Mehanizem Evropske unije za okrevanje in odpornost

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2021/241 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba vzpostavlja Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) za Evropsko unijo (EU) ter določa cilje mehanizma in merila za prejemanje financiranja.

Maja, 2022, po ruski invaziji na Ukrajino, je Evropska komisija razkrila svoj načrt REPowerEU, da bi EU postala neodvisna od ruskih fosilnih goriv. Sprememba Uredbe (EU) 2023/435 omogoča državam članicam EU, da uvedejo poglavja REPowerEU v svoje načrte za obnovo in odpornost, da bi pospešile prehod EU na čisto energijo.

Nadaljnja uredba o spremembi, Uredba (EU) 2024/795, ki vzpostavlja pobudo platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), državam članicam omogoča uvedbo ukrepov za podporo naložbenim operacijam, ki prispevajo k ciljem STEP v njihovih načrtih za oživitev in odpornost.

KLJUČNE TOČKE

Cilj RRF je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU z:

• izboljšanjem odpornosti držav članic, pripravljenosti na krize, zmogljivosti prilagajanja in potenciala rasti;
• ublažitvijo socialnega in gospodarskega vpliva krize zaradi COVID-19, zlasti na ženske;
• prispevanjem k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic;
• podpiranjem zelenega prehoda (glej povzetek) in pomočjo pri doseganju podnebnih ciljev EU do leta 2030 ter cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050;
• spodbujanjem digitalnega prehoda;
• povečanjem odpornosti, varnosti in trajnosti energetskega sistema EU.

Sredstva RRF so na voljo za ukrepe, ki „ne povzročajo večje škode“, tj. ki ne škodujejo okolju in ne vključujejo ponavljajočih se izdatkov, na naslednjih šestih področjih politike:

• zeleni prehod,
• digitalna transformacija,
• pametna, trajnostna in vključujoča rast,
• socialna in teritorialna kohezija,
• zdravstvena, gospodarska, socialna in institucionalna odpornost,
• politike za naslednjo generacijo, kot so izobraževanje ter znanja in spretnosti.

Nekatere začasne izjeme se lahko odobrijo v zvezi s poglavji REPowerEU za ukrepe, ki obravnavajo neposredne pomisleke glede energetske varnosti EU, zmanjšujejo potencialno okoljsko škodo in ne ogrožajo podnebnih ciljev EU.

Proračun RRF v višini 648 milijard EUR (v cenah iz leta 2022):

• je sestavljen iz 357 milijard EUR nepovratnih sredstev;
• je sestavljen iz 291 milijard EUR posojil;
• ne nadomešča ponavljajočih se nacionalnih proračunskih odhodkov, razen v utemeljenih primerih;
• dopolnjuje finančno podporo v okviru drugih programov EU;
• spoštuje načelo dodatnosti* financiranja EU.

S spremembo uredbe RRF, ki vključuje REPowerEU, so bila državam članicam na voljo dodatna nepovratna sredstva v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS) in rezerve za prilagoditev na brexit (BAR). Zato je 357 milijard EUR nepovratnih sredstev zdaj razdeljenih na 338 milijard EUR prvotnih nepovratnih sredstev RRF, 17,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev ETS in 1,6 milijarde EUR nepovratnih sredstev BAR. Poleg tega lahko države članice zaprosijo za podporo v obliki posojila do avgusta 2023. Od skupnih razpoložljivih sredstev v višini 385 milijard EUR je bilo do konca leta 2023 dodeljenih skoraj 291 milijard EUR. Ti dve spremembi (več nepovratnih sredstev, ki so na voljo prek ETS in BAR, ter manj zahtevanih posojil od skupnih razpoložljivih sredstev) sta do konca leta 2023 privedli do skupnega zneska RRF v višini 648 milijard EUR. Prej omenjeni znesek 723 milijard EUR je predstavljal najvišji znesek nepovratnih sredstev RRF (338 milijard EUR) in posojil RRF (385 milijard EUR) v skladu z uredbo RRF.

Sprememba Uredbe (EU) 2024/795 vzpostavlja pobudo STEP, ki si prizadeva okrepiti suverenost in varnost EU, pospešiti njene zelene in digitalne prehode, povečati njeno konkurenčnost in zmanjšati njeno strateško odvisnost na treh strateških industrijskih področjih: digitalne in globoke tehnološke inovacije, čiste in z viri učinkovite tehnologije ter biotehnologije. Sprememba Uredbe omogoča črpanje sredstev iz obstoječih programov EU, kot je RRF, brez potrebe po ustvarjanju novih skladov. Nova pravila državam članicam omogočajo, da v svoj načrt za okrevanje in odpornost kot ocenjene stroške vključijo znesek denarnega prispevka za namene oddelka držav članic. To velja izključno za ukrepe v podporo naložbenim operacijam, ki prispevajo k ciljem STEP. Države članice se lahko odločijo, da bodo v okviru InvestEU namenile kar 10 % svoje nacionalne dodelitve instrumentom, ki so pomembni za STEP (glejte povzetek).

Da bi lahko izkoristile podporo v okviru instrumenta, so države članice pripravile in predložile nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, v katerih so opisane reforme in naložbe, ki bi jih izvedle od začetka pandemije februarja 2020 do 31. decembra 2026, z jasnimi mejniki in cilji. Države članice lahko prejmejo financiranje do predhodno dogovorjenega najvišjega zneska. Načrti so morali vsaj 37 % svojega proračuna nameniti zelenim ukrepom, 20 % pa digitalnim ukrepom. Načrti so morali biti skladni tudi z:

• nacionalnimi izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v okviru evropskega semestra,
• nacionalnimi reformnimi programi,
• nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti,
• območnimi načrti za pravični prehod,
• izvedbenimi načrti jamstva za mlade;

Države članice lahko tudi revidirajo svoje načrte na podlagi razpoložljivih pravnih podlag, določenih v uredbi RRF, vključno z njihovo zmožnostjo, da dokažejo, da zaradi objektivnih okoliščin izvajanje nekaterih mejnikov in ciljev ni izvedljivo.

RRF temelji na uspešnosti. To pomeni, da Komisija vsaki državi članici izplača zneske šele, ko dosežejo dogovorjene mejnike in cilje za dokončanje reform in naložb, vključenih v njihov načrt. Ko izpolnijo tako dogovorjene mejnike in cilje, vlade zahtevajo plačilo na tej podlagi (do dvakrat letno).

Komisija:

• oceni načrte držav članic glede na njihovo ustreznost, uspešnost, učinkovitost in usklajenost;
• če predlaga, da Svet odobri nacionalni načrt, določa mejnike in cilje, ki jih mora država članica doseči pri svojih reformah in naložbenih projektih, ter finančni prispevek RRF;
• lahko zavrne ali sprejme spremembe načrtov;
• nacionalne načrte nemudoma posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu;
• spremlja izvajanje mehanizma in meri dosežene dosežke;
• oceni zahtevke držav članic za plačilo, da preveri, ali so bili mejniki in cilji izpolnjeni, in če so, državam članicam izplača ustrezna sredstva ali se drugače odloči za (delno) ustavitev plačila, dokler država članica ne doseže ustreznih mejnikov ali ciljev;
• vzpostavi preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti;
• predloži letna poročila parlamentu in svetu.

Države članice:

• morajo preprečiti, odkriti in odpraviti vsako goljufijo, korupcijo ali navzkrižje interesov pri uporabi sredstev EU;
• dvakrat letno poročajo o napredku pri izvajanju svojih načrtov v okviru evropskega semestra.

Vsaka 2 meseca lahko pristojni parlamentarni odbor Komisijo povabi k razpravi o napredku v okviru instrumenta.

Komisija je Parlamentu in Svetu predložila naslednja poročila:

• poročilo o pregledu do 31. julija 2022;
• poročilo o splošnem izvajanju RRF do 20. februarja 2024 (ki gre tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropskemu odboru regij).

Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti

Komisija je decembra 2021 uvedla preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti, javno spletno platformo, ki prikazuje celotni napredek pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter napredek pri izvajanju posameznih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Delegirani akti

Delegirana uredba (EU) 2021/2105 dopolnjuje Uredbo (EU) 2021/241 z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih izdatkih. Ta metodologija, ki vključuje socialne izdatke v zvezi z otroki in mladimi ter za enakost spolov v okviru instrumenta, temelji na ocenjenih izdatkih, navedenih v odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost.

Delegirana uredba (EU) 2021/2106 dopolnjuje Uredbo (EU) 2021/241 z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

• Uredba (EU) 2021/241 se uporablja od 19. februarja 2021.
• Uredba o spremembi (EU) 2023/435 se uporablja od 1. marca 2023.
• Uredba o spremembi (EU) 2024/795 se uporablja od 1. marca 2024.

OZADJE

• RRF je osrednji del paketa spodbud EU NextGenerationEU. To Komisiji omogoča zbiranje sredstev za pomoč pri odpravljanju neposredne gospodarske in družbene škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.
• Je tesno usklajen s prednostnimi nalogami Komisije za zagotavljanje trajnostnega in vključujočega okrevanja, ki spodbuja zeleni in digitalni prehod.

Več informacij je na voljo na strani:

• Mehanizem za okrevanje in odpornost (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17–75).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2021/241 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30–89).

Glej prečiščeno različico.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih (UL L 429, 1.12.2021, str. 79–82).

Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23–27).

Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1–10).

Glej prečiščeno različico.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final, 11.12.2019).

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1–222).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32–46).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 30.04.2024