Pravica do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje

 

POVZETEK:

Direktiva 2013/48/EU – pravica do dostopa do odvetnika, do stika s tretjo osebo in konzularnimi organi v primeru pripora

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen te direktive je zagotoviti, da imajo osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter zahtevane osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje (v nadaljnjem besedilu: državljani) pravico do dostopa do odvetnika in pravico do komunikacije med njihovim odvzemom prostosti.

KLJUČNE TOČKE

Pravica do dostopa do odvetnika

Državljani imajo dostop do odvetnika brez nepotrebnega odlašanja:

• preden jih zasliši organ kazenskega pregona (npr. policija) ali pravosodni organ;
• med preiskovalnim dejanjem ali drugim dejanjem zbiranja dokazov (npr. soočenje);
• od trenutka odvzema prostosti in
• v ustreznem roku, preden se zglasijo na kazenskem sodišču.

Zakonodaja podrobneje opredeljuje:

• pravico do zasebnega srečanja in komunikacije z odvetnikom;
• pravico, da odvetnik aktivno sodeluje na zaslišanju osebe in je navzoč pri preiskovalnih dejanjih ali dejanjih zbiranja dokazov, in
• zaupnost v vseh oblikah komunikacije (srečanja, dopisovanje, telefonski pogovori itd.).

V zvezi z osebami, ki so v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje, ta direktiva določa pravico do dostopa do odvetnika v izvršitveni državi EU in pravico do izbire odvetnika v odreditveni državi EU.

Pravice v primeru odvzema prostosti

Državljani, ki jim je odvzeta prostost, imajo pravico, da brez nepotrebnega odlašanja:

• vsaj eno osebo, ki jo izberejo sami, obvestijo o odvzemu svoje prostosti. Če je prijeta oseba otrok, je treba čim prej obvestiti nosilca starševske odgovornosti;
• komunicirajo z vsaj eno osebo, ki jo izberejo sami.

Če jim prostost ni odvzeta v njihovi državi, ampak v drugi državi EU, imajo pravico, da obvestijo svoje konzularne organe, da jih konzularni organi obiščejo, da komunicirajo z njimi in da jim uredijo pravno zastopanje.

Izjeme

Direktiva omogoča začasno odstopanje od nekaterih pravic v izjemnih okoliščinah in pod strogo opredeljenimi pogoji (na primer, kadar je nujno odvrniti resne škodljive posledice za življenje, svobodo ali telesno nedotakljivost osebe).

Brezplačna pravna pomoč

Direktiva (EU) 2016/1919 opredeljuje skupna minimalna pravila glede pravice do pravne pomoči za osumljene in obdolžene osebe ter zahtevane osebe in zagotavlja učinkovitost Direktive (EU) 2013/48. Od držav EU zahteva, da zagotovijo, da imajo osumljene in obdolžene osebe, ki nimajo dovolj sredstev za plačilo pomoči odvetnika, pravico do brezplačne pravne pomoči, kadar to zahtevajo interesi pravičnosti. Države EU lahko izvedejo oceno materialnega položaja (da ocenijo, ali oseba nima dovolj sredstev za plačilo pravne pomoči), oceno upravičenosti na podlagi pravičnosti (da ocenijo, ali bi bila zagotovitev pravne pomoči v interesu pravičnosti) ali oboje, da ugotovijo, ali je treba dodeliti brezplačno pravno pomoč.

Direktiva (EU) 2016/1919 je zadnje pravno besedilo, predvideno kot del načrta za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih, ki ga je Svet sprejel novembra 2009.

Države EU morajo direktivo prenesti v nacionalno pravo do 5. maja 2019.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 26. novembra 2013, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 27. novembra 2016.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Pravice osumljenih in obdolženih (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1–12).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1–8).

Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2016/1919 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Priporočilo Komisije z dne 27. novembra 2013 o procesnih jamstvih za ranljive osebe, ki so osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku (UL C 378, 24.12.2013, str. 8–10).

Priporočilo Komisije z dne 27. novembra 2013 o pravici do brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih (UL C 378, 24.12.2013, str. 11–14).

Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1–10).

Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1–7).

Resolucija Sveta z dne 30. novembra 2009 o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih (UL C 295, 4.12.2009, str. 1–3).

Zadnja posodobitev 23.11.2017