Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Ribolov v severovzhodnem Atlantiku – pravila za globokomorske staleže in mednarodne vode

Ribolov v severovzhodnem Atlantiku – pravila za globokomorske staleže in mednarodne vode

POVZETEK:

Uredba (EU) 2016/2336 – pravila za zaščito globokomorskih staležev rib in občutljivih morskih ekosistemov

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

  • Ta uredba želi zagotoviti trajnostno izkoriščanje globokomorskih staležev ter obenem zmanjšati vpliv tega ribištva na občutljive morske ekosisteme1 v globokem morju in izboljšanje zbirke informacij za znanstveno oceno z zbiranjem podatkov.
  • Razveljavlja in nadomešča Uredbo (ES) št. 2347/2002, ki določa pravila o dostopu do staležev globokomorskih rib v Evropski uniji (EU).

KLJUČNE TOČKE

  • Prepovedan je globokomorski ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami (tj. orodjem za lov vrst na dnu morja ali v njegovi bližini) v globini pod 800 metri od gladine.
  • Na temelju najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj je Evropska komisija leta 2022 z Uredbo (EU) 2022/1614 sestavila seznam območij, za katera je znano, da se pojavljajo ali se bodo verjetno pojavili občutljivi morski ekosistemi v vodah EU. Ta območja so zaprta za vsa pridnena orodja, ki delujejo v vodah EU na globini pod 400 metrov.
  • Uvedeta se dve vrsti dovoljenj za ribolov za:
    • plovila, ki iztovorijo več kot 8 % globokomorskih vrst na kateri koli ribolovni poti in vsaj deset ton v zadevnem koledarskem letu (ciljno pooblastilo), in
    • plovila s prilovom2 globokomorskih vrst, za katere velja 15-odstotna prilagodljivost pri količini do deset ton (pooblastilo prilova).
  • Ribolovna zmogljivost je omejena na podlagi zmogljivosti plovil, ki so v obdobju 2009–2011 iztovorila več kot deset ton globokomorskih vrst.
  • Ciljni globokomorski ribolov je omejen na območja (znana kot „območje odtisa“), kjer je v letih 2009–2011 potekal globokomorski ribolov.
  • Države članice EU lahko v imenu svojih ribiških flot predložijo Komisiji prošnjo za izvajanje raziskovalnega ribolova zunaj območja odtisa. K prošnjam je treba priložiti oceno učinka in navesti predvideno trajanje raziskovalnega ribolova ter predvideno število udeleženih plovil in njihove zmogljivosti. Komisija določi pogoje za takšen ribolov z izvedbenimi akti. Trajanje raziskovalnega ribolova je omejeno na največ eno leto (lahko se enkrat podaljša).
  • Plovila morajo poročati o odkritjih3 občutljivih morskih ekosistemov pod globino 400 metrov, in se premakniti na nadomestno območje, ki je vsaj pet navtičnih milj oddaljeno od območja odkritja.
  • Uredba uvaja strožja pravila, ki vključujejo:
    • omejitev pretovarjanja4;
    • poročanje v realnem času o uporabi kvot;
    • spremljanje ulova, o katerem se je napačno poročalo;
    • posebne nadzorne in inšpekcijske programe;
  • Količine, ki presegajo 100 kg globokomorskih vrst, se lahko iztovorijo samo v določenih pristaniščih. Namero o iztovarjanju je treba sporočiti najmanj štiri ure vnaprej, plovila dolžine manj kot 12 metrov pa to storijo eno uro vnaprej.
  • Dovoljenje za ribolov se lahko odvzame za vsaj dva meseca v primeru neupoštevanja pogojev iz dovoljenja:
    • v zvezi z uporabo neustreznega ribiškega orodja;
    • v zvezi z območji za izvajanje dejavnosti in omejitvami ulova ter
    • kadar opazovalec ni sprejet na krov.
  • Določa tudi pravila o standardih zbiranja podatkov in zahteve za prisotnost opazovalcev za zagotovitev zbiranja ustreznih, pravočasnih in točnih podatkov o ulovu in prilovu globokomorskih vrst. Zbirati bi bilo treba tudi podatke o odkritjih občutljivih morskih ekosistemov, pri čemer se zagotovi najmanj 20-odstotna prisotnost opazovalcev za ciljna plovila, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in pridnene zabodne mreže, ter 10-odstotna prisotnost za druga plovila. Komisija lahko prilagodi to prisotnost na podlagi znanstvenih dokazov.
  • Zgoraj navedeni ukrepi se nanašajo na vode EU in nekatera območja, ki jih upravlja Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik, v katerih lovijo plovila EU. Na območju Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika se še naprej uporabljajo veljavna pravila v zvezi z dovoljenji za ribolov, določenimi pristanišči in zbiranjem podatkov ter povečana, 20-odstotna prisotnost opazovalcev.
  • Uredba je bila ocenjena, da se ugotovi, v kolikšni meri so bili njeni cilji doseženi. Ocena, objavljena maja 2021, je na voljo na namenskem spletišču: globokomorski ribolov.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od .

OZADJE

  • Skupna ribiška politika EU je bila reformirana, nova osnovna uredba (Uredba (EU) št. 1380/2013glej povzetek) pa je začela veljati . Med drugim je uvedla obveznost iztovarjanja ulova ter obveznost trajnostnega upravljanja vseh staležev v vodah EU.
  • Globokomorsko ribištvo v severovzhodnem Atlantiku se izvaja v vodah EU in mednarodnih vodah, ki jih urejajo sporazumi v okviru Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika. Gospodarstvo številnih ribiških skupnosti je v določeni meri odvisno od globokomorskega ribištva. Ta ribolov izvajajo predvsem tradicionalne priobalne flote in velika plovila z vlečnimi mrežami na velike razdalje, njegov delež pa obsega 1% iztovorjenih rib iz severovzhodnega Atlantika.

KLJUČNI POJMI

  1. Občutljivi morski ekosistem. Globokomorski ekosistemi, ki jih opredeljuje fizična in funkcionalna krhkost, pri katerih obstaja tveganje, da bodo poškodovani zaradi stika z ribolovnim orodjem.
  2. Prilov. Nenamerno ulovljene neželene ribe in morske vrste.
  3. Odkritje. Ulov takšnih količin indikatorskih vrst za občutljive morske ekosisteme, ki presegajo prag.
  4. Pretovarjanje. Prenos ulova z manjših ribiških plovil na večja, ki ga nato vključijo v večje pošiljke za odpremo.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2016/2336 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 (UL L 354, , str. 1–19).

Zadnja posodobitev

Top