Nujna humanitarna pomoč v EU

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2016/369 o zagotavljanju nujne pomoči v EU

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba (EU) št. 2016/369:

• njen cilj je zagotoviti sklop pravil za nujno humanitarno pomoč* za države EU v času nesreč, ki jih povzroči človek, in med naravnimi nesrečami;
• se uporablja, ko so drugi instrumenti nezadostni;
• podpira in dopolnjuje ukrepe prizadete države ali držav EU.

Po izbruhu COVID-19 v letu 2020 je Svet sprejel Uredbo (EU) 2020/521, ki aktivira nujne podporne ukrepe na podlagi Uredbe (EU) 2016/369. Obdobje aktivacije je od 1. februarja 2020 do 31. januarja 2022.

KLJUČNE TOČKE

• Instrument za zagotavljanje nujne pomoči (ESI), vzpostavljen s to uredbo, temelji na potrebah, njegov namen pa je obvarovati življenje, preprečiti človeško trpljenje in ohranjati človekovo dostojanstvo.
• Svet odloča o aktivaciji nujne pomoči iz te uredbe na podlagi predloga Evropske komisije.
• Komisija mora spremljati ukrepe, ki se financirajo, in predložiti oceno podpore, ki se zagotavlja v času aktivacije, ali predlogov Svetu najkasneje v 12 mesecih po aktivaciji nujne pomoči, da se konča podpora.
• Komisija mora zagotoviti, da na finančna sredstva, porabljena v skladu s to uredbo, ne vpliva goljufija, korupcija in kakršno koli drugo nezakonito dejanje, ki škodi finančnim interesom EU.
• Namen te uredbe je dopolnjevati druge finančne instrumente EU, kot so Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Posebni ukrepi za COVID-19

• V okviru instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči je EU mobilizirala 2,7 milijarde EUR. To bo uporabila za financiranje nujne zdravstvene podpore, kot so:
  • skupna nabava, priprava zaloge in distribucija bistvenih virov,
  • spodbujanje razvoja in metod zdravljenja in preskušanja,
  • ustanovitev začasnih bolnišnic in postavitev začasnih karantenskih objektov ter
  • pomoč pri prevozu bolnikov čez meje v bolnišnice s prostimi zmogljivostmi.
• Prav tako bo mogoče financirati druge ukrepe, odvisno od razvoja potreb držav EU, bolnišnic, zdravnikov in bolnikov.
• Komisija lahko financira partnerske organizacije, kot so nevladne organizacije, specializirane službe držav EU, nacionalne organe in druga javna telesa, mednarodne organizacije in njihove agencije.
• Obseg morebitnih upravičencev finančne pomoči za izvajanje ukrepov, financiranih iz instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči, je bil razširjen zaradi pandemije COVID-19. Kadar je ustrezno in potrebno zaradi izvajanja ukrepa, so lahko primerni organizacije in subjekti s potrebnim strokovnim znanjem in izkušnjami ali tisti, ki so dejavni v sektorju pomoči pri nesrečah, kot na primer:
  • ponudniki zasebnih storitev,
  • izdelovalci opreme in
  • znanstveniki ter raziskovalne ustanove.
• Različne možnosti, ki so na voljo za nabavo blaga in storitev, potrebnih za zagotavljanje nujne pomoči, vključujejo:
  • skupno nabavo Komisije in držav EU,
  • nabavo Komisije v imenu držav EU,
  • nabavo Komisije in
  • prodajo, donacijo ali oddajo nabavljenega blaga in storitev državam EU ali partnerskim organizacijam, ki jih izbere Komisija.
• Financiranje ESI lahko pokrije do 100 % neposrednih in posrednih stroškov, povezanih z ukrepi, ki so financirani iz ESI, do konca aktivacijskega obdobja. Neposredni stroški lahko vključujejo:
  • nabavo, pripravo, zbiranje, prevoz, skladiščenje in distribucijo blaga in storitev ter
  • naložbene stroške ukrepov ali projektov, neposredno povezanih z doseganjem ciljev, ki se nanašajo na aktivacijo ESI.
• Za pospešitev dodelitve in izvajanja pogodb, ki izhajajo iz postopkov nabave, uredba dovoljuje nekatera odstopanja od Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, tj. finančne uredbe (glej povzetek).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

• Uredba (EU) 2016/369 se uporablja od 16. marca 2016.
• Uredba (EU) 2020/521 o spremembi se uporablja od 1. februarja 2020.

OZADJE

Glavni razlog za sprejem te uredbe leta 2016 je bilo stanje v zvezi z begunci in migracije, ki so prizadele EU. EU in zlasti Grčija sta bila takrat obremenjena s prihodom večjega števila beguncev in migrantov, ki so potrebovali nujno humanitarno pomoč. Evropska komisija je od leta 2016 do 2019 dodelila partnerskim organizacijam skoraj 650 milijonov EUR za pomoč beguncem in migrantom v Grčiji.

Več informacij je na voljo na straneh:

• Nujna pomoč znotraj EU (Evropska komisija)
• Krizno upravljanje in solidarnost (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (EU) 2016/369 z dne 15. marca 2016 o zagotavljanju nujne pomoči v Uniji (UL L 70, 16.3.2016, str. 1–6).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EC) 2016/369 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1–222).

Sporočilo Komisije – Spremni dokument k predlogu uredbe Sveta o zagotavljanju nujne pomoči v EU (COM(2016) 116 final z dne 2. marca 2016).

Zadnja posodobitev 18.05.2020