(1)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 9. marca 2021 z naslovom „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“ (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o digitalnem kompasu) predstavila svojo vizijo do leta 2030 o opolnomočenju državljanov in podjetij z digitalno preobrazbo (v nadaljnjem besedilu: digitalno desetletje). Pot Unije k digitalni preobrazbi gospodarstva in družbe bi morala vključevati digitalno suverenost na odprt način, spoštovanje temeljnih pravic, pravne države in demokracije, vključevanje, dostopnost, enakost, trajnostnost, odpornost, varnost, izboljšanje kakovosti življenja, razpoložljivost storitev ter spoštovanje pravic in pričakovanj državljanov. Prispevati bi morala k dinamičnima, gospodarnima z viri in pravičnima gospodarstvu in družbi v Uniji.

(2)

Digitalna preobrazba ni mogoča brez močne podpore znanosti, raziskavam, razvoju in znanstveni skupnosti, ki so gonilne sile tehnološke in digitalne revolucije. Ker je poleg tega stopnja digitalizacije gospodarstva ali družbe temeljni steber gospodarske in družbene odpornosti, ter dejavnik njunega globalnega vpliva, je nujno, da mednarodno ukrepanje Unije oblikuje širok obseg obstoječega sodelovanja v skladu s stebri digitalnega desetletja. Potreba po tem oblikovanju se odraža tudi v skupnem sporočilu Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 z naslovom „Strategija Global Gateway“, prek katere namerava Unija prispevati k zmanjšanju svetovne naložbene vrzeli z demokratičnim pristopom, ki temelji na vrednotah in spodbuja visokokakovostna in pregledna partnerstva za izpolnjevanje svetovnih potreb po razvoju infrastrukture.

(3)

Člani Evropskega sveta so v izjavi z dne 25. marca 2021 menili, da je sporočilo o digitalnem kompasu korak v smeri priprave načrta za digitalni razvoj Unije v naslednjem desetletju in potrdili vizijo iz sporočila o digitalnem kompasu, vključno z zamislijo o programu politike z učinkovitim okvirom upravljanja za lažje izvajanje večdržavnih projektov, ki so potrebni za digitalno preobrazbo Unije na ključnih področjih. Komisijo so tudi pozvali, naj razširi nabor orodij politike Unije za digitalno preobrazbo, tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, ter uporabi vse razpoložljive instrumente s področja industrijske, trgovinske in konkurenčne politike, politike na področju znanj in spretnosti ter izobraževanja, raziskovalne in inovacijske politike ter dolgoročne instrumente financiranja, da bi omogočila digitalno preobrazbo.

(4)

Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (v nadaljnjem besedilu: evropska deklaracija) bo postavila ljudi v središče digitalne preobrazbe, njen cilj pa je spodbujati načela za digitalno preobrazbo v skladu s skupnimi evropskimi vrednotami in zakoni in naj bi prispevala k doseganju splošnih ciljev tega sklepa. Komisija in države članice bi zato morale pri sodelovanju za doseganje splošnih ciljev iz tega sklepa upoštevati digitalna načela in pravice iz evropske deklaracije.

(5)

Kot je opisano v sporočilu Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom „Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope“, mora Unija opredeliti sisteme kritičnih tehnologij in strateške sektorje, da bi se odpravile strateške pomanjkljivosti in odvisnosti z visokim tveganjem, ki bi lahko povzročile pomanjkanje oskrbe ali tveganja na področju kibernetske varnosti, ter spodbujati digitalno preobrazbo. S tem se poudarja pomen združevanja moči držav članic in njihove podpore prizadevanjem industrije za odpravo teh odvisnosti ter razvoj strateških potreb po zmogljivosti. To je tudi odziv na analizo iz sporočila Komisije z dne 8. septembra 2021 z naslovom „Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021 – Zmogljivost in svoboda ukrepanja EU“. Komisija je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter priprave nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost spodbudila države članice, naj med drugim uskladijo svoja prizadevanja z namenom vzpostavitve večdržavnih projektov na digitalnem področju.

S to izkušnjo se je pokazala potreba po tem, da Komisija podpre prizadevanja držav članic za usklajevanje in da ima Unija izvedbene mehanizme, ki olajšujejo skupne naložbe, za vzpostavitev večdržavnih projektov. V povezavi z drugimi pobudami Komisije, kot je opazovalnica EU za kritične tehnologije iz sporočila Komisije z dne 22. februarja 2021 z naslovom „Akcijski načrt za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo“, bi bilo treba vzpostaviti strukturo upravljanja za izvajanje digitalnega kompasa, ki bi morala Uniji pomagati opredeliti sedanje in morebitne prihodnje digitalne strateške odvisnosti ter prispevati h krepitvi digitalne suverenosti Unije na odprt način.

(6)

V svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ je Komisija poudarila, da bi morala Unija še povečati potencial digitalne preobrazbe, ki je ključni dejavnik pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Unija bi morala spodbujati potrebno digitalno preobrazbo in vanjo vlagati, saj so digitalne tehnologije ter nove metode in postopki ključni dejavniki, ki omogočajo doseganje trajnostnih ciljev evropskega zelenega dogovora, Pariškega sporazuma sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (4) ter ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj v številnih različnih sektorjih. Digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, 5G, 6G, veriženje blokov, računalništvo v oblaku in računalništvo na robu ter internet stvari, bi morale pospešiti in kar najbolj povečati učinek politik za obvladovanje podnebnih sprememb in varstvo okolja, tudi s trajnostnim življenjskim ciklom. Digitalizacija skupaj s satelitsko navigacijo in lokalizacijo prinaša tudi nove priložnosti za daljinsko spremljanje onesnaženosti zraka in vode ter spremljanje in optimizacijo uporabe energije in naravnih virov. Unija potrebuje digitalni sektor, ki v središče postavlja trajnostnost, tudi v svoji dobavni verigi, kar preprečuje prekomerno odvisnost od kritičnih surovin, zagotavlja, da bodo digitalna infrastruktura in tehnologije postale preverljivo bolj trajnostne, obnovljive, energijsko učinkovite in gospodarne z viri ter bodo v skladu z evropskim zelenim dogovorom prispevale k trajnostnima krožnima in podnebno nevtralnima gospodarstvu in družbi.

(7)

S politikami o digitalni infrastrukturi in naložbami vanjo bi si morali prizadevati za povezljivost, dostopno vsem in povsod v Uniji, z razpoložljivim dostopom do interneta, da bi odpravili digitalni razkorak v Uniji s posebno pozornostjo na razkoraku med različnimi geografskimi območji.

(8)

Ukrepe, predvidene v sporočilu o digitalnem kompasu, bi bilo treba izvajati za okrepitev ukrepov iz strategije, predstavljene v sporočilu Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“, ter na podlagi obstoječih instrumentov Unije, kot so programi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ustanovljena z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in Instrument za tehnično podporo, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter uredb (EU) 2021/523 (7), (EU) 2021/690 (8), (EU) 2021/694 (9),(EU) 2021/695 (10) in (EU) 2021/1153 (11) Evropskega parlamenta in Sveta ter sredstev, dodeljenih za digitalno preobrazbo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241. Ta sklep bi moral vzpostaviti program politike Digitalno desetletje do leta 2030 za doseganje, pospeševanje in oblikovanje uspešne digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe Unije.

(9)

Evropski steber socialnih pravic, ki so ga na neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad 17. novembra 2017 v Göteborgu, Švedska, razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, poziva, da se zajamčita pravica do dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, tudi digitalnih komunikacij, ter pravica do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja.

(10)

Za spremljanje začrtane poti Unije glede hitrosti digitalne preobrazbe bi bilo treba določiti digitalne cilje na ravni Unije. Te digitalne cilje bi bilo treba povezati s konkretnimi področji, na katerih se pričakuje, da bo skupaj mogoče doseči napredek v Uniji. Digitalni cilji sledijo štirim glavnim točkam iz sporočila o digitalnem kompasu, ki so opredeljena kot bistvena področja za digitalno preobrazbo Unije: digitalna znanja in spretnosti, digitalna infrastruktura, digitalizacija podjetij in digitalizacija javnih storitev.

(11)

Ta sklep ne posega v člena 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(12)

Osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti ter druga znanja in spretnosti, tudi na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, so bistvenega pomena za pospeševanje prilagajanja industrije Unije strukturnim spremembam. Predvideno je, da digitalno opolnomočeni in sposobni državljani, tudi invalidi, lahko izkoristijo priložnosti digitalnega desetletja. Za doseganje tega cilja bi se bilo treba osredotočiti na izobraževanje, da bi bila izobraževalna skupnost in zlasti učitelji ustrezno usposobljeni, izurjeni in opremljeni za učinkovito uporabo tehnologije pri svojih učnih metodah in sposobni za poučevanje digitalnih tehnologij, s čimer bi učence tako kratkoročno kot dolgoročno pripravili na vstop na trg dela. Digitalno izobraževanje in usposabljanje bi moralo povečati tudi privlačnost Unije za visoko usposobljene strokovnjake z naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter njihovo razpoložljivost na trgu dela Unije.

V indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (v nadaljnjem besedilu: indeks DESI) za leto 2021, ki ga je objavila Komisija, je zapisano, da so imela podjetja Unije, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), že pred pandemijo COVID-19 težave pri iskanju zadostnega števila strokovnjakov za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Digitalno usposabljanje in izobraževanje bi zato morala podpirati vse ukrepe, da se delovni sili zagotovijo potrebna sedanja in prihodnja znanja in spretnosti, ki bi podpirale mobilizacijo vseh zadevnih deležnikov in jih spodbujale k čim večjemu učinku naložb v nadgrajevanje obstoječih spretnosti (izpopolnjevanje) in usposabljanje za nove spretnosti (preusposabljanje) ter vseživljenjsko učenje aktivnega prebivalstva, da bi se v celoti izkoristile priložnosti digitalizacije industrije in storitev. Spodbujati bi bilo treba tudi neformalno digitalno usposabljanje v obliki učenja skozi prakso, ki ga zagotavljajo delodajalci. Izobraževanje in usposabljanje bosta prinesla tudi konkretne poklicne spodbude za preprečevanje in odpravo razlik v možnostih in obravnavanju med ženskami in moškimi.

(13)

Trajnostna digitalna infrastruktura za povezljivost, mikroelektroniko in zmožnost obdelave velepodatkov je ključni dejavnik, ki omogoča, da se izkoristijo prednosti digitalizacije za nadaljnji tehnološki razvoj in vodilni položaj Unije na digitalnem področju. V skladu s sporočilom Komisije z dne 30. junija 2021 z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040“ je treba zagotoviti zanesljivo, hitro in varno povezljivost za vse in povsod v Uniji, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih, kot so otoki ter gorske in redko poseljene regije ter najbolj oddaljene regije. Družbene potrebe po konvergenci pasovne širine nalaganja in prenosa se stalno povečujejo. Do leta 2030 bi morala biti omrežja z gigabitno hitrostjo na voljo vsem, ki to zmogljivost potrebujejo ali si je želijo. Vsi končni uporabniki v Uniji bi morali imeti možnost uporabe gigabitnih storitev, ki jih zagotavljajo omrežja na fiksni lokaciji do omrežne priključne točke. Poleg tega bi morala biti vsa poseljena območja pokrita z naslednjo generacijo brezžičnega visokohitrostnega omrežja z zmogljivostjo, ki je vsaj enakovredna zmogljivosti 5G. Vsi tržni akterji, ki jim digitalna preobrazba prinaša koristi, bi morali prevzeti družbeno odgovornost ter pošteno in sorazmerno prispevati k javnim dobrinam, storitvam in infrastrukturi v korist vseh državljanov v Uniji.

(14)

Tehnološka nevtralnost, ki je določena z Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (12), je načelo, ki bi moralo usmerjati politike Unije in nacionalne politike za infrastrukturo za digitalno povezljivost, ki bo visoko zmogljiva, odporna, varna in trajnostna, da se zagotovi blaginja. Vse tehnologije in prenosne sisteme, ki lahko prispevajo k doseganju gigabitne povezljivosti, vključno s sedanjim in prihodnjim napredkom na področju optičnih vlaken, satelitov, 5G ali katerega koli drugega prihodnjega ekosistema in brezžičnega lokalnega omrežja naslednje generacije, bi bilo zato treba obravnavati enako, če imajo enakovredno omrežno zmogljivost.

(15)

Pričakuje se, da bo v prihodnosti še večje povpraševanje po polprevodnikih, ki so bistveni za večino ključnih strateških vrednostnih verig, zlasti na najinovativnejših tehnoloških področjih. Zaradi svoje osrednje vloge v digitalnem gospodarstvu so polprevodniki tudi ključni dejavniki, ki omogočajo prehod na trajnostnost in tako prispevajo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Polprevodniki z nizkim energijskim odtisom prav tako prispevajo k vodilni vlogi Unije na področju trajnostnih digitalnih tehnologij. Pričakuje se krepitev odpornosti vrednostne verige polprevodnikov in proizvodnih zmogljivosti polprevodnikov (vključno z materialom, opremo, zasnovo, proizvodnjo, predelavo in pakiranjem), med drugim z izgradnjo obsežne inovativne infrastrukture v skladu s pravom Unije na področju okoljske trajnostnosti. Zmogljivost kvantnih naprav in polprevodniki majhne moči so na primer ključni dejavniki za doseganje podnebne nevtralnosti izredno varnih robnih vozlišč, ki zagotavljajo dostop do podatkovnih storitev z nizko zakasnitvijo, ne glede na to, kje se uporabnik nahaja.

(16)

Poleg vloge ključnih dejavnikov bodo obstoječe in prihodnje tehnologije v središču novih izdelkov, novih proizvodnih procesov in novih poslovnih modelov, ki bodo temeljili na pravični in varni izmenjavi podatkov v podatkovnem gospodarstvu, hkrati pa bo zagotovljeno učinkovito varstvo zasebnosti in osebnih podatkov. Preobrazba podjetij je odvisna od njihove zmožnosti, da hitro in celovito sprejmejo nove digitalne tehnologije, tudi v industrijskih in storitvenih ekosistemih, ki še zaostajajo. Preobrazba je zlasti pomembna za MSP, ki se pri uvajanju digitalnih rešitev še naprej soočajo z izzivi.

(17)

Države članice se spodbuja, naj v javni upravi upoštevajo načelo „samo enkrat“ in spodbujajo ponovno uporabo podatkov v skladu s pravili o varstvu podatkov, da državljani ali podjetja ne bi bili dodatno obremenjeni.

(18)

Demokratično življenje in ključne javne storitve so prav tako močno odvisne od digitalnih tehnologij. Vsakemu državljanu in podjetju bi moralo biti omogočeno, da digitalno komunicira z javno upravo. V indeksu DESI bi bilo treba spremljati več parametrov teh komunikacij, vključno z osredotočenostjo na uporabnika in preglednostjo. Ključne javne storitve, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi, bi morale biti v celoti in na podlagi prostovoljne odločitve dostopne kot najboljše digitalno okolje za storitve in orodja z visokimi standardi glede varnosti in zasebnosti, ki so enostavna za uporabo, učinkovita, zaupanja vredna in prilagojena posameznikom. Te ključne javne storitve bi morale zajemati tudi storitve, ki so pomembne za prelomne dogodke v življenju fizičnih oseb, kot so izguba ali iskanje zaposlitve, študij, lastništvo ali vožnja avtomobila ali ustanovitev podjetja, za pravne osebe pa dogodki v njihovem poslovnem življenjskem ciklu. Vseeno pa bi bilo treba pri prehodu na digitalna orodja ohraniti dostopnost storitev zunaj spleta.

(19)

Digitalne tehnologije bi morale prispevati k doseganju širših družbenih rezultatov, ki niso omejeni na digitalno področje, temveč imajo pozitivne učinke na vsakodnevno življenje in dobrobit državljanov. Da bi bila digitalna preobrazba uspešna, jo morajo spremljati izboljšave na področju demokracije, dobrega upravljanja, socialne vključenosti in učinkovitejših javnih storitev.

(20)

Komisija bi morala do junija 2026 pregledati digitalne cilje in ustrezne opredelitve, da bi ocenila, ali še vedno dosegajo visoko raven ambicij digitalne preobrazbe. Kadar meni, da je to potrebno, bi Komisija morala imeti možnost predlagati revizijo digitalnih ciljev, da se obravnavajo tehnični, gospodarski in družbeni razvoj, zlasti na področjih podatkovnega gospodarstva, trajnostnosti in kibernetske varnosti.

(21)

Pri uporabi javnih sredstev je bistveno, da se družbi in podjetjem zagotovi največja možna vrednost. Javno financiranje bi zato moralo biti usmerjeno v zagotovitev odprtega in nediskriminatornega dostopa do rezultatov financiranih projektov, razen kadar je v upravičenih in sorazmernih primerih ustrezno drugače.

(22)

Za skladen, vključujoč in stalen napredek v smeri digitalne preobrazbe in doseganja digitalnih ciljev v Uniji je potrebna celovita, trdna, zanesljiva, prožna in pregledna oblika upravljanja, na podlagi tesnega sodelovanja in usklajevanja med Evropskim parlamentom, Svetom, Komisijo in državami članicami. Ustrezen mehanizem bi moral zagotoviti usklajevanje zbliževanja, izmenjavo dobrih praks ter skladnost in učinkovitost politik in ukrepov na nacionalni ravni in ravni Unije, spodbujati pa bi moral tudi vzpostavljanje ustreznih sinergij med sredstvi Unije in nacionalnimi sredstvi ter med pobudami in programi Unije. Komisija bi lahko v ta namen državam članicam zagotovila smernice in podporo, da bi kar najbolje izkoristile najprimernejše vrste sinergij. V ta namen je treba določiti določbe o mehanizmu spremljanja in sodelovanja za izvajanje digitalnega kompasa. Takšen mehanizem bi moral upoštevati raznolikost razmer tako med državami članicami kot znotraj njih samih, moral bi biti sorazmeren, zlasti kar zadeva upravno breme, in državam članicam omogočati, da so ambicioznejše pri oblikovanju svojih nacionalnih ciljev.

(23)

Mehanizem spremljanja in sodelovanja za izvajanje digitalnega kompasa bi moral vključevati izboljšan sistem spremljanja, da se opredelijo vrzeli v strateških digitalnih zmogljivostih Unije. Vključevati bi moral tudi mehanizem poročanja, med drugim o napredku pri uresničevanju digitalnih ciljev iz tega sklepa ter o splošnem stanju skladnosti s splošnimi cilji iz tega sklepa. Vzpostaviti bi moral okvir za sodelovanje med Komisijo in državami članicami, da bi poiskale rešitve za odpravo pomanjkljivosti in predlagale ciljno usmerjene ukrepe v ta namen.

(24)

Indeks DESI bi moral biti vključen v poročilo o stanju digitalnega desetletja (v nadaljnjem besedilu: poročilo o digitalnem desetletju) in se uporabljati za spremljanje napredka pri doseganju digitalnih ciljev. To spremljanje bi moralo vključevati analizo kazalnikov za merjenje napredka na ravni držav članic, nacionalnih politik in pobud, namenjenih doseganju splošnih in digitalnih ciljev iz tega sklepa, ter horizontalne in tematske analize za sledenje digitalni preobrazbi gospodarstev Unije in razvrščanje napredka držav članic pri tem. Zlasti razsežnosti in kazalniki indeksa DESI bi morali biti usklajeni z digitalnimi cilji iz tega sklepa. V izvedbenih aktih, ki jih mora sprejeti Komisija, bi bilo treba določiti ključne kazalnike uspešnosti za posamezni digitalni cilj. Te kazalnike bi bilo treba po potrebi posodobiti za nadaljnje učinkovito spremljanje in upoštevanje tehnološkega razvoja. Mehanizem za zbiranje podatkov v državah članicah bi bilo treba okrepiti, kadar je to ustrezno, da bi prikazoval celovito stanje napredka pri doseganju digitalnih ciljev ter informacije o ustreznih politikah, programih in pobudah na nacionalni ravni, pri tem pa bi moral v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom po možnosti vključevati tudi podatke, razčlenjene po spolu in regijah.

Komisija bi morala na podlagi pregledov in po potrebi ter po posvetovanju z državami članicami pripraviti časovni razpored prihodnjih potreb za zbiranje podatkov. Komisija bi se morala pri določitvi indeksa DESI večinoma opirati na uradno statistiko, zbrano v različnih raziskavah Unije na področju informacijske družbe na podlagi uredb (EU) 2019/1700 (13) in (EU). 2019/2152 (14) Evropskega parlamenta in Sveta. Pri zbiranju podatkov za ustrezne kazalnike, ki se ne merijo v raziskavah Unije ali niso zbrani z drugimi postopki poročanja, kot v okviru strategije napovedane s sporočilom Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male“„Akt za mala podjetja“ za Evropo, vključno z letnim pregledom uspešnosti MSP, bi morala uporabiti posebne študije. Opredelitve v zvezi z digitalnimi cilji na podlagi tega sklepa niso precedenčne za ključne kazalnike uspešnosti in nikakor ne ovirajo prihodnjega merjenja napredka pri doseganju ciljev s ključnimi kazalniki uspešnosti.

(25)

Da bi bila sozakonodajalca sproti obveščena o napredku digitalne preobrazbe v Uniji, bi morala Komisija predložiti letno poročilo o digitalnem desetletju Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bi vsebovalo pregled in analizo digitalne preobrazbe Unije ter oceno napredka, doseženega v zvezi s splošnimi cilji tega sklepa in digitalnimi cilji za obdobje do leta 2030. Poročilo o digitalnem desetletju, zlasti indeks DESI, bi bilo treba vključiti v evropski semester, med drugim vidike, ki se nanašajo na mehanizem za okrevanje in odpornost, priporočene politike, ukrepi in dejavnosti iz poročila o digitalnem desetletju pa bi morali dopolnjevati specifična priporočila za države.

(26)

Od leta 2019 indeks DESI vključuje preglednico o ženskah v digitalnem okolju, s katero se na podlagi dvanajstih kazalnikov ocenjuje uspešnost držav članic na področju uporabe interneta, znanj in spretnosti uporabnikov interneta, specialističnih znanj in spretnosti ter zaposlovanja. Z vključitvijo te preglednice v poročilo o digitalnem desetletju bi bilo mogoče spremljati digitalni razkorak med spoloma.

(27)

Komisija bi morala v svojem poročilu o digitalnem desetletju obravnavati vprašanje, kako uspešno so bili splošni cilji iz tega sklepa preneseni v politike, ukrepe ali dejavnosti ter o napredku pri doseganju digitalnih ciljev in pri tem podrobno opredeliti stopnjo napredka Unije glede na predvidene začrtane poti za posamezni cilj, oceno prizadevanj, potrebnih za doseganje posameznega cilja, vključno z vrzelmi pri naložbah v digitalne zmogljivosti in inovacije, in na odprt način ozaveščati o ukrepih, potrebnih za povečanje digitalne suverenosti. Poročilo bi moralo prav tako vključevati oceno izvajanja ustreznih regulativnih predlogov in ukrepov, sprejetih na ravni Unije in držav članic.

(28)

Poročilo bi na podlagi ocene Komisije moralo vključevati posebne priporočene politike, ukrepe in dejavnosti. Komisija bi morala ob priporočanju politik, ukrepov ali dejavnosti v poročilu upoštevati najnovejše razpoložljive podatke, sprejete skupne zaveze, politike in ukrepe, ki so jih opredelile države članice, ter napredek pri uresničevanju priporočenega ukrepanja, opredeljenega v prejšnjih poročilih in obravnavanega z mehanizmom sodelovanja. Poleg tega bi morala upoštevati razlike v potencialu posameznih držav članic za prispevanje k digitalnim ciljem ter politike, ukrepe in dejavnosti, ki so že vzpostavljeni in se zdijo ustrezni za doseganje teh ciljev, čeprav se njihovi učinki še niso pokazali.

(29)

Da bi se dosegli splošni in digitalni cilji iz tega sklepa in da bi k temu učinkovito prispevale vse države članice, bi morala zasnova in izvajanje mehanizma spremljanja in sodelovanja omogočati izmenjavo informacij in dobrih praks v okviru konstruktivnega in vključujočega dialoga med državami članicami in Komisijo. Komisija bi morala zagotavljati, da o rezultatu dialoga pravočasno obvešča Evropski parlament.

(30)

Komisija bi morala z državami članicami vzpostaviti predvidene začrtane poti za Unijo za doseganje digitalnih ciljev iz tega sklepa. Države članice bi morale te predvidene začrtane poti, kadar je to mogoče, pretvoriti v nacionalne predvidene začrtane poti in pri tem po potrebi ustrezno upoštevati regionalno razsežnost. V nacionalnih predvidenih začrtanih poteh se morajo upoštevati in odražati različen potencial in različna izhodišča posameznih držav članic za prispevanje k digitalnim ciljem. Nacionalne predvidene začrtane poti bi morale pomagati pri oceni napredka skozi čas na ravni Unije in na nacionalni ravni.

(31)

Da bi se zagotovilo uspešno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami, bi morale države članice Komisiji predložiti nacionalne strateške časovne načrte za digitalno desetletje za obdobje do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni časovni načrti) s predlogi nacionalnih predvidenih začrtanih poti, kadar je to mogoče in izmerljivo na nacionalni ravni, v katerih so opisani vsi načrtovani, sprejeti ali izvedeni instrumenti, da bi prispevale k doseganju splošnih in digitalnih ciljev iz tega sklepa na ravni Unije. Države članice bi morale imeti možnost, da v nacionalne časovne načrte vključijo informacije o politikah, ukrepih in dejavnostih, načrtovanih na regionalni ravni. Nacionalne časovne načrte bi morale pripraviti po posvetovanju s ključnimi deležniki, kot so poslovne organizacije, vključno s predstavniki MSP, socialni partnerji in civilna družba, tudi starejši in mladi, ter lokalni in regionalni predstavniki, in bi morali biti ključno orodje za usklajevanje politik držav članic in zagotavljanje predvidljivosti trga. Države članice bi morale upoštevati ustrezne sektorske pobude na ravni Unije in nacionalni ravni ter spodbujati skladnost z njimi. Četudi se država članica zaveže oblikovanju nacionalnega časovnega načrta za prispevanje doseganju digitalnih ciljev na ravni Unije, je to ne ovira pri razvijanju in izvajanju strategij na nacionalni ali regionalni ravni ali pri specializaciji na določenih industrijskih ali digitalnih področjih.

(32)

Države članice bi lahko med cikli sodelovanj med Komisijo in državami članicami predlagale prilagoditve svojih nacionalnih časovnih načrtov, da bi upoštevale razvoj digitalne preobrazbe na ravni Unije in nacionalni ravni ter se odzvale zlasti na politike, ukrepe in dejavnosti, ki jih priporoči Komisija. Za spodbujanje skladnega in primerljivega pristopa med državami članicami in lažje oblikovanje nacionalnih časovnih načrtov bi morala Komisija pripraviti smernice, v katerih bi podrobneje določala ključne elemente v strukturi nacionalnih časovnih načrtov in zlasti skupne elemente, ki bi jih morali vključevati vsi nacionalni časovni načrti. Smernice bi morala določati tudi splošni pristop, ki bi ga morale države članice upoštevati pri oblikovanju nacionalnih predvidenih začrtanih poti.

(33)

Mehanizem za sodelovanje in spremljanje med Komisijo in državami članicami bi se moral začeti z oceno nacionalnih časovnih načrtov in bi moral temeljiti na podatkih in oceni iz poročila o digitalnem desetletju ter na povratnih informacijah ustreznih deležnikov, kot so poslovne organizacije, vključno s predstavniki MSP, socialni partnerji in civilna družba ter regionalni in lokalni predstavniki.

(34)

Pri časovnem razporedu sodelovanja bi bilo treba upoštevati, da bi bilo treba vsaki dve leti razmisliti o rezultatih preteklih ciklov sodelovanja ter politikah, ukrepih, dejavnostih in možnih prilagoditvah nacionalnih časovnih načrtov.

(35)

Države članice, za katere se v poročilu šteje, da na določenem področju niso dosegle zadostnega napredka, bi morale za napredek pri doseganju digitalnih ciljev v skladu s predvidenimi začrtanimi potmi predlagati prilagoditvene politikam, ukrepe in dejavnosti, ki jih nameravajo izvesti za spodbuditev napredka na zadevnem kritičnem področju. Poleg tega bi morale Komisija in države članice proučiti, kako so te skupaj in posamezno obravnavale politike, ukrepe in dejavnosti, navedene v poročilu iz prejšnjega leta. Država članica bi morala imeti možnost zahtevati začetek postopka medsebojnega strokovnega pregleda, da bi drugim državam članicam omogočila predložitev pripomb o predlogih, ki jih namerava predstaviti v nacionalnem strateškem časovnem načrtu, zlasti glede njihove primernosti za doseganje specifičnega cilja. Komisija bi morala olajšati izmenjavo izkušenj in najboljših praks s postopkom medsebojnega strokovnega pregleda.

(36)

Komisija in ena ali več držav članic ali pa vsaj dve državi članici bi morali imeti možnost, da sprejmejo skupne zaveze o usklajenih ukrepih, ki jih želijo sprejeti, da bi dosegle digitalne cilje, da vzpostavijo večdržavne projekte ter se dogovorijo o vseh drugih politikah, ukrepih in dejavnostih na ravni Unije in nacionalni ravni za doseganje napredka pri doseganju teh ciljev v skladu s predvidenimi začrtanimi potmi. Skupna zaveza je pobuda za sodelovanje, katere namen je zlasti prispevati k doseganju splošnih in digitalnih ciljev tega sklepa. Večdržavni projekti in konzorciji evropske digitalne infrastrukture bi morali vključevati vsaj tri države članice.

(37)

Komisija in države članice morajo pri spremljanju doseganja splošnih in digitalnih ciljev tega sklepa sodelovati lojalno v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji. Zato bi moral kakršnemu koli pozivu Komisije k sodelovanju nujno slediti ustrezen odziv držav članic, zlasti v primeru velikega odstopanja od nacionalnih predvidenih začrtanih poti države članice ali kadar se takšno odstopanje dlje časa ni obravnavalo.

(38)

Za doseganje splošnih in digitalnih ciljev iz tega sklepa je bistveno učinkovito izvajanje priporočenih politik, ukrepov in dejavnosti ter nacionalnih časovnih načrtov in njihovih prilagoditev. Strukturiran dialog s posameznimi državami članicami je bistvenega pomena za njihovo usmerjanje in podpiranje pri opredeljevanju in izvajanju ustreznih ukrepov za napredek pri doseganju nacionalnih predvidenih začrtanih poti, zlasti kadar države članice menijo, da je potrebno prilagoditi njihove nacionalne časovne načrte na podlagi politik, ukrepov ali dejavnosti, ki jih je predlagala Komisija. Komisija bi morala zagotoviti, da sta Evropski parlament in Svet ustrezno obveščena, zlasti o postopku in rezultatu strukturiranega dialoga.

(39)

Komisija bi morala za zagotavljanje preglednosti in udeležbe javnosti sodelovati z vsemi zainteresiranimi deležniki. Zato bi morala tesno sodelovati z deležniki, vključno s civilno družbo ter zasebnimi in javnimi akterji, kot so osebe javnega prava v sektorjih izobraževanja in usposabljanja ter zdravstva, in se z njimi posvetovati o ukrepih za pospešitev digitalne preobrazbe na ravni Unije. Pri posvetovanju z deležniki bi morala Komisija zagotoviti čim večjo vključenost in zajeti organe, ki so ključni za spodbujanje udeležbe deklet in žensk na digitalnih izobraževalnih in poklicnih poteh, da bi se spodbujal pristop s kar najbolj uravnoteženo zastopanostjo spolov, ko države članice izvajajo nacionalne časovne načrte. Vključenost deležnikov je pomembna tudi na ravni držav članic, zlasti pri sprejemanju nacionalnih časovnih načrtov in njihovih morebitnih prilagoditev. Komisija in države članice bi morale tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni pravočasno in skladno z razpoložljivimi viri vključiti poslovne organizacije, vključno s predstavniki MSP, socialne partnerje in civilno družbo.

(40)

Večdržavni projekti bi morali omogočati obsežno intervencijo na ključnih področjih, ki je potrebna za doseganje digitalnih ciljev iz tega sklepa, zlasti z združevanjem sredstev Unije, držav članic in po potrebi sredstev iz zasebnih virov. Kadar je to potrebno za doseganje digitalnih ciljev, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da vključijo tretje države, povezane s programom Unije, ki se neposredno upravlja in podpira digitalno preobrazbo Unije. Večdržavni projekti bi se morali izvajati usklajeno, Komisija in države članice pa bi morale pri tem tesno sodelovati. Komisija bi morala imeti osrednjo vlogo pri pospeševanju izvajanja večdržavnih projektov, tako da bi med kategorijami projektov, okvirno vključenih v Prilogo k temu sklepu, opredelila večdržavne projekte, pripravljene za izvajanje, ter pri svetovanju državam članicam o izbiri najbolj ustreznega obstoječega mehanizma izvajanja, izbiri virov financiranja in njihovem združevanju ter drugih strateških zadevah, povezanih z izvajanjem teh projektov. Komisija bi morala po potrebi pripraviti smernice za ustanovitev konzorcija evropske digitalne infrastrukture kot mehanizma za izvajanje. Države članice, ki to želijo, lahko sodelujejo ali ukrepajo na področjih, ki niso določena v tem sklepu.

(41)

Javno podporo večdržavnim projektom bi bilo treba uporabiti zlasti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer brez izkrivljanja enakih konkurenčnih pogojev ali podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja. Večdržavni projekti bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost in se izvajati v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, ki je skladno s pravom Unije.

(42)

Večdržavni projekti bi morali imeti možnost, da učinkovito privabijo in združujejo različne vire financiranja Unije in držav članic, po potrebi pa tudi tretjih držav, povezanih s programom Unije, ki se neposredno upravlja in podpira digitalno preobrazbo Unije, pri tem pa med njimi ustvarjati sinergije, kadar je to mogoče. Zlasti bi moralo biti omogočeno združevanje sredstev iz programa Unije, ki se upravlja centralno, in sredstev, ki jih dodelijo države članice, kar pod določenimi pogoji vključuje prispevke iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je pojasnjeno v delu 3 smernic Komisije za države članice o nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, ter prispevke iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Kadar to upravičuje narava določenega večdržavnega projekta, bi moral biti ta odprt tudi za prispevke subjektov, ki niso Unija in države članice, vključno z zasebnimi prispevki.

(43)

Komisija bi morala državam članicam v sodelovanju z njimi in v vlogi koordinatorke večdržavnih projektov pomagati pri opredelitvi njihovih interesov za vsedržavne projekte, podati nezavezujoče smernice za izbor optimalnih mehanizmov za izvajanje in zagotoviti pomoč pri izvajanju, s čimer bi prispevala k čim širšemu sodelovanju. Komisija bi morala zagotavljati to podporo, razen če države članice, ki sodelujejo v večdržavnem projektu, temu nasprotujejo. Komisija bi morala z državami članicami, ki so vključene v projekte, sodelovati.

(44)

Komisija bi morala imeti možnost, da na prošnjo države članice in po preučitvi te prošnje vzpostavi konzorcij evropske digitalne infrastrukture za izvajanje posameznega večdržavnega projekta .

(45)

Država članica gostiteljica bi morala določiti, ali konzorcij evropske digitalne infrastrukture izpolnjuje zahteve za to, da se priznava kot mednarodna organizacija iz člena 143, točka (g), in člena 151(1), točka (b), Direktive Sveta 2006/112/ES (15) in kot mednarodna organizacija iz člena 12(1), točka (b), Direktive Sveta 2008/118/ES (16).

(46)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s ključnimi kazalniki uspešnosti in za ustanovitev konzorcijev evropske digitalne infrastrukture. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(47)

Ta sklep se ne uporablja za ukrepe, ki jih sprejmejo države članice na področju nacionalne varnosti, javne varnosti ali obrambe –