Direktiva 2011/85/EU določa podrobna pravila za nacionalne proračunske okvire držav članic Evropske unije (EU). Ta pravila so potrebna za zagotovitev, da vlade držav članic spoštujejo zahteve ekonomske in monetarne unije ter spodbujajo dobro oblikovanje politik.

Direktiva (EU) 2024/1265 o spremembi krepi vlogo neodvisnih fiskalnih institucij¹ v proračunskih okvirih, ki jih vzpostavijo države članice, in vključuje nove zahteve za proračunske okvire, ki odražajo vpliv podnebnih sprememb.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva od vlad držav članic zahteva, da storijo naslednje.

Upravljajo z javnimi računovodskimi sistemi, ki celovito in dosledno pokrivajo vse podsektorje države in vsebujejo vse informacije, potrebne za ustvarjanje združenih podatkov z namenom priprave podatkov na podlagi evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov. Ti sistemi morajo biti predmet notranjega nadzora in neodvisne revizije.
Javno objavijo fiskalne podatke in jih objavijo pred koncem naslednjega četrtletja ali po objavi ustreznih podatkov s strani Eurostata – statističnega urada EU.
Zagotovijo, da njihovo letno in večletno fiskalno načrtovanje temelji na realističnih makroekonomskih in proračunskih napovedih, pri čemer uporabljajo najnovejše informacije. Proračunsko načrtovanje mora temeljiti na najverjetnejšem makrofiskalnem scenariju ali na bolj preudarnem scenariju. Makroekonomske in proračunske napovedi je treba primerjati z najnovejšimi napovedmi Evropske komisije in, če je primerno, napovedmi drugih neodvisnih organov. Če obstajajo znatne razlike med napovedjo države članice in napovedjo Komisije, jih je treba pojasniti.
Zagotovijo, da so njihove makroekonomske in proračunske napovedi za letno in večletno fiskalno načrtovanje predmet rednega, objektivnega in celovitega naknadnega vrednotenja neodvisnega organa ali drugih organov s funkcionalno avtonomijo glede na fiskalne organe držav članic, ki niso pripravile napovedi. Rezultat te ocene je treba objaviti in ustrezno upoštevati v prihodnjih makroekonomskih in proračunskih napovedih.
Vzpostavijo eno ali več neodvisnih fiskalnih institucij – javni organi, katerih namen je spodbujati vzdržne javne finance z neodvisnim spremljanjem skladnosti vlad s fiskalnimi pravili in jih sestavljajo člani, nominirani in imenovani na podlagi njihovih izkušenj in usposobljenosti na področju javnih financ, makroekonomije ali upravljanja proračuna ter s pomočjo preglednih postopkov. Neodvisne fiskalne institucije bi morale imeti možnost javnega komuniciranja; ustrezna, stabilna in zadostna sredstva; ter ustrezen in pravočasen dostop do informacij. Njihove naloge bodo vključevale:
- izdelavo, ocenjevanje ali potrjevanje letnih in večletnih makroekonomskih napovedi;
- spremljanje skladnosti z numeričnimi fiskalnimi pravili posamezne države;
- ocenjevanje doslednosti, skladnosti in učinkovitosti nacionalnega proračunskega okvira;
- na povabilo sodelujejo pri rednih obravnavah in razpravah v nacionalnih parlamentih;
- najprej na povabilo, kasneje pa od 1. maja 2032 obvezno podajanje mnenj o makroekonomskih napovedih in predpostavkah v skladu z Uredbo (EU) 2024/1263 – glej povzetek; in
- na povabilo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem pripravljajo poročila o zadostnosti sprejetih in predvidenih ukrepov glede na javnofinančne cilje.
Vzpostavijo verodostojen in učinkovit srednjeročni proračunski okvir², ki vključuje obdobje fiskalnega načrtovanja za najmanj tri leta. Ti okviri bi morali vsebovati celovite večletne proračunske cilje, projekcije glavnih postavk odhodkov in prihodkov, opis srednjeročnih politik, vključno z reformami in naložbami, ter oceno dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
V letnem proračunu in srednjeročni dokumentaciji načrtovanja objaviti, kolikor je to mogoče, podatke o pogojnih obveznostih in fiskalnih stroških zaradi naravnih nesreč in pretresov, povezanih s podnebjem. Poleg tega bi morala ocena vpliva predvidenih politik na vzdržnost javnih financ v največji možni meri upoštevati makrofiskalna tveganja zaradi podnebnih sprememb. Makrofiskalna tveganja se nanašajo na vire morebitnih velikih odstopanj od makroekonomskih napovedi, fiskalnih napovedi ali proračunov. Fiskalna tveganja, povezana z nesrečami in podnebjem, so odstopanja, ki jih povzročijo nesreče in pretresi, povezanih s podnebjem.
Zagotoviti doslednost in usklajenost vseh računovodskih pravil in postopkov na vseh področjih vladnih dejavnosti, skupaj s celovitostjo njihovih osnovnih sistemov za zbiranje in obdelavo podatkov.

OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?

Direktivo 2011/85/EU je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 13. decembra 2013.

Direktivo (EU) 2024/1265 je treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 2025.

OZADJE

Direktiva 2011/85/EU je eden od šestih zakonodajnih ukrepov (znanih kot »šesterček«), ki so začeli veljati 13. decembra 2011 in ki so okrepili fiskalno in gospodarsko upravljanje EU.

Sledil ji je »dvojček« (Uredbi (EU) št. 473/2013 in 472/2013), ki dodatno izboljšuje proračunski nadzor v euroobmočju. Vsaka država, ki uporablja euro, mora v skladu s svojim postopkom v okviru evropskega semestra do sredine oktobra predložiti osnutek predloga proračuna. Če Komisija meni, da ta morda ne izpolnjuje pravil o enotni valuti, lahko zahteva njegovo revizijo.

Več informacij je na voljo na strani:

Pravna podlaga Pakta za stabilnost in rasti (Evropska komisija)
Okvir ekonomskega upravljanja (Svet Evropske unije).

KLJUČNI POJMI

Neodvisne fiskalne institucije. Organi, ki so strukturno neodvisni, ali organi, ki so funkcionalno avtonomni v zvezi s proračunskimi organi držav članic.
Srednjeročni proračunski okviri. Instrumenti institucionalne politike, ki omogočajo razširitev obzorja za oblikovanje fiskalne politike prek letnega proračunskega koledarja.