Zmanjševanje tveganj - naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek

Resnost in pogostost naravnih nesreč sta se v zadnjih desetletjih počasi povečevali, deloma zaradi podnebnih sprememb, urbanizacije, rasti prebivalstva in degradacije okolja. Evropa je gosto poseljena in gospodarsko razvita celina. To pomeni, da jo nesreče lahko zelo močno udarijo in povzročijo tudi hudo gospodarsko škodo.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Hyoški akcijski okvir po letu 2015: Obvladovanje tveganj za doseganje odpornosti (COM(2014) 216 final z dne 8. aprila 2014)

Sklepi sveta o Hyoškem akcijskem okviru po letu 2015: Obvladovanje tveganj za doseganje odpornosti (junij 2014) (glej str. 29-33)

POVZETEK

Resnost in pogostost naravnih nesreč sta se v zadnjih desetletjih počasi povečevali, deloma zaradi podnebnih sprememb, urbanizacije, rasti prebivalstva in degradacije okolja. Evropa je gosto poseljena in gospodarsko razvita celina. To pomeni, da jo nesreče lahko zelo močno udarijo in povzročijo tudi hudo gospodarsko škodo.

Povprečne letne izgube zaradi naravnih nesreč so z 9 milijard EUR v 80-ih letih poskočile na 13 milijard EUR v začetku novega tisočletja. Pri obravnavi teh zaskrbljujočih trendov so ključne politike za preprečevanje in obvladovanje tveganj.

Največji poudarek zakonodaje Evropske unije (EU) na področju civilne zaščite je na politiki in ukrepih na področju pripravljenosti in preprečevanja. Znotraj posameznih držav mehanizem določa nove zaveze za nadaljnji razvoj ocen tveganja, ocene zmogljivosti za obvladovanje tveganj, uporabe strokovnih pregledov, da bi se države EU lahko učile druga od druge, kako obvladovati tveganja, ter znanja in zbirke podatkov za obvladovanje nesreč. Na samem vrhu so tudi inovativne rešitve za financiranje preprečevanja nesreč, vključno z uporabo zavarovanja kot orodja za obvladovanje nesreč in spodbude za ozaveščanje o tveganju ter preprečevanje in zmanjševanje posledic.

Pomisleki glede preprečevanja in obvladovanja tveganj nesreč so vključeni v več ključnih politik EU, kot so kohezijska politika, zdravje, presoja vplivov na okolje, prilagajanje podnebnim spremembam, ekosistemi, kmetijstvo, prehranska in hranilna varnost, preprečevanje večjih industrijskih nesreč, financiranje tveganja, jedrska varnost, promet, energija, raziskave in inovacije.

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

Komisija je sprejela sporočilo o Hyoškem akcijskem okviru po letu 2015: Obvladovanje tveganj za doseganje odpornosti. Ob podpori sklepov Sveta podpira skupno stališče EU za pogajanja na ravni Združenih narodov (ZN) o novem akcijskem okviru za zmanjševanje tveganja nesreč po letu 2015.

Komisija je pripravila priporočila, ki temeljijo na preteklih dosežkih na področju obvladovanja tveganja nesreč s celo vrsto politik EU, vključno s politikami na področju civilne zaščite, varstva okolja, notranje varnosti, prilagajanja na podnebne spremembe, zdravja, raziskav in inovacij ter zunanjepolitičnega delovanja. Ti dosežki so pomemben prispevek EU k oblikovanju jasne politike o obvladovanju tveganja nesreč na evropski in mednarodni ravni.

Ključni predlogi Komisije

• 1.

  Večja preglednost in boljše upravljanje novega Hyoškega akcijskega okvira po letu 2015: predlaga standarde upravljanja, redne strokovne preglede po državah ter izbiranje in izmenjavo svetovnih zanesljivih podatkov o škodi zaradi nesreč in tveganju.

• 2.

  Osredotočenost na rezultate: Komisija predlaga uvedbo ciljev in merljivih ukrepov za zmanjševanje tveganj nesreč.

• 3.

  Ukrepi za zmanjševanje tveganja nesreč bi morali prispevati k trajnostni in pametni rasti: vsa večja infrastruktura in projekti bi morali biti prilagojeni tveganjem ter odporni na podnebne spremembe in nesreče (tj. postavljeni bi morali biti tako, da bodo čim odpornejši in bodo lahko kljubovali nesrečam). Inovativne tehnologije in instrumente za podporo obvladovanju nesreč bi bilo treba še naprej spodbujati (namestitev sistemov zgodnjega opozarjanja, odporna infrastruktura in stavbe, zelena infrastruktura, komuniciranje o tveganjih itd.), s čimer bi se povečale poslovne priložnosti in prispevalo k zeleni rasti.

• 4.

  Posebno pozornost je treba nameniti najbolj ranljivim: Komisija od Hyoškega akcijskega okvira pričakuje tudi, da bo bolj upošteval enakost med spoloma in se usmeril na ranljive skupine, kot so otroci, starejši, invalidi, brezdomci in revni. Posebno pozornost je treba posvetiti krepitvi odpornosti v vseh mestnih in ranljivih podeželskih okoljih, kot tudi na obalnih območjih.

• 5.

  Celovit mednarodni okvir bi moral poleg naravnih nesreč obravnavati tudi druge oblike nasilja in šibkost države (države s slabimi zmogljivostmi in institucijami) ter tehnološka tveganja (na primer jedrska), neustrezno prehransko in hranilno varnost ter epidemije.

OZADJE

EU podpira Hyoški akcijski okvir, ki spodbuja zmanjšanje tveganja nesreč in ozaveščanje o tveganjih po vsem svetu. Spodbuja tudi vključevanje zmanjšanja tveganja nesreč v okvir za obdobje po letu 2015, ki si prizadeva za odpravo revščine in trajnostni razvoj. V tem okviru je Evropska komisija leta 2014 objavila Sporočilo o Hyoškem akcijskem okviru po letu 2015: Obvladovanje tveganj za doseganje odpornosti. To je prispevalo k oblikovanju skupnega stališča EU na mednarodnih pogajanjih o obnovljenem mednarodnem okviru (ZN) za zmanjšanje tveganja nesreč.

Hyoški akcijski okvir „Krepitev odpornosti držav in skupnosti na nesreče“ je 10-letni načrt, ki ga je sprejelo 168 članic Združenih narodov in se z njim prostovoljno zavezalo k uresničevanju petih prednostnih nalog na področju ukrepanja, z namenom doseči varnejši svet, ki bo bolje zaščiten pred naravnimi nesrečami, in krepiti odpornost na nesreče. Hyoški akcijski okvir, ki zajema obdobje 2005-2015, nadomešča okvir za zmanjšanje tveganja nesreč po letu 2015, ki ga je potrdila 3. svetovna konferenca za zmanjšanje tveganja nesreč v mestu Sendai (Japonska) od 14. do 18. marca 2015.

POVEZANI AKTI

Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924-947)

Zadnja posodobitev 08.12.2014