Te tri uredbe se nanašajo na točne in pravočasne statistične podatke, ki jih države EU predložijo Evropski komisiji (Eurostatu) o ulovih plovil, ki izvajajo ribolov:

v severozahodnem Atlantiku – Uredba (ES) št. 217/2009,
v severovzhodnem Atlantiku – Uredba (ES) št. 218/2009,
na območjih izven severnega Atlantika, tj. v vzhodnem srednjem Atlantiku, Sredozemskem in Črnem morju, jugozahodnem Atlantiku, jugovzhodnem Atlantiku, zahodnem Indijskem oceanu – Uredba (ES) št. 216/2009.

Uredbe (ES) št. 217/2009, (ES) št. 218/2009 in (ES) št. 216/2009 razveljavljajo in revidirajo predhodne uredbe EU o ulovu rib in statističnih podatkih o aktivnosti (uredbe (EGS) št. 2018/93, (EGS) št. 3880/91 in (ES) št. 2597/95).

KLJUČNE TOČKE

Vsaka od uredb od držav EU zahteva, da Komisiji (Eurostatu) predložijo podatke o letnem nominalnem ulovu* s plovili, ki so registrirana ali plujejo pod zastavo posamezne države EU. Podatki se evidentirajo v najbližji toni žive teže, ki se pridobi na podlagi podatkov o izkrcanju (ribe, pripeljane na kopno) ali pretovarjanju* .

Vsaka od uredb določa rok, do katerega morajo države EU Komisiji (Eurostatu) posredovati zahtevane podatke, in formate, v katerih se pošljejo podatki.

Uredba (ES) št. 217/2009 v zvezi s severozahodnim Atlantikom dodatno zahteva podatke o ulovu in ustrezni ribolovni aktivnosti, razdeljene po koledarskem mesecu ulova, ribolovnemu orodju, velikosti plovila in glavnih ciljnih vrstah. Če zadevna država ni izvajala ribolova v severozahodnem Atlantiku v predhodnem koledarskem letu, mora o tem obvestiti Komisijo.

Komisija lahko spremeni sezname vrst in statističnih ribolovnih območij, opis teh ribolovnih območij in dovoljeno stopnjo združevanja podatkov.

Če predpisi, sprejeti v skladu s skupno ribiško politiko EU, ne narekujejo drugače, lahko države EU uporabljajo tehnike vzorčenja za pridobitev podatkov o ulovu za tiste dele ribolovne flote, za katere bi celoten obseg podatkov pomenil pretirano uporabo upravnih postopkov.

Države EU so morale Komisiji predložiti poročila o:

načinu pridobivanja podatkov,
uporabljenih postopkih vzorčenja,
deležu v skupnih podatkih, dobljenih z vzorčenjem, in
stopnji reprezentativnosti in zanesljivosti teh podatkov.

Ta poročila je treba predložiti do:

1. januarja 1993 (Uredba (ES) št. 218/2009),
28. julija 1994 (Uredba (ES) št. 217/2009) in
14. novembra 1996 (Uredba (ES) št. 216/2009).

OD KDAJ SE TE UREDBE UPORABLJAJO?

Uporabljajo se od 20. aprila 2009.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Ribolovni statistični podatki (Eurostat).

KLJUČNI POJMI

Nominalni ulov: vključujejo izkrcane ali na morju pretovorjene ribiške proizvode, ne glede na njihovo obliko, ne vključujejo pa količin, ki so po ulovu odvržene v morje, porabljene na krovu ali na krovu uporabljene kot vaba.

Pretovarjanje: prenos ulova z manjše ribiške ladje na večjo, ki ga nato vključi v večjo serijo za odpremo.

GLAVNI DOKUMENTI

Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (prenovitev) (UL L 87, 31.3.2009, str. 1–41).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 216/2009 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (prenovitev) (UL L 87, 31.3.2009, str. 42–69).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (prenovitev) (UL L 87, 31.3.2009, str. 70–108).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 04.12.2017

Top

All