Ustanovitev Evropskega javnega tožilstva

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2017/1939 – o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Uredba (EU) 2017/1939 ustanavlja neodvisno tožilstvo Evropske unije (EU) s pooblastili za preiskovanje, pregon in obsojanje kaznivih dejanj zoper finančne interese EU.
• Vzpostavlja sistem deljene pristojnosti med Evropskim javnim tožilstvom (EJT) in nacionalnimi organi pri obravnavi takih kaznivih dejanj, pri čemer ima prednost pristojnost EJT.

KLJUČNE TOČKE

Sodelujoče države

• Uredba o ustanovitvi EJT v okviru okrepljenega sodelovanja se uporablja za 24 sodelujočih držav članic EU: Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska.
• Irska in Madžarska se lahko pridružita kadarkoli. Danska si je zagotovila stalno izvzetje iz ukrepov EU glede kazenskega pravosodja.

Področje uporabe

• EJT je neodvisno tožilstvo EU z decentralizirano strukturo. Ima pooblastilo za preiskovanje, pregon in obtožbe (pred nacionalnimi sodišči) kaznivih dejanj zoper proračun EU, kot je goljufija (prek 10 000 EUR), korupcija, pranje denarja, nezakonita prisvojitev ali čezmejna goljufija na področju DDV v višini nad 10 milijonov EUR.
• Obstoječi organi EU, kot so Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), nimajo pristojnosti za izvajanje kazenskih preiskav in pregona. EJT je vzpostavilo tesne odnose s temi organi na podlagi vzajemnega sodelovanja v okviru njihovih mandatov.

Organizacija

EJT je zgrajeno na dveh ravneh:

• na centralni ravni, ki jo predstavlja glavni urad na sedežu EJT v Luksemburgu. Centralno raven sestavljajo evropski glavni tožilec, njegova namestnika, evropski tožilci (po eden na sodelujočo državo članico) in upravni direktor;
• na decentralizirani ravni, ki jo predstavljajo evropski delegirani tožilci v državah članicah.

Neodvisnost

• Osebje EJT deluje v interesu EU kot celote in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od tretjih strank.
• EJT je strukturno neodvisno od institucij ali služb EU.
• Evropski glavni tožilec se izbere na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, imenujeta pa ga Evropski parlament in Svet Evropske unije. Njegov mandat je omejen na sedem let in se ne more obnoviti.
• Evropski glavni tožilec se lahko razreši samo s sklepom Sodišča Evropske unije na zahtevo Parlamenta, Sveta ali Evropske komisije.
• Evropski delegirani tožilci morajo biti popolnoma neodvisni od nacionalnih organov pregona.

Začetek operacij

Izvedbeni akt, Izvedbeni sklep (EU) 2021/856, je kot datum, ko je EJT prevzelo svoje preiskovalne in tožilske naloge, ki jih ima v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939, določil 1. junij 2021.

Obdelava operativnih osebnih podatkov

Delegirani akt, Delegirana uredba (EU) 2020/2153, je spremenil Uredbo (EU) 2017/1939 z dodano prilogo, ki določa kategorije operativnih osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, katerih operativne osebne podatke sme EJT obdelovati v kazalu spisov.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 20. novembra 2017.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Evropsko javno tožilstvo (Evropska komisija)
• Evropsko javno tožilstvo (EJT).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva („EJT“) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1–71).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2017/1939 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep Komisije (EU) 2024/807 z dne 29. februarja 2024 o potrditvi sodelovanja Poljske pri okrepljenem sodelovanju pri ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (UL L, 2024/807, 29.2.2024).

Sklep Komisije (EU) 2024/1952 z dne 16. julija 2024 o potrditvi sodelovanja Švedske pri okrepljenem sodelovanju pri ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (UL L, 2024/1952, 18.7.2024).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/856 z dne 25. maja 2021 o določitvi datuma, s katerim Evropsko javno tožilstvo prevzame svoje naloge preiskave in pregona (UL L 188, 28.5.2021, str. 100–102).

Glej prečiščeno različico.

Sklep Komisije (EU) 2018/1103 z dne 7. avgusta 2018 o potrditvi udeležbe Malte pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L 201, 8.8.2018, str. 2–3).

Sklep Komisije (EU) 2018/1094 z dne 1. avgusta 2018 o potrditvi udeležbe Nizozemske pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L 196, 2.8.2018, str. 1–2).

Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29–41).

Zadnja posodobitev 09.09.2024