Minimalne zahteve za ponovno uporabo vode

KLJUČNE TOČKE

Uredba določa minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje skupaj s pravili za obvladovanje tveganja, za varno uporabo predelane vode za namakanje v kmetijstvu v okviru celovitega upravljanja z vodami.

Temelji na dveh sporočilih Evropske komisije, to sta:

• načrt za varovanje evropskih vodnih virov iz leta 2012 (glej povzetek) in
• akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2015, s katerim se je zavezala k vrsti ukrepov za spodbujanje uporabe očiščene odpadne vode in zakonodajnemu predlogu za določitev minimalnih zahtev za ponovno uporabo vode.

Področje uporabe

• Uredba se uporablja vedno, kadar se očiščena komunalna odpadna voda ponovno uporabi v skladu s členom 12(1) Direktive 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode za namakanje v kmetijstvu (glej povzetek).
• Država članica EU se lahko odloči, da ponovna uporaba vode za namakanje v kmetijstvu na enem ali več vodnih območjih ali njihovih delih ni primerna na podlagi posebnih meril:
  • geografskih in podnebnih razmer območja ali njegovih delov;
  • obremenitev drugih vodnih virov in stanja teh virov;
  • obremenitev vodnih teles površinskih voda, v katera se odvaja očiščena komunalna odpadna voda, in stanja teh teles;
  • okoljskih stroškov in stroškov vira predelane vode ter okoljskih stroškov in stroškov drugih vodnih virov.
• Taka odločitev mora biti ustrezno utemeljena in se mora redno ponovno presojati, da bi se upoštevale spremembe okoliščin, kot so na primer napovedi glede podnebnih sprememb in nacionalnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam, pa tudi načrtov upravljanja povodij, pripravljenih v skladu z okvirno direktivo o vodah (Direktiva 2000/60/ES – glej povzetek).
• Uredba pod določenimi pogoji dovoljuje časovno omejena izvzetja od teh pravil za raziskovalne ali pilotne projekte.

Kakovost predelane vode

Upravljavec objekta za predelavo vode mora zagotoviti, da predelana voda, ki je namenjena za namakanje v kmetijstvu, izpolnjuje:

• minimalne zahteve za kakovost vode iz Priloge 1 k uredbi – ki zajema mikrobiološke elemente (kot so ravni bakterije Escherichia coli) in spremljanje zahtev za rutinsko in validacijsko spremljanje;
• vse dodatne pogoje glede kakovosti vode, ki jih določi pristojni organ v ustreznem izdanem dovoljenju.

Obvladovanje tveganja

• Ustrezen nacionalni organ mora zagotoviti, da se pripravi načrt obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode za proizvodnjo in uporabo predelane vode ali oskrbo z njo.
• Načrt obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode lahko pripravijo upravljavec objekta za predelavo vode, druge odgovorne strani in končni uporabniki, kot je ustrezno, in mora določati odgovornosti za upravljanje tveganja vseh strani v projektu ponovne uporabe vode.
• Določati mora zlasti morebitne dodatne zahteve za kakovost vode, ugotoviti ustrezne preventivne in/ali korektivne ukrepe ter ugotoviti ovire ali ukrepe za zagotavljanje varnosti sistema.

Obveznosti glede dovoljenja

• Za proizvodnjo predelane vode za namakanje v kmetijstvu in oskrbo z njo je potrebno dovoljenje.
• Zadevne strani morajo predložiti vlogo ustreznemu nacionalnemu organu.
• V dovoljenju so določene obveznosti upravljavca objekta za predelavo vode in, kadar je to ustrezno, drugih odgovornih strani, vključenih v sistem za ponovno uporabo vode, ki temeljijo na načrtu obvladovanja tveganja. Dovoljenje mora določati številne elemente, ki vključujejo:
  • razred ali razrede kakovosti predelane vode in uporabo predelane vode v kmetijstvu, ki je dovoljena, kraj uporabe, objekte za predelavo vode in oceno letne količine predelane vode, ki naj bi se proizvedla;
  • pogoje v zvezi z minimalnimi zahtevami za kakovost vode in spremljanje;
  • pogoje v zvezi z dodatnimi zahtevami za upravljavca objekta za predelavo vode, določenimi v načrtu obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode;
  • morebitne druge pogoje, potrebne za odpravo vseh nesprejemljivih tveganj za okolje ter zdravje ljudi in živali;
  • obdobje veljavnosti dovoljenja;
  • mesto skladnosti.
• Dovoljenja se morajo redno pregledovati in posodabljati, in sicer vsaj kadar pride do znatnih sprememb v postopkih predelave ali razmer na lokaciji.

Preverjanje skladnosti

• Ustrezni nacionalni organ mora preveriti, če so izpolnjeni pogoji iz dovoljenja. To lahko doseže z:
  • izvajanjem pregledov na kraju samem;
  • podatki, pridobljenimi pri spremljanju, zlasti na podlagi te uredbe;
  • morebitnimi drugimi ustreznimi sredstvi.
• V uredbi so tudi določeni ukrepi, ki se sprejmejo v primeru neizpolnjevanja pogojev.
• Ustrezni nacionalni organ mora prav tako redno preverjati skladnost z načrti obvladovanja tveganja.

Preglednost in izmenjava informacij

• Vzpostavljene morajo biti nacionalne kontaktne točke, ki omogočajo čezmejno usklajevanje, kadar je potrebno.
• Da bi zagotovili preglednost, uredba določa tudi pravila o:
  • ozaveščanju,
  • informacijah, ki se zagotovijo javnosti,
  • informacijah o spremljanju izvajanja.
• Komisija bo izvajala ocenjevanje uredbe do 26. junija 2028.

Smernice

Komisija je objavila smernice, da bi državam članicam in deležnikom pomagala uporabljati pravila o ponovni uporabi vode. Smernice dopolnjuje več praktičnih primerov, da bi se olajšala uporaba pravil.