Choisissez les fonctionnalités expérimentales que vous souhaitez essayer

Ce document est extrait du site web EUR-Lex

Sporazum med EU in Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS)

Sporazum med EU in Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS)

POVZETEK:

Sklep 2006/313/SZVP o sklenitvi Sporazuma med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči

Sporazum med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči

Sklep 2011/168/SZVP o Mednarodnem kazenskem sodišču

KAJ JE NAMEN TEH SKLEPOV IN TEGA SPORAZUMA?

  • S Sklepom 2006/313/SZVP je bil v imenu EU odobren Sporazum med MKS in EU o sodelovanju in pomoči.
  • Sporazum opredeljuje pogoje sodelovanja in pomoči med EU in MKS. Sporazum je zavezujoč za EU, in ne države EU.
  • Namen Sklepa 2011/168/SZVP je utrjevanje vsesplošne podpore Rimskemu statutu, ki je pogodba o ustanovitvi MKS, da se ohrani celovitost Rimskega statuta ter podprejo neodvisnost MKS ter njegovo uspešno in učinkovito delovanje, sodelovanje z MKS in izvajanje načela dopolnjevanja1.
  • Sklep 2011/168/SZVP razveljavlja Skupno stališče 2003/444/SZVP.

KLJUČNE TOČKE

Svet EU in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta odgovorna za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo EU in države EU za izvajanje členov 2 do 5 Sklepa 2011/168/SZVP, zlasti na naslednjih treh področjih:

Utrjevanje vsesplošne podpore

  • EU in države EU morajo prispevati k cilju čim širšega sodelovanja pri Rimskem statutu tako, da načnejo vprašanje v pogajanjih in političnih dialogih z državami zunaj EU (tretje države) ali regionalnimi organizacijami in/ali s sprejetjem pobud, ki spodbujajo vrednote, načela in pravila Rimskega statuta.
  • EU in države EU za utrjevanje vsesplošne podpore sodelujejo z zainteresiranimi, mednarodnimi institucijami in nevladnimi organizacijami.
  • Države EU delijo svoje izkušnje z izvajanjem statuta z zainteresiranimi državami. EU in države EU prispevajo k zakonodajnemu delu, ki je potrebno za sodelovanje držav zunaj EU v Rimskem statutu in pri njegovem izvajanju.

Zagotavljanje neodvisnosti MKS

Da bi zagotovile neodvisnost MKS, EU in države EU:

  • spodbujajo države pogodbenice, da plačajo prispevek v proračun MKS;
  • spodbujajo pristop k Sporazumu o privilegijih in imunitetah MKS ter njegovo ratificiranje;
  • podpirajo vzpostavitev usposabljanja in pomoči za sodnike, tožilce, uradnike in svetovalce pri delu, povezanem z MKS.

Podpora učinkovitemu delovanju

  • EU in države EU pozorno spremljajo potek dogodkov v zvezi s sodelovanjem z MKS. Sklenejo lahko posebne dogovore ali sporazume v podporo učinkovitemu delovanju MKS. Za to gre pri Sporazumu med EU in MKS o sodelovanju in pomoči.
  • EU in države EU sprejmejo ukrepe za zagotovitev polnega sodelovanja držav zunaj EU z MKS, vključno s takojšnjo izvršitvijo nalogov za prijetje.
  • Odziv EU iz leta 2013 na nesodelovanje držav zunaj EU z MKS se osredotoča na to, kako bi morale EU in države EU obravnavati nesodelovanje.

Akcijski načrt

Akcijski načrt za ukrepanje na podlagi Sklepa 2011/168/SZVP se osredotoča na:

  • usklajevanje dejavnosti EU pri izvajanju ciljev sklepa,
  • univerzalnost in celovitost Rimskega statuta,
  • neodvisnost MKS,
  • sodelovanje z MKS in
  • izvajanje načela dopolnjevanja.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Sporazum je začel veljati .

OZADJE

MKS je prvo in edino stalno mednarodno kazensko sodišče na svetu in ima sedež v Haagu na Nizozemskem. MKS preiskuje in, če je utemeljeno, sodi posameznikom, ki so obsojeni najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost: genocid2, vojni zločini3, hudodelstva zoper človečnost4 in kaznivo dejanje agresije5. Ureja ga Rimski statut, na podlagi katerega je bil ustanovljen, ta pa je začel veljati in so ga ratificirale vse države EU.

KLJUČNI POJMI

  1. Dopolnjevanje: v tem okviru je načelo, po katerem je MKS mišljeno kot sodišče v skrajni sili, kar pomeni, da preiskuje in preganja samo v primerih, ko nacionalna sodišča niso uspešna.
  2. Genocid: dejanja, storjena z namenom popolnega ali delnega uničenja narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine.
  3. Vojni zločini: storjena dejanja, ki kršijo pravo in običaje, ki se uporabljajo v oboroženih spopadih (npr. Ženevske konvencije). Primeri vključujejo neprimerno ravnanje z vojnimi ujetniki, poboje talcev ali namerno uničevanje mest ali vasi.
  4. Hudodelstva zoper človečnost: dejanja, storjena kot del široko razširjenega ali sistematičnega napada, usmerjenega v katero koli civilno prebivalstvo, ob seznanjenosti z napadom.
  5. Kaznivo dejanje agresije: načrtovanje, priprava, začetek ali izvajanje dejanja agresije, ki po svojem značaju, resnosti in obsegu predstavlja očitno kršitev Listine Združenih narodov, s strani osebe, ki je na takem položaju, da nadzoruje ali usmerja politične ali vojaške ukrepe države.

GLAVNI DOKUMENTI

Sklep Sveta 2006/313/SZVP z dne o sklenitvi Sporazuma med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči (UL L 115, , str. 49).

Sporazum med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči (UL L 115, , str. 50–56).

Sklep Sveta 2011/168/SZVP z dne o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP (UL L 76, , str. 56–58).

Zadnja posodobitev

Haut