Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Enostavnejše, preglednejše in bolj standardizirano listinjenje

Enostavnejše, preglednejše in bolj standardizirano listinjenje

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2017/2402 – splošni okvir za listinjenje in vzpostavitev posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Namen te uredbe je ponovno zagnati trg visokokakovostnega listinjenja*, ki bo:

  • izboljšal financiranje realnega gospodarstva EU,
  • okrepil zasebno porazdelitev tveganja in
  • zagotovil zaščito investitorjev.

Vzpostavlja splošni sistem za poenostavitev predpisov za vsa listinjenja ter opredelitev enostavnih, preglednih in standardiziranih listinjenj. To vključuje:

  • skupne opredelitve vseh ključnih pojmov listinjenja;
  • zahteve glede skrbnega pregleda*, zadržanja tveganja*, preglednosti in meril za odobritev kreditov;
  • zahteve za prodajo listinjenj neprofesionalnim strankam;
  • prepoved relistinjenja*;
  • predpise za subjekte s posebnim namenom pri listinjenju* (SSPE) in repozitorije listinjenj*;
  • strukturo za enostavno, pregledno in standardizirano (STS) listinjenje;
  • sistem za upravne sankcije in popravne ukrepe v primeru neskladnosti.

KLJUČNE TOČKE

  • Investitorji v pozicije v listinjenju* morajo najprej opraviti določene teste, da bi:
    • ocenili vsa tveganja pred prevzemom odgovornosti (skrbni pregled);
    • zagotovili, da je produkt primeren za stranko, preden ga prodajo.
  • Izdajatelji listinjenja morajo:
    • zadržati neto ekonomski delež najmanj 5 % vrednosti (zadržanje tveganja);
    • zagotoviti natančne informacije in osnovne dokumente imetnikom pozicije v listinjenju, ustreznim organom in, na zahtevo, potencialnim investitorjem, da ti razumejo transakcijo (preglednost);
    • uporabljati ista zanesljiva in jasno opredeljena merila za odobritev kreditov, kot jih uporabljajo za nelistinjene produkte.
  • Subjekti s posebnim namenom pri listinjenju ne smejo imeti sedeža v državi zunaj EU z visokim tveganjem.
  • Repozitoriji listinjenj:
    • se morajo registrirati pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge, ki je pooblaščen za odvzem njihovega dovoljenja;
    • morajo zbirati in hraniti podrobne podatke o listinjenjih ter jih brezplačno dati na razpolago investitorjem in pristojnim organom.
  • Izdajatelji lahko uporabljajo pojem STS (enostavno, pregledno in standardizirano), kadar kratkoročno ali dolgoročno listinjenje izpolnjuje jasen sklop meril. To lahko storijo zato, da ga razlikujejo od zapletenejših in nepreglednejših listinjenj, nekaterim institucionalnim investitorjem pa to omogoča uporabo obravnave kapitala, ki bolj upošteva tveganja.
  • Različni evropski in nacionalni organi s preiskovalnimi pooblastili in pooblastili za uveljavljanje upravnih ter kazenskih sankcij nadzorujejo izvajanje zakonodaje in tesno sodelujejo.
  • Skupni odbor evropskih nadzornih organov do 1. januarja 2021, nato pa vsaka tri leta, objavi poročilo o izkušnjah z uredbo.
  • Evropska komisija:
    • na podlagi poročila Evropskega bančnega organa Evropskemu parlamentu in Svetu do 2. januarja 2020 predloži poročilo o izvedljivosti vzpostavitve okvira STS za sintetično listinjenje;
    • do 1. januarja 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o zakonodaji, ki mu po potrebi priloži predloge sprememb;
    • ima pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo nebistvenih elementov uredbe.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. januarja 2019.

OZADJE

  • Produkti listinjenja so imeli pomembno vlogo v krizi v ZDA na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil, ki se je začela leta 2007. Trg v EU si je od takrat le počasi opomogel.
  • Zakonodaja, ki spreminja tudi uredbo o kapitalskih zahtevah (Uredba (EU) 2017/2401), je oblikovana za popravo tega z uvedbo jasnih in učinkovitih predpisov za ponovno vzpostavitev zaupanja v trg.
  • Okvir za listinjenje je prvi pomembni gradnik načrta EU za razvoj popolnoma delujoče unije kapitalskih trgov do konca leta 2019, ki se je začel izvajati leta 2015. Razvoj trga listinjenja pomaga ustvariti nove naložbene možnosti in zagotoviti dodaten vir finančnih sredstev, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter zagonska podjetja.
  • Več informacij je na voljo na straneh:

KLJUČNI POJMI

Listinjenje: transakcija, ki omogoča posojilodajalcu, ki je pogosto banka, refinanciranje niza posojil/naložb (npr. hipotek, lizingov avtomobilov, potrošniških posojil, kreditnih kartic) z njihovim preoblikovanjem v vrednostne papirje, v katere lahko vlagajo drugi.
Skrbni pregled: institucionalni investitor mora biti sposoben dokazati, da je bilo izvedeno potrebno preverjanje zahtev glede skrbnega pregleda iz člena 5 uredbe.
Zadržanje tveganja: načrtovano sprejetje izgub, kadar se nekaj tveganja, vendar ne vse tveganje, zavestno zadrži, namesto da se prenese.
Relistinjenje: listinjenje, kadar je vsaj ena od osnovnih izpostavljenosti pozicija v listinjenju.
Subjekti s posebnim namenom pri listinjenju: organ, ki izvaja enega ali več listinjenj in katerega struktura je namenjena ločevanju obveznosti SSPE od obveznosti originatorja.
Repozitoriji listinjenj: centralno zbiranje in hranjenje evidenc o listinjenjih za pomoč pri izboljšanju preglednosti trga.
Pozicija v listinjenju: izpostavljenost listinjenju.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35–80).

POVEZANI DOKUMENT

Uredba (EU) 2017/2401 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 347, 28.12.2017, str. 1–34).

Zadnja posodobitev 18.03.2019

Top