ali poskus storitve take dejavnosti. Pojem pravnih oseb, ki se uporablja tukaj, ne vključuje držav in javnih organov, ki izvajajo svoja pooblastila, ali javnih mednarodnih organizacij.
Organizacija je odgovorna, če kaznivo dejanje stori posameznik na vodilnem položaju v tej organizaciji. Prav tako odgovarja za pomanjkljivosti pri nadzoru ali kontroli. Odgovornost pravnih oseb pa ne izključuje kazenskih postopkov zoper posameznike (fizične osebe).
Države EU morajo sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se kazniva dejanja kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.
Če je kaznivo dejanje v celoti ali delno storjeno na ozemlju države EU, mora ta država sprejeti ukrepe pod pogojem, da je storilec njen državljan ali da je kaznivo dejanje storjeno v korist pravne osebe s sedežem na ozemlju te države.
Najvišje kazni za kaznivo dejanje prometa s prepovedanimi drogami morajo biti od enega do treh let zapora.
Vendar se morajo najvišje kazni povečati na najmanj pet do deset let zapora, kadar kaznivo dejanje:
Države EU morajo tudi sprejeti potrebne ukrepe za zaplembo snovi, ki so predmet kaznivih dejanj.
Vendar se kazni lahko zmanjšajo, če se storilec kaznivega dejanja odpove nezakonitim dejavnostim in če upravnim ali pravosodnim organom posreduje informacije, ki bodo pomagale identificirati druge storilce kaznivega dejanja.
Sankcije za pravne osebe morajo vključevati denarne kazni za kazniva dejanja kazenske ali nekazenske narave. Naložijo se lahko tudi druge sankcije, vključno z uvedbo sodnega nadzora nad poslovalnico ali njeno začasno ali stalno zaprtje.
Uporablja se od .
Več informacij je na voljo na strani:
Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL L 335, , str. 8–11).
Nadaljnje spremembe Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
Zadnja posodobitev