Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Uredba o enotnem območju plačil v eurih

Uredba o enotnem območju plačil v evrih

POVZETEK:

Uredba (EU) št. 260/2012 – tehnične in poslovne zahteve za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba (EU) št. 260/2012 določa pravila in tehnične zahteve za transakcije s kreditnimi prenosi in direktnimi bremenitvami v evrih na enotnem območju plačil v evrih (SEPA).

Uredba (EU) 2024/886, ki želi potrošnikom in podjetjem v Evropski uniji (EU) v celoti omogočiti takojšnja plačila v evrih, v zvezi s tem spreminja Uredbo (EU) št. 260/2012.

KLJUČNE TOČKE

  • Nacionalni računi v posamezni državi članici SEPA, ki se uporabljajo za kreditne prenose in direktne bremenitve, bi morali biti dostopni v vsej EU. To je znano kot dostopnost.
  • Enaka pravila se uporabljajo za nacionalne in čezmejne dejavnosti.
  • Plačilni sistemi bi morali biti medsebojno interoperabilni.
  • Uredba zahteva, da transakcije s kreditnimi prenosi in direktnimi bremenitvami izpolnjujejo nekatere pogoje, ki vključujejo:
    • uporabo mednarodnih številk bančnega računa (IBAN), bančnih identifikacijskih kod (BIC) in standarda finančnih sporočil za vsa plačila v evrih;
    • pravico plačnikov, da dajo posebna navodila, kot sta znesek in pogostost direktnih bremenitev.
  • Sprememba Uredbe (EU) 2024/886 omogoča uporabnikom plačilnih storitev prenos denarja v 10 sekundah kadar koli v dnevu, tudi izven delovnega časa, ne le znotraj iste države, ampak tudi med državami članicami EU.
    • Od ponudnikov plačilnih storitev, ki svojim uporabnikom ponujajo plačilno storitev pošiljanja in prejemanja kreditnih nakazil v evrih, ki niso takojšnja, zahteva, da jim ponudijo tudi plačilno storitev pošiljanja in prejemanja takojšnjih kreditnih nakazil v evrih.
    • Ponudniki plačilnih storitev morajo zagotoviti, da so vsi plačilni računi, ki so dosegljivi za kreditna nakazila v evrih, ki niso takojšnja, dosegljivi 24 ur na dan in vsak koledarski dan tudi za takojšnja kreditna nakazila v evrih.
    • Ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, kjer valuta ni evro, uporabnikom niso dolžni ponuditi plačilne storitve pošiljanja takojšnjih kreditnih nakazil v evrih nad omejitvijo, ki ni nižja od 25 000 EUR na transakcijo, pri čemer višino omejitve določijo pristojni organi za obdobje 1 leta in ga je mogoče podaljšati za dodatna obdobja 1 leta po presoji pristojnih organov. Takšna transakcijska omejitev bi se lahko uporabljala le za takojšnja kreditna nakazila v evrih, ki so poslana s plačilnih računov, denominiranih v nacionalni valuti te države članice, v času, ko ponudnik plačilnih storitev niti ne pošilja niti ne prejema transakcij kreditnih nakazil v evrih za take plačilne račune, ki niso takojšnja.
    • Ponudniki plačilnih storitev morajo zagotoviti, da nadomestila, ki jih zaračunajo plačnikom in prejemnikom plačil za pošiljanje in prejemanje takojšnjih kreditnih nakazil v evrih, ne presegajo nadomestil, ki jih zaračunavajo za pošiljanje in prejemanje kreditnih nakazil v evrih, ki niso takojšnja.
    • Ponudniki plačilnih storitev bodo morali preveriti, ali se IBAN in ime upravičenca ujemata, da bi opozorili plačnika na morebitne napake ali goljufije, preden se izvede transakcija. Ta zahteva velja za takojšnja in redna kreditna nakazila v evrih.
  • Uredba (EU) št. 260/2012 določa naslednje datume začetka veljavnosti:
    • od (pozneje odloženo na avgust 2014) se morajo vsi kreditni prenosi in direktne bremenitve v evrih izvajati v isti obliki v državah članicah, katerih nacionalna valuta je evro;
    • od se morajo vsi kreditni prenosi in direktne bremenitve v evrih izvajati v isti obliki tudi v državah članicah, katerih nacionalna valuta ni evro;
    • od ukinitev večstranskih medbančnih provizij1 za direktne bremenitve;
    • od preneha obvezna uporaba kode BIC.
  • Roki, v katerih morajo ponudniki plačilnih storitev izpolniti obveznosti iz spremembe Uredbe (EU) 2024/886, so časovno razporejeni in se začnejo ter končajo , odvisno od vrste obveznosti in države članice, v kateri se nahaja ponudnik plačilnih storitev.
  • Države članice so morale:
    • imenovati nacionalni organ s potrebnimi pooblastili, da se zagotovi popolno izvajanje zakonodaje;
    • do določiti predpise o kaznih za kršitve zakonodaje;
    • določiti ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in postopke za povrnitev škode.
  • V zvezi z Evropsko komisijo so bila uvedena naslednja pravila.
    • Za petletno obdobje, ki ga je mogoče obnoviti, je bila od pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov.
    • Do je morala predložiti poročilo o izvajanju zakonodaje.
    • Do mora predložiti nadaljnje poročilo o uporabi zakonodaje, ki jo po potrebi spremlja zakonodajni predlog, ki ocenjuje razvoj nadomestil za plačilne račune ter za nacionalne in čezmejne kreditne prenose ter takojšnje kreditne prenose v evrih in v nacionalni valuti držav članic, kjer valuta ni evro, od . V tem poročilu bo prav tako ocenjeno, ali je metoda, ki jo morajo ponudniki plačilnih storitev uporabiti za namene izpolnjevanja veljavnih obveznosti preverjanja sankcij, učinkovita pri preprečevanju nepotrebnega oviranja takojšnjih kreditnih prenosov.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

  • Uredba (EU) št. 260/2012 se uporablja od .
  • Uredba o spremembi (EU) 2024/886 se uporablja od .

OZADJE

  • SEPA usklajuje brezgotovinska plačila v evrih v vsej EU. S tem postanejo tako enostavna kot nacionalna plačila.
  • Zajema tudi plačila v evrih v EU ter v Andori, Islandiji, Lihtenštajnu, Monaku, na Norveškem, San Marinu, Švici, Združenem kraljestvu in Vatikanski mestni državi.
  • Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

  1. 1. Večstranske medbančne provizije. Provizije, ki jih prodajalci blaga in storitev plačajo za čezmejna plačila, ki jih prejmejo z debetnih in kreditnih kartic potrošnikov.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, , str. 22).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 260/2012 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev

Top