Skupna pravila za evropske strukturne in investicijske sklade (2014–2020)

KLJUČNE TOČKE

• Sklade ESI sestavlja pet skladov:
  • Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR);
  • Evropski socialni sklad (ESS);
  • Kohezijski sklad (KS);
  • Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP);
  • Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).
• Skupni cilj investicij v okviru skladov ESI je zagotoviti podporo za uresničitev pametne, trajnostne in vključujoče rasti.
• Uredba:
  • opredeljuje skupna načela, pravila in standarde za uporabo in izvajanje skladov ESI;
  • določa skupna pravila za sklade ESI za boljšo usklajenost med njimi in drugimi politikami ter programi EU, kot je Obzorje 2020, ki ga je nadomestil program Obzorje Evropa;
  • opredeljuje naloge, prednostne cilje in organizacijo skladov;
  • namenja posebno pozornost povezanosti med to uredbo in drugimi uredbami, ki veljajo za vsak sklad posebej;
  • vzpostavlja načelo tematske osredotočenosti, da bi zagotovila zgoščenost investicij na omejeno število temeljnih prednostnih nalog;
  • namenja večji poudarek rezultatom:
    • vzpostavljen je okvir uspešnosti z določenimi cilji in ciljnimi vrednostmi,
    • vsaka država članica EU ima z Evropsko komisijo letno pregledovalno sejo,
    • leta 2019 je bil izveden pregled uspešnosti programov v vsaki državi članici;
  • uvaja pogojenosti (predpogoje, s katerimi se zagotovi, da obstajajo potrebni ukrepi za učinkovito porabo sredstev EU);
  • razporeja dodelitev virov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ med tri kategorije regij glede na njihov bruto domači proizvod na prebivalca: manj razvite regije, regije v prehodu z ene stopnja podpore na drugo in bolj razvite regije.
• Komisija je sprejela sklep s seznamom regij, ki so glede na izpolnjevanje meril razvrščene v tri kategorije.
• Določena so merila, ki jih morajo izpolniti države članice in regije, če želijo biti upravičene do sredstev iz skladov. Iz skladov ESRR in ESS bi morali sredstva dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu ter bolj razvitim regijam glede na njihov bruto domači proizvod na prebivalca. Ker se države članice znatno razlikujejo glede upravljanja in načrtovanja, je EU vzpostavila skupni sistem klasifikacije za izbiro regij in območij, ki so upravičeni do podpore. Določeni so razpoložljivi finančni viri in merila za njihovo dodelitev.
• Skladi ESI zagotavljajo podporo prek večletnih programov na podlagi partnerskih sporazumov za vsako državo članico posebej. Partnerski sporazum je dokument, v katerem je opredeljena splošna strategija investicij v državi članici in ga potrdi Komisija. Pripravi ga država članica skladno s svojimi sistemi in postopki, v pripravo pa vključi partnerje, ki predstavljajo regionalne in lokalne organe oblasti ter različne družbene, gospodarske, okoljske deležnike in druge interese.

Poročilo Evropskega računskega sodišča

• Evropsko računsko sodišče je leta 2017 objavilo poročilo o partnerskih sporazumih, podpisanih med Komisijo in državami članicami.
• V poročilu je bilo ugotovljeno, da so bili skladi osredotočeni na področje rasti in delovnih mest, da so bile potrebe po naložbah opredeljene in uspešno preslikane v cilje in pričakovane rezultate. Vendar pa je bilo opaženo tudi, da je bilo razvitih preveč kazalnikov uspešnosti in merjenje uspešnosti med skladi ni usklajeno.

Pandemija COVID-19 – spremembe uredbe

• Uredba (EU) 2020/460 spreminja Uredbo (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus).
• Uredba (EU) 2020/558 spreminja Uredbo (ES) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti državam članicam pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh bolezni COVID-19. Zagotavlja jim možnost uporabe celotne neporabljene podpore iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada.
• Uredba (EU) 2020/2221 spreminja Uredbo (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja na področju naložb v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU).

Podaljšanje obdobja uporabe uredbe za programe EKSRP

Uredba (EU) 2020/2220 podaljšuje uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 za programe, ki jih podpira EKSRP, in tudi obdobje trajanja teh programov do 31. decembra 2022. Potrebna je predložitev zahteve za spremembo zadevnih programov razvoja podeželja za dveletno prehodno obdobje, ki se bodo izvajali do začetka uporabe nove skupne kmetijske politike 1. januarja 2023.

Kohezijski ukrep za begunce v Evropi (CARE)

Po invaziji Rusije na Ukrajino Uredba (EU) 2022/562 o spremembi spreminja Uredbo (EU) št. 1303/2013 na naslednje načine:

• Omogoča navzkrižno financiranje med sredstvi ESRR in ESS za reševanje pritoka beguncev. To na primer državam članicam omogoča, da sredstva, ki so bila prej namenjena infrastrukturnim projektom, preusmerijo v zdravstvo in izobraževanje.
• Omogoča večjo prožnost pri preusmerjanju neporabljenih sredstev kohezijske politike iz proračunskega obdobja 2014–2020, vključno z REACT-EU.
• Za eno obračunsko leto podaljša 100-odstotno financiranje kohezijskih programov iz proračuna EU (v nasprotju z obveznim nacionalnim sofinanciranjem v običajnih okoliščinah), da se razbremenijo nacionalni in regionalni proračuni.
• Omogoča povračilo stroškov za operacije, ki so se ukvarjale z migracijskimi izzivi, vendar so se začele, preden je bilo mogoče Komisiji vložiti uradno zahtevo. Takšni projekti so upravičeni od 24. februarja 2022, če so v skladu s pravili za posamezne sklade.

Povečanje predhodnega financiranja iz virov REACT-EU in določanje stroškov na enoto (CARE+)

Za dopolnitev teh ukrepov je bila uvedena druga sprememba za povečanje predhodnega financiranja iz virov REACT-EU in za določanje stroškov na enoto na osebo, znano kot CARE+ (Uredba (EU) 2022/613). Glavni namen te uredbe je bil zagotoviti dodatno likvidnost in poenostaviti administrativne postopke v zvezi z izdatki.

Povečano predhodno financiranje je prišlo iz proračuna REACT-EU, kjer so vse države članice prejele dodatne 4 %, s čimer se je stopnja vnaprejšnjega financiranja povečala z 11 % na 15 %. Poleg tega so države članice, ki mejijo na Ukrajino ali so imele v prvem mesecu po ruski invaziji pritok beguncev, ki je presegel 1 % njihovega prebivalstva, prejele dodatnih 34 %, s čimer se je njihova stopnja predhodnega financiranja povečala z 11 % na 45 %. Teh devet držav članic je Bolgarija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija in Slovaška.

Namen poenostavljenega obračunavanja stroškov na ravni EU je občutno zmanjšati upravno breme, tako da se lahko prizadevanja osredotočijo na doseganje širših ciljev politike, dolgotrajna preverjanja upravljanja in nadzora pa ne bodo odložila izvajanja. Namesto predložitve dokumentacije za vsak nakup (na primer odej, higienskih pripomočkov, osnovnih živil in osebnih pripomočkov) lahko organ upravljanja preprosto uveljavlja strošek na enoto v višini 40 EUR na teden na osebo z začasno zaščito (ali drugo ustrezno zaščito v skladu z nacionalnim pravom) za največ 13 tednov. S to možnostjo lahko učinkovito pokrijemo stroške nevladnih organizacij in lokalnih oblasti, ki so zagotovile takojšnjo podporo na meji od prvega dne invazije. Možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov je bila dodatno izboljšana s spremembo FAST-CARE, s katero se je znesek povečal na 100 EUR na teden na osebo, podpora pa podaljšala na 26 tednov (glejte spodaj).

Prilagodljiva pomoč za območja – FAST-CARE

Uredba (EU) 2022/2039 spreminja Uredbo (EU) št. 1303/2013 in uredbo o določitvi pravil za obdobje 2021–2027, Uredbo (EU) 2021/1060 (glej povzetek). Kar zadeva spremembe uredbe o skupnih določbah 2014–2020, je namen pravil uvesti večjo prožnost, da bi pomagali optimizirati uporabo sredstev iz programskega obdobja 2014–2020 in omogočili bolj gladko postopno uvajanje odloženih projektov med programoma 2014–2020 in 2021–2027.

• Izjemoma za operacije, ki obravnavajo migracijske izzive, ki so posledica ruske vojaške agresije, omogoča izjemo od zahtev, povezanih z lokacijo operacije v določeni državi članici, glede na to, da se lahko ljudje, ki bežijo pred vojno, po prihodu preselijo na več lokacij.
• Uvaja možnost prijave odhodkov za operacije, ki so že fizično zaključene ali v celoti izvedene, in uvaja prožnosti med sredstvi, kar omogoča uporabo Kohezijskega sklada za operacije, ki obravnavajo migracijske izzive, ki so posledica ruske vojaške agresije na Ukrajino, in med tematskimi cilji, kar omogoča prenose znotraj programov.
• Omogoča stopnjo sofinanciranja do 100 %, ki se lahko uporabi za ločeno prednostno os, vzpostavljeno v okviru programa za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov držav zunaj EU, vključno s tistimi, ki so namenjeni operacijam, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi ruske vojaške agresije. Vsaj 30 % finančnih sredstev takšne posebne prednostne naloge mora biti dodeljenih operacijam, katerih upravičenci so lokalne oblasti ali organizacije civilne družbe, ki delujejo na ravni lokalne skupnosti.
• Zmanjšuje merila za „postopno razvrščanje“ projektov med proračunskima obdobjema 2014–2020 in 2021–2027 z znižanjem najnižje meje skupnih stroškov projekta s 5 milijonov EUR na 1 milijon EUR, da bi bil upravičen do postopnega razvrščanja med drugimi posebnimi merili. S tem se učinkovito prenesejo preostali deli projekta v naslednje programsko obdobje, s čimer se sprostijo viri v obdobju 2014–2020. Ti se lahko nato uporabijo za reševanje migracijskih izzivov, če država članica tako želi.
• Izboljša možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov s povečanjem zneska stroškov na enoto s 40 EUR na 100 EUR na teden na osebo in s podaljšanjem podpore s 13 tednov na 26 tednov. To velja za vse ljudi, ki so zaprosili in prejeli začasno zaščito ali drugo ustrezno zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo.
• Poveča prožnost ob zaključku programov 2014–2020 s povečanjem plačil končnega zneska za vsako prednostno nalogo na sklad in na kategorijo regij v zadnjem obračunskem letu z 10 % na 15 %. To pomeni, da če je bila na primer ena prednostna os (določena vrsta naložbe) sklenjena z za 15 % previsokimi pogodbami, se ta znesek lahko financira iz druge prednostne osi, ki ni porabila sredstev v enakem znesku, če se nanaša na isti program, isto kategorijo regije in isti sklad.

Podpiranje cenovno dostopne energije (SAFE)

Kot del sprememb, vključenih v Uredbo (EU) 2023/435, so ciljno usmerjene in izredne spremembe uredbe o skupnih določbah za obdobje 2014–2020, znane kot SAFE, namenjene podpori držav članic in regij, ki se soočajo z izzivi, ki so posledica trenutne energetske krize.

Natančneje, SAFE omogoča:

• financiranje gibljivih sredstev malih in srednje velikih podjetij, ki jih je prizadela podražitev energije, v skladu z veljavnimi pravili o državnih pomočeh;
• financiranje stroškov porabe energije ranljivih gospodinjstev za reševanje energijske revščine;
• zagotavljanje okrepljene podpore shemam skrajšanega delovnega časa za ohranjanje delovnih mest zaposlenih in samozaposlenih z možno uporabo ESRR, Kohezijskega sklada in ESS.

Te ciljne spremembe temeljijo na istih pravilih kot prejšnje prilagodljivosti, ki jih ponujata CARE in FAST-CARE:

• Za podporo tem ukrepom prek navzkrižnega financiranja se lahko uporabijo vsi skladi kohezijske politike (ESRR, ESS in Kohezijski sklad), lahko pa se uporabijo tudi sredstva REACT-EU.
• Za podporo tem ukrepom se lahko uporabijo sredstva iz katere koli od treh kategorij regij (bolj razvite, v prehodu in manj razvite), s čimer se odpravi obveznost, ki je povezana z lokacijo operacije.
• Vsi predlagani ukrepi so lahko deležni 100-odstotnega sofinanciranja EU.
• Izdatki bodo upravičeni od 1. februarja 2022 do konca leta 2023, vključno z že izvedenimi operacijami.
• Proračun za te izjemne ukrepe lahko znaša največ 10 % vseh dodeljenih sredstev nacionalne kohezijske politike za obdobje 2014–2020.
• Plačila Komisije državam članicam leta 2023 ne smejo preseči 5 milijard EUR.