Trženje semen poljščin

 

POVZETEK:

Direktiva 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin

Direktiva 66/401/EGS o trženju semen krmnih rastlin

Direktiva 66/402/EGS o trženju semena žit

Direktiva 2002/57/ES o trženju semena oljnic in predivnic

Direktiva 2002/56/ES o trženju semenskega krompirja

Direktiva 2002/54/ES o trženju semena pese

KAJ JE NAMEN TEH DIREKTIV?

Direktiva 2002/53/ES se nanaša na sprejetje za vpis v skupni katalog sort poljščin tistih sort pese, krmnih rastlin, žit, krompirja, oljnic in predivnic, katerih semenski material se lahko trži po vsej Evropski uniji (EU).

Naslednje direktive določajo pravila za registracijo semenskih sort in za proizvodnjo in potrjevanje semen različnih ključnih vrst (urejenih s predpisi EU), preden je dovoljeno, da se smejo tržiti v EU.

• Direktiva 66/401/EGS – o trženju semen krmnih rastlin.
• Direktiva 66/402/EGS – o trženju semena žit.
• Direktiva 2002/57/ES – o trženju semena oljnic in predivnic.
• Direktiva 2002/56/ES – o trženju semenskega krompirja.
• Direktiva 2002/54/ES – o trženju semena pese.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva 2002/53/ES določa pravila za vključitev sort poljščin v skupni katalog EU.

• Skupni katalog EU, ki je sestavljen na podlagi obvestil o spremembah v nacionalnih katalogih držav EU, našteva sorte, ki se lahko tržijo po vsej EU.
• Skupni katalog se objavi v Uradnem listu Evropske unije (UL).

• Za vključitev v njihov nacionalni katalog morajo države EU zagotoviti, da je sorta sprejeta samo, če je:
  • razločljiva: sorta je jasno razločljiva od katere koli druge sorte, znane v EU in je natančno prepoznavna in določljiva;
  • izenačena: kljub manjšim odstopanjem so rastline podobne ali gensko identične in
  • nespremenljiva: po zaporednem razmnoževanju rastlina še vedno ustreza opisu njenih bistvenih značilnosti.
• Sorta mora biti analizirana na terenu, da izpolnjuje merila za razločljivo, izenačeno in nespremenljivo in mora imeti zadovoljivo vrednost za proizvodnjo in uporabo.
• Registracija sorte je veljavna 10 let, vendar se lahko prekliče, če po pregledu ne izpolnjuje več teh meril. Za sorte, ki prihajajo iz drugih držav EU, veljajo enake zahteve kot za tiste, ki se uporabljajo za domače sorte.
• Države EU morajo zahtevati, da sprejetje sort temelji na rezultatih uradnega preizkušanja, zlasti poljskih poskusov, ki zajemajo zadostno število lastnosti sorte, ki se opisuje. Metode, uporabljene za določanje lastnosti, morajo biti natančne in zanesljive. Za določanje razločljivosti, poljski poskusi vključujejo vsaj razpoložljive primerljive sorte, ki so poznane v EU.
• Sorte gensko spremenjenih organizmov, ki so bile sprejete z Direktivo 2001/18/ES (glej povzetek) morajo biti jasno označene kot take.
• Za vsako novo sprejeto sorto morajo države EU poslati drugim državam EU in Evropski komisiji kratek opis njenih najpomembnejših lastnosti uporabe.

Semena krmnih rastlin (Direktiva 66/401/EGS)

Ta direktiva zajema različne trave, stročnice, detelje, grašice, kolerabo in ohrovt, prepoznane v zakonodaji. Semena se lahko dajo na trg samo, če so bila uradno potrjena ali potrjena z uradnim nadzorom, kot predosnovna semena (generacija pred osnovnim semenom), osnovna semena ali certificirana semena (glej člen 2 direktive, v katerem so te kategorije opredeljene). Nekatere rastlinske vrste se lahko pod določenimi pogoji tržijo tudi kot trgovska semena. To ne velja za semena krmnih rastlin, namenjenih za izvoz v države zunaj EU.

Semena morajo ustrezati standardom glede pristnosti, zdravja in kakovosti (kalivost, tehnična čistost in vsebnost semen drugih rastlinskih vrst).

Semena žit (Direktiva 66/402/EGS)

Semena žit se lahko dajo na trg samo, če so bila uradno potrjena ali potrjena z uradnim nadzorom, kot predosnovna semena, osnovna semena ali certificirana semena (bodisi prva ali druga generacija), in izpolnjujejo druge splošne pogoje.

Semena morajo izpolnjevati merila, kot so pristnost, zdravje in kakovost (minimalna kalivost, minimalna tehnična čistost in največja vsebnost števila semen drugih rastlinskih vrst, vključno z rdečimi semeni riža in navzočnostjo gliv v vzorcih).

Seme oljnic in predivnic (Direktiva 2002/57/ES)

Ta zajema semena za kmetijsko proizvodnjo, vendar ne za okrasne namene. Tržijo se lahko samo semena, ki so uradno potrjena ali potrjena z uradnim nadzorom, kot predosnovna semena, osnovna semena, certificirana semena ali trgovska semena (glej člen 2 direktive, v katerem so te kategorije opredeljene), z izjemo oljne repice, navadne ogrščice, konoplje, kumine, bombaža, navadnega rumenika, sončnice, lana in lanenega semena, ki se ne morejo tržiti kot trgovska semena.

Semena morajo izpolnjevati merila, kot so pristnost, zdravje in kakovost.

Semenski krompir (Direktiva 2002/56/EGS)

Države EU lahko tržijo samo semenski krompir, ki izpolnjuje merila iz te direktive. Semenski krompir je uradno potrjen kot osnovni semenski krompir ali certificiran semenski krompir, ki med inšpekcijskimi pregledi rastlin izpolni minimalne pogoje za vsako kategorijo (glej člen 2 direktive, v katerem sta ti kategoriji opredeljeni).

Semenski krompir na trgu:

• mora izpolniti minimalne pogoje kakovosti, ne sme biti okužen s črno nogo ali virusom;
• mora biti znotraj specifičnih meja za določene nečistosti, poškodbe in bolezni, dovoljene za partije semenskega krompirja, vključno z zemljo in tujimi primesmi;
• ne sme presegati ravni dovoljenih odstopanj, na primer glede gnilobe, poškodb in krastavosti;
• ne sme biti obdelan z rastnimi inhibitorji;
• mora biti minimalne velikosti, tako da ne pade skozi kvadratno odprtino mreže 25 x 25 mm;
• ne sme presegati odstopanja od velikosti v partiji v okviru določene formule.

Generacije osnovnega krompirja so lahko največ štiri, generaciji certificiranega semenskega krompirja sta lahko največ dve.

Pesa (Direktiva 2002/54/ES)

Nanaša se na sladkorno in krmno peso vrste Beta vulgaris L.

Semena pese se na splošno ne smejo dajati na trg, če niso uradno potrjena ali potrjena z uradnim nadzorom kot predosnovna semena, osnovna semena ali certificirana semena (glej člen 2 direktive, v katerem so te kategorije opredeljene) in morajo izpolnjevati pravila o pristnosti, zdravju in kakovosti.

Enoklična semena in mnogoklična semena (glej člen 2 direktive, v katerem sta ti kategoriji opredeljeni) morajo izpolnjevati zahteve o pristnosti, zdravju in kakovosti (pravila o tehnični čistosti, minimalni kalivosti in največji vsebnosti vlage (za obe, sladkorno in krmno peso)). Enoklična semena in kroglična semena morajo dosegati tudi cilje glede deleža ene rastlinice, ki jo razvijejo.

Enoklična semena in kroglična semena morajo biti označena kot taka.

Razveljavljena zakonodaja

• Direktiva 2002/53/ES je razveljavila in kodificirala Direktivo 70/457/EGS o skupnem katalogu sort poljščin.
• Direktiva 2002/54/ES je razveljavila Direktivo 66/400/EGS o trženju semena pese.
• Direktiva 2002/56/ES je razveljavila Direktivo 66/403/EGS o trženju semenskega krompirja.
• Direktiva 2002/57/ES je razveljavila Direktivo 69/208/EGS o trženju semena oljnic in predivnic.

OD KDAJ SE TE DIREKTIVE UPORABLJAJO?

Uporabljajo se od 9. avgusta 2002, razen Direktive 66/401/EGS in Direktive 66/402/EGS, ki se uporabljata od 15. junija 1966.

OZADJE

Različni izvedbeni akti so bili sprejeti v zvezi s šestimi direktivami in so navedeni na strani Evropske komisije o posebni zakonodaji o rastlinskem razmnoževalnem materialu.

Za več informacij obiščite tudi:

• Rastlinski reprodukcijski material (Evropska komisija).
• Tržne zahteve EU (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENTI

Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1–11).

Nadaljnje spremembe Direktive 2002/53/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (kodificirana različica) (UL 125, 11.7.1966, str. 2298–2308).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (kodificirana različica) (UL 125, 11.7.1966, str. 2309–2319).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74–97).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (UL L 193, 20.7.2002, str. 60–73).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (UL L 193, 20.7.2002, str. 12–32).

Glej prečiščeno različico.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33–59).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1–112).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 18.02.2021