Ta odločba pooblašča države EU, da podpišejo haaško konvencijo.
Konvencija določa pravila, s katerimi bi izboljšali varstvo otrok v mednarodnih razmerah in se izognili neskladjem med različnimi nacionalnimi pravnimi sistemi.

Vse države EU so pogodbenice haaške konvencije. To pomeni, da se pri zadevah z državami zunaj EU, ki so pogodbenice konvencije, lahko zanašajo na skupne zakonske predpise za varstvo otrok, vpletenih v mednarodne spore.

KLJUČNE TOČKE

Konvencija je bila sklenjena v okviru haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.
Obsega pristojnost, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.

Kaj obsega konvencija?

Konvencija si prizadeva, da bi otrokom, starim do 18 let, zagotovila mednarodno varstvo, in sicer s tem, da določa:

katera država je pristojna, da sprejme ukrepe za varstvo otroka ali njegovega premoženja,
katero pravo se uporablja pri izvajanju te pristojnosti,
katero pravo se uporablja za starševsko odgovornost,
da se varstveni ukrepi priznavajo in izvajajo v vseh državah podpisnicah,
sodelovanje med državami podpisnicami.

Ukrepi za varstvo otrok se nanašajo na:

starševsko odgovornost,
pravico do varstva in vzgoje,
skrbništvo,
način zastopanja otroka,
namestitev otroka v rejništvo ali drugo obliko varstva,
nadzor nad tem varstvom,
način upravljanja otrokovega premoženja.

Katera država je odgovorna?

Država, pristojna za sprejemanje varstvenih ukrepov, je navadno država, v kateri je otrokovo običajno prebivališče.

Lahko pa je tudi država, na ozemlju katere se otroci nahajajo, če gre za:

begunce ali otroke, razseljene v drugo državo,
otroke, za katere ni mogoče ugotoviti običajnega prebivališča,
nujne primere (neobvezno).

Izjema

V posebnih primerih lahko pristojnost prevzame druga država članica, če se izkaže, da lahko bolje presodi otrokove koristi.

Katero pravo se uporablja?

Pristojna država izvaja pristojnost skladno s svojim pravom.
Izjemoma lahko uporablja ali upošteva pravo druge države, s katero je primer tesno povezan, če je to v skladu z otrokovimi koristmi.
Država lahko zavrne uporabo prava, ki ga določa konvencija, samo iz upravičenih razlogov v zvezi z javnim redom in ob upoštevanju otrokovih koristi.

Priznavanje in uveljavljanje

Ukrepe za varstvo otroka ali njegovega premoženja, ki jih skladno s to konvencijo sprejme država podpisnica, morajo priznati vse druge države podpisnice.
Država lahko zavrne priznanje samo v omejenem številu primerov, določenih v konvenciji.
Ko se varstveni ukrepi razglasijo za pravnomočne v drugi državi, jih mora ta država uveljaviti, kot če bi jih sprejela sama, in sicer skladno s svojim pravom.

Sodelovanje

Vsaka država podpisnica mora določiti enega ali več osrednjih organov, ki izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih določa konvencija.
Ti organi morajo sodelovati med seboj in si izmenjevati informacije ter spodbujati sodelovanje med pristojnimi organi v svojih državah.

OZADJE

Varstvo otrokovih pravic – informacije EU

AKT

Odločba Sveta 2003/93/ES z dne 19. decembra 2002 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Skupnosti podpišejo haaško konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (UL L 48, 21.2.2003, str. 1–2)

POVEZANI AKTI

Odločba Sveta 2008/431/ES z dne 5. junija 2008 o pooblastitvi nekaterih držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo haaško konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok ali pristopijo k njej, ter pooblastitvi nekaterih držav članic, da dajo izjavo o uporabi ustreznih notranjih predpisov zakonodaje Skupnosti – Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (UL L 151, 11.6.2008, str. 36–48)

Zadnja posodobitev 26.07.2016

Top

All