1.   Pridružitev med Unijo in ČDO temelji na ciljih, načelih in vrednotah, ki so skupni ČDO, državam članicam, s katerimi so ČDO povezani, in Uniji.

2.   Partnerji priznavajo pravice drugih partnerjev, da določijo svojo politiko trajnostnega razvoja in prednostne naloge na tem področju ter določijo lastne ravni domačega varstva okolja in zaščite dela ter da ustrezno sprejemajo ali spreminjajo relevantne zakone in spreminjajo relevantne politike v skladu z mednarodno priznanimi standardi in sporazumi. Pri tem si prizadevajo zagotoviti visoko raven varstva okolja in zaščite dela.

3.   Partnerji pri izvajanju tega sklepa ravnajo po načelih preglednosti, subsidiarnosti in potrebe po učinkovitosti ter enakovredno obravnavajo vse tri stebre trajnostnega razvoja ČDO, ki so pomembni za celovito in strateško izvajanje vseh notranjih in zunanjih politik Agende 2030: gospodarski, kulturni in družbeni razvoj ter varstvo narave in okolja. Enakost spolov ter pravice deklet in žensk bi bilo treba vključiti v vse ukrepe kot ključni prispevek k uspešnemu doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

4.   Glavni cilj tega sklepa je spodbujati gospodarski in družbeni razvoj ČDO ter vzpostaviti tesne gospodarske vezi med njimi in Unijo kot celoto. Namen pridružitve je uresničiti ta splošni cilj, in sicer s povečanjem konkurenčnosti ČDO, krepitvijo njihove odpornosti, zmanjšanjem ranljivosti njihovega gospodarstva in okolja ter spodbujanjem sodelovanja med njimi in drugimi partnerji. Cilj tega sklepa je nadalje ohraniti obstoječe vezi med Unijo na eni strani ter Grenlandijo in Dansko na drugi strani, priznavajoč geostrateški položaj Grenlandije v Arktiki, in ohraniti že vzpostavljene vezi med Unijo in drugimi ČDO, priznavajoč njihove geostrateške položaje v Karibih, Indijskem, Atlantskem in Tihem oceanu.

5.   V skladu s členom 3(5) in členom 21 PEU so posebni cilji tega sklepa naslednji:

6.   Pri uresničevanju splošnih ciljev iz odstavka 4 in posebnih ciljev iz odstavka 5 je treba spoštovati temeljna načela svobode, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja, ki so skupna ČDO in državam članicam, s katerimi so ČDO povezani.

1.   Pridružitev je okvir za politični dialog in sodelovanje pri vprašanjih skupnega interesa.

2.   Prednost ima sodelovanje na področjih skupnega interesa, kot so:

3.   Cilj sodelovanja na področjih skupnega interesa je spodbuditi samozadostnost ČDO in razvoj njihovih zmogljivosti za oblikovanje, izvajanje in spremljanje strategij in politik, določenih v odstavku 2.

1.   Za krepitev svojih medsebojnih odnosov si Unija in ČDO prizadevajo seznaniti svoje državljane glede pridružitve, zlasti s spodbujanjem povezovanja in sodelovanja med organi, akademsko skupnostjo, civilno družbo in podjetji ČDO na eni strani in njihovimi sogovorniki v Uniji na drugi strani.

2.   ČDO si prizadevajo za krepitev in spodbujanje svojih odnosov z Unijo kot celoto. Države članice podpirajo ta prizadevanja.

1.   V skladu s členom 3 je namen te pridružitve podpreti ČDO pri njihovih prizadevanjih za udeležbo v ustreznih mednarodnih, regionalnih in podregionalnih pobudah sodelovanja ter regionalnih ali podregionalnih postopkih povezovanja v skladu z njihovimi lastnimi željami ter cilji in prednostnimi nalogami, ki jih opredelijo pristojni organi ČDO.

2.   V ta namen lahko Unija in ČDO izmenjujejo informacije in najboljše prakse ali vzpostavijo druge oblike tesnega sodelovanja in usklajevanja z drugimi partnerji v okviru članstva ČDO v regionalnih in mednarodnih organizacijah, če je primerno, s pomočjo mednarodnih sporazumov.

3.   Namen pridružitve je podpreti sodelovanje med ČDO in drugimi partnerji na področjih sodelovanja, ki so določena v delih II in III tega sklepa. V zvezi s tem je cilj pridružitve spodbuditi sodelovanje med ČDO in najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, njihovimi sosednjimi državami AKP ter državami in ozemlji, ki niso države ali ozemlja AKP (19). Unija za uresničitev tega cilja izboljša usklajevanje in sinergije med zadevnimi programi ali instrumenti Unije. Unija si tudi prizadeva za vključevanje ČDO v različne oblike dialoga, ki ga ima z njihovimi sosednjimi državami, ne glede na to, ali so ali niso države ali ozemlja AKP, in z najbolj oddaljenimi regijami, kadar je to primerno.

4.   Podpora članstvu ČDO v ustreznih organizacijah za regionalno povezovanje je osredotočena zlasti na:

1.   Pri pridružitvi se upošteva raznolikost ČDO v smislu gospodarskega razvoja in njihove sposobnosti, da v celoti uživajo koristi regionalnega sodelovanja in regionalnega povezovanja iz člena 7.

2.   Posebna obravnava se vzpostavi za odročne ČDO.

3.   Da bi se odpravile strukturne in druge ovire za razvoj odročnih ČDO, posebna obravnava upošteva njihove posebne težave, med drugim pri določanju obsega finančne pomoči in pogojev v zvezi z njo.

4.   Saint Pierre in Miquelon se štejeta za odročni ČDO.

1.   Pridružitev temelji na širokem dialogu in posvetovanjih o vprašanjih skupnega interesa med ČDO, državami članicami, s katerimi so ČDO povezani, in Komisijo ter, če je primerno, Evropsko investicijsko banko (v nadaljnjem besedilu: EIB) in drugimi institucijami in organi Unije.

2.   ČDO organizirajo, kadar je to ustrezno, dialog in posvetovanja z organi in institucijami, kot so:

1.   Akterji sodelovanja v ČDO so:

2.   Države članice, s katerimi so ČDO povezani, Komisijo obvestijo o imenih vladnih in lokalnih organov iz točk (a) in (b) odstavka 1.

1.   Nevladni akterji imajo lahko vlogo v izmenjavi informacij in pri posvetovanjih o sodelovanju ter zlasti pri pripravi in izvajanju pomoči glede sodelovanja ter projektov ali programov sodelovanja. Nanje se lahko prenesejo pooblastila finančnega upravljanja za izvajanje teh projektov ali programov za podporo lokalnim razvojnim pobudam.

2.   Nevladni akterji, ki so lahko izbrani za decentralizirano upravljanje projektov ali programov, se določijo v soglasju med organi ČDO, Komisijo in državo članico, s katero je ČDO povezana, upoštevajoč zadevno temo, njihovo strokovno znanje in izkušnje ter področje delovanja. Postopek določitve se v vsaki ČDO izvaja v okviru širšega dialoga in posvetovanja iz člena 10.

3.   Namen pridružitve je prispevati k prizadevanjem ČDO za krepitev organizacij civilne družbe, zlasti olajšati njihovo ustanavljanje in razvoje ter oblikovanje ukrepov, potrebnih za začetek njihovega vključevanja v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje razvojnih strategij in programov.

1.   Unija, ČDO in države članice, s katerimi so ČDO povezani, redno sodelujejo v celovitem in političnem dialogu.

2.   Dialog se izvaja ob popolnem upoštevanju ustreznih institucionalnih, pravnih in finančnih pristojnosti Unije, ČDO in držav članic, s katerimi so ČDO povezani. Dialog se izvaja na prožen način. Lahko je formalen ali neformalen, na ustrezni ravni ali v ustrezni obliki ter se izvaja v okviru iz člena 14.

3.   Dialog omogoča, da se ČDO popolnoma vključijo v izvajanje pridružitve.

4.   Osrednja tema dialoga so med drugim določena politična vprašanja, ki so v skupnem interesu ali splošnega pomena za doseganje ciljev pridružitve.

5.   Dialog s ČDO, vključno z Grenlandijo, zlasti zagotavlja podlago za širše sodelovanje in dialog na področjih, ki med drugim zadevajo izobraževanje, energijo, podnebne spremembe, naravo, okolje, modro gospodarstvo, naravne vire, vključno s surovinami in ribjimi staleži, pomorski promet, raziskave in inovacije ter arktično razsežnost navedenih vprašanj, kjer je ustrezno.

1.   V okviru pridružitve se vzpostavijo naslednja telesa dialoga:

2.   Komisija predseduje forumu ČDO-EU, tristranskim posvetovanjem in delovnim skupinam ter na teh srečanjih opravlja naloge sekretariata. Delovne usmeritve tristranskih posvetovanj skupaj določijo Komisija, ČDO in države članice, s katerimi so ČDO povezani. Delovne usmeritve foruma ČDO-EU skupaj določijo Komisija, ČDO in države članice, s katerimi so ČDO povezani, ter druge zainteresirane države članice.

1.   V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na področju mednarodnega upravljanja oceanov nanaša na:

2.   V okviru pridružitve ter ob zagotavljanju doslednosti in dopolnjevanja z obstoječimi sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju temelji sodelovanje iz točk (d) in (f) odstavka 1 na naslednjih načelih:

1.   V okviru pridružitve lahko Unija in ČDO sodelujejo na področju trajnostnega gospodarjenja z vodami prek vodne politike in vzpostavljanja institucij, zaščite vodnih virov, oskrbe z vodo na podeželskih in mestnih območjih za gospodinjske, industrijske ali kmetijske namene ter prek shranjevanja in distribucije vodnih virov ter gospodarjenja z njimi, zmanjšanja izgub vode, učinkovite rabe vode in ravnanja z odpadno vodo.

2.   Na področju oskrbe z vodo in v sanitarnem sektorju se posebna pozornost nameni dostopu do oskrbe s čisto in cenovno dostopno pitno vodo in do sanitarnih storitev na slabo pokritih področjih ter tistim področjem, ki so posebej izpostavljena naravnim nesrečam, kar neposredno prispeva k razvoju človeških virov z izboljšanjem zdravstvenega stanja in povečanjem produktivnosti.

3.   Sodelovanje na področjih iz odstavka 1 se ravna po načelu, da je treba stalno potrebo po širitvi zagotavljanja osnovnih storitev v zvezi z vodo in sanitarijami tako mestnemu kot podeželskemu prebivalstvu obravnavati na okoljsko trajnosten način. Prednost bi moral imeti razvoj dejavnega gospodarjenja z vodnimi viri, prilagojenega podnebnim razmeram.

1.   V okviru pridružitve je namen sodelovanja na področju dostopnosti:

2.   Sodelovanje iz odstavka 1 lahko zajema:

1.   V okviru pridružitve je sodelovanje na področju pomorskega prometa namenjeno razvoju in spodbujanju stroškovno in splošno učinkovitih storitev pomorskega prometa v ČDO in se lahko nanaša na:

2.   Unija in ČDO spodbujajo varnost pomorskega prevoza, varnost posadk in preprečevanje onesnaževanja.

3.   Unija in ČDO spodbujajo pomorsko varnost in zaščito, varstvo morskega okolja, življenjske in delovne pogoje na krovu, ki so v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami in zakonodajo Unije.

1.   V okviru pridružitve lahko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja zajema:

2.   Unija zagotovi, da se lahko izobraževalni organi in ustanove iz ČDO vključijo v pobude sodelovanja Unije na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja na enaki podlagi kot izobraževalni organi in ustanove držav članic.

1.   V okviru pridružitve Unija zagotovi celovito varstvo in spodbujanje otrokovih pravic v ČDO ter pri tem posebno pozornost nameni deklicam in dečkom v prikrajšanem, ranljivem in marginaliziranem položaju, da se zagotovi, da noben otrok ne bo zapostavljen.

2.   Namen pridružitve je vseživljenjski pristop k razvoju otroka, da se zagotovi, da so pravice in potrebe otroka priznane in izpolnjene spolu in starosti primerno. S pridružitvijo je priznano, da je tak pristop kritičnega pomena za vstop v odraslost in za razvoj človeka.

1.   Unija in ČDO vzdržujejo dialog na področju politike zaposlovanja in socialne politike, da bi prispevali h gospodarskemu in družbenemu razvoju ČDO ter spodbujali uveljavljanje dostojnih delovnih pogojev v ČDO in regijah, v katerih so. Namen takšnega dialoga je tudi podpreti prizadevanja organov ČDO za razvoj politik in zakonodaje na tem področju, ob upoštevanju dialoga ČDO z Mednarodno organizacijo dela (MOD).

2.   Dialog na področju zaposlovanja in socialne politike obsega predvsem izmenjavo informacij in najboljših praks v zvezi s politikami in zakonodajo na področju zaposlovanja in socialne politike, ki so v skupnem interesu Unije in ČDO. V zvezi s tem je treba upoštevati področja, kot so razvoj spretnosti in znanj, socialna zaščita, socialni dialog, politika enakih možnosti, nediskriminacija in dostopnost za invalidne osebe, zdravje in varnost pri delu ter drugi delovni standardi.

1.   V okviru pridružitve lahko sodelovanje na področju kulturnih izmenjav in dialoga zajema:

2.   Unija in ČDO si s sodelovanjem prizadevajo za spodbujanje kulturnih izmenjav med njimi, in sicer prek:

1.   V okviru pridružitve je sodelovanje na avdiovizualnem področju namenjeno spodbujanju medsebojnih avdiovizualnih produkcij in lahko zajema naslednje ukrepe:

2.   Koprodukcijska avdiovizualna dela so upravičena do ugodnosti iz sheme pomoči za spodbujanje lokalnih ali regionalnih kulturnih vsebin iz Unije, ČDO in držav članic, s katerimi so ČDO povezani.

1.   V okviru pridružitve lahko sodelovanje na področju boja proti organiziranemu kriminalu vključuje:

2.   V okviru pridružitve ČDO sodelujejo z Unijo pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v skladu s členom 72.

1.   Proizvodi s poreklom iz ČDO se v Unijo uvažajo brez uvoznih dajatev.

2.   Opredelitev proizvodov s poreklom in načini upravnega sodelovanja v zvezi z njimi so opredeljeni v Prilogi II.

1.   Unija za uvoz proizvodov s poreklom iz ČDO ne uporablja nobenih količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom.

2.   Odstavek 1 ne izključuje možnosti prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo ali javno politiko, zaščito zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, zaščito nacionalnih zakladov, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost, ohranitvijo neobnovljivih naravnih virov ali zaščito industrijske ali poslovne lastnine.

3.   Prepovedi ali omejitve iz odstavka 2 v nobenem primeru ne smejo predstavljati samovoljne ali neupravičene diskriminacije ali skritega omejevanja trgovine.

1.   Organi ČDO lahko za uvoz proizvodov s poreklom iz Unije ohranijo ali uvedejo take carine ali količinske omejitve, za katere menijo, da so potrebne za njihove razvojne potrebe.

2.   ČDO na področjih, zajetih v tem poglavju, Uniji zagotavljajo obravnavo, ki ni nič manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki se uporablja za katero koli večje tržno gospodarstvo, kot je opredeljeno v odstavku 4.

3.   Odstavek 2 ČDO ne preprečuje, da nekaterim drugim ČDO ali drugim državam v razvoju odobri obravnavo, ki je ugodnejša od tiste, ki je odobrena Uniji.

4.   Za namene tega naslova „večje tržno gospodarstvo“ pomeni katero koli razvito državo ali katero koli državo, katere delež svetovnega blagovnega izvoza je večji od enega odstotka, oziroma ne glede na odstavek 3 katero koli skupino držav, ki nastopajo individualno, kolektivno ali prek sporazuma o gospodarskem povezovanju, katere skupni delež svetovnega blagovnega izvoza je večji od 1,5 %. Za ta izračun se uporabijo najnovejši uradni podatki STO o vodilnih izvoznikih v svetovnem trgovanju z blagom brez trgovine znotraj Unije.

5.   Organi ČDO Komisiji sporočijo carinske tarife in sezname količinskih omejitev, ki jih uporabljajo v skladu s tem sklepom. Organi ČDO Komisiji sporočijo tudi vse poznejše spremembe teh ukrepov, ko so sprejete.

1.   Unija ne sme različno obravnavati ČDO in ČDO ne smejo različno obravnavati držav članic.

2.   V skladu s členom 66 izvajanje posebnih določb tega sklepa ter zlasti določb člena 45(2), členov 46, 49, 50 in 52 ter člena 59(3) tega sklepa ne šteje za diskriminacijo.

1.   Premeščanje odpadkov med državami članicami in ČDO se nadzira v skladu z mednarodnim pravom, zlasti Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja (21) (v nadaljnjem besedilu: Baselska konvencija), in pravom Unije. Unija podpira vzpostavitev in razvoj učinkovitega mednarodnega sodelovanja na tem področju za namene varstva okolja in javnega zdravja.

2.   V zvezi s ČDO, ki zaradi svojega ustavnega statusa niso podpisnice Baselske konvencije, njihovi zadevni organi pospešijo sprejetje potrebne notranje zakonodaje in upravnih predpisov za izvedbo Baselske konvencije na njihovih ozemljih.

3.   Države članice, s katerimi so povezani ČDO, se zavzemajo za to, da ČDO sprejmejo potrebno notranjo zakonodajo in upravne predpise za izvajanje ustreznega prava Unije na področju odpadkov in pošiljk odpadkov.

4.   ČDO in država članica, s katero je povezana, lahko uporabljata svoje nacionalne postopke za izvoz odpadkov iz ČDO v to državo članico. V takih primerih država članica, s katero je ČDO povezana, uradno obvesti Komisijo o zakonodaji, ki se uporablja, ter o vseh poznejših spremembah te zakonodaje.

1.   V zvezi s kakršnimi koli ukrepi, ki vplivajo na trgovino s storitvami in ustanavljanje v gospodarskih dejavnostih:

2.   Obveznosti iz odstavka 1 ne veljajo za obravnavo, odobreno:

3.   Nič v tem sklepu Uniji ali ČDO ne preprečuje sprejemanja ali vzdrževanja ukrepov iz previdnostnih razlogov, tudi za:

4.   Organi ČDO lahko za spodbujanje lokalnega zaposlovanja ali v podporo temu sprejmejo predpise za pomoč fizičnim osebam in lokalnim dejavnostim. V tem primeru organi ČDO o sprejetih predpisih uradno obvestijo Komisijo, da lahko o tem obvesti države članice.

1.   Namen trgovine in s trgovino povezanega sodelovanja v okviru pridružitve je krepitev vzajemne podpore med trgovino ter okoljskimi politikami in obveznostmi. Za te namene se pri s trgovino povezanem sodelovanju v okviru pridružitve upoštevajo načela mednarodnega okoljskega upravljanja in večstranskih okoljskih sporazumov.

2.   S trgovino povezano sodelovanje je namenjeno podpori končnim ciljem UNFCCC in izvajanju Pariškega sporazuma. Lahko se tudi razširi na sodelovanje pri drugih večstranskih okoljskih sporazumih, povezanih s trgovino, kot je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (22).

1.   Cilj pridružitve je spodbujati trgovino tako, da vodi k polni in produktivni zaposlenosti ter dostojnim delovnim pogojem za vse.

2.   Mednarodno priznani temeljni delovni standardi, kakor so opredeljeni v ustreznih konvencijah MOD, se upoštevajo in izvajajo. Ti delovni standardi vključujejo zlasti spoštovanje svobode združevanja, pravico do kolektivnega pogajanja, odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela, odpravo najhujših oblik otroškega dela, minimalno starost za zaposlitev in nediskriminacijo pri zaposlovanju. ČDO zagotovijo učinkovito inšpekcijo dela, učinkovite ukrepe za varnost in zdravje pri delu, skladne z ustreznimi konvencijami MOD, in dostojne delovne pogoje za vse.

1.   V okviru pridružitve bi bilo sodelovanje na področju trgovine in trajnostnega razvoja mogoče uresničiti z:

2.   Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov, katerih cilj je varstvo okolja in delovnih pogojev, ki lahko vplivajo na trgovino ali naložbe, Unija in ČDO upoštevajo razpoložljive znanstvene in tehnične informacije ter ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila, vključno s previdnostnim načelom.

3.   Unija in ČDO pri razvoju, uvedbi in izvajanju kakršnih koli ukrepov, katerih cilj je varstvo okolja in delovnih pogojev, ki vplivajo na trgovino ali naložbe, poskrbijo za popolno preglednost.

1.   Za nobena plačila v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med prebivalci Unije in prebivalci ČDO se ne sme določati omejitev.

2.   V zvezi s transakcijami v kapitalski plačilni bilanci države članice in organi ČDO zagotovijo prost pretok kapitala, povezanega z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, države ali ozemlja gostitelja, ter zagotovijo možnost unovčenja in ponovne vrnitve premoženja, ustvarjenega s temi naložbami, ter vsakršnega dobička, ki izhaja iz njih.

3.   Unija in ČDO imajo pravico, da smiselno sprejmejo ukrepe iz členov 64, 65, 66, 75, 143, 144 in 215 PDEU v skladu s pogoji, ki so določeni v njih.

4.   Organi ČDO, zadevna država članica ali Unija drug drugega nemudoma obvestijo o vseh takih ukrepih in predložijo časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro je mogoče.

1.   Če je ustrezno, se v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi za namene zmanjšanja izkrivljanja in motenj dvostranske trgovine zagotovi ustrezna in učinkovita raven varstva pravic intelektualne lastnine, vključno s sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

2.   V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na tem področju nanaša na pripravo zakonov in predpisov za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, preprečevanje zlorab takih pravic s strani imetnikov pravic ter kršitev teh pravic s strani konkurentov in podporo za regionalne organizacije za intelektualno lastnino, ki so vključene v uveljavljanje in varstvo, vključno z usposabljanjem osebja.

1.   Ne glede na člen 68 se načelo največjih ugodnosti, odobreno v skladu s tem sklepom, ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih države članice ali organi ČDO na podlagi sporazumov o preprečevanju dvojnega obdavčevanja ali drugih davčnih ureditev ali pa veljavne nacionalne davčne zakonodaje že zagotavljajo ali jih bodo lahko zagotavljali v prihodnosti.

2.   Ničesar v tem sklepu ni mogoče razlagati kot oviro, da se na podlagi davčnih določb sporazumov o preprečevanju dvojne obdavčitve ali drugih davčnih ureditev ali veljavne nacionalne davčne zakonodaje sprejme ali izvede kateri koli ukrep, da bi se preprečilo davčne goljufije ali izogibanje plačevanju davkov ali davčne utaje.

3.   Ničesar v tem sklepu ni mogoče razlagati kot oviro, da bi ustrezni pristojni organi pri uporabi relevantnih določb svoje davčne zakonodaje razlikovali med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede kraja njihovega stalnega prebivališča ali glede kraja, kjer so naložili svoj kapital.

1.   ČDO za pogodbe, ki jih financira Unija, uporabljajo davčne in carinske postopke, ki niso manj ugodni od tistih, ki jih uporabljajo za državo članico, s katero je posamezna ČDO povezana, ali za države, ki jim je odobren status države z največjimi ugodnostmi, ali za mednarodne razvojne organizacije, s katerimi imajo vzpostavljene odnose, glede na to, katera obravnava je najbolj ugodna.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se za pogodbe, ki jih financira Unija, uporabljajo naslednji postopki:

3.   Za vse pogodbene zadeve, ki niso zajete v odstavkih 1 in 2, se še naprej uporablja zakonodaja zadevne ČDO.

1.   Unija in ČDO si po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da se na njihovem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljno načelo za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 in „Ključne lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij“ Odbora za finančno stabilnost.

2.   ČDO sprejmejo ali ohranijo pravni okvir za preprečevanje uporabe njihovih finančnih sistemov za pranje denarja in financiranje terorizma, pri čemer upoštevajo zlasti instrumente mednarodnih organov, dejavnih na tem področju, kot so „Mednarodni standardi za boj proti pranju denarja ter financiranju terorizma in širjenju orožja – priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje“.

3.   Kadar Komisija izda sklepe, s katerimi državi članici dovoli, da sklene sporazum s ČDO za prenos sredstev med to ČDO in državo članico, s katero je povezana, se ta prenos obravnava kot prenos sredstev znotraj Unije na podlagi Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (23) o prenosih sredstev in ta ČDO spoštuje pogoje iz navedene uredbe.

4.   Ta člen ne posega v člen 155 finančne uredbe.

1.   Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 500 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.   Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je podrobno navedena v Prilogi I.

3.   Znesek iz odstavka 1 ne posega v uporabo določb glede prožnosti iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (24), Uredbe (EU) 2021/947 in finančne uredbe.

4.   Kumulativna neto vrnjena sredstva iz Sklada za spodbujanje naložb ČDO iz člena 3(3) Priloge IV k Sklepu 2013/755/EU pomenijo zunanje namenske prejemke za dopolnitev nedodeljenih sredstev iz člena 1(1)(e) Priloge I k temu sklepu, in sicer od trenutka, ko so na voljo. Brez poseganja v odločitve, ki jih je treba sprejeti v zvezi z naslednjimi večletnimi finančnimi okviri, po 31. decembru 2027 in do njihovega izčrpanja skupni neto vrnjeni zneski pomenijo prispevke v naslednji finančni instrument ČDO, ki bo nadomestil ta instrument.

1.   Finančna pomoč Unije temelji na načelih partnerstva, prevzemanja odgovornosti, prilagajanja ozemeljskim sistemom, dopolnjevanja in subsidiarnosti.

2.   Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, so lahko v obliki programljive ali neprogramljive pomoči.

3.   Finančna pomoč Unije:

4.   Organi zadevne ČDO so odgovorni za izvajanje postopkov brez poseganja v pooblastila Komisije, da se zagotovi dobro finančno poslovodenje uporabe sredstev Unije.

1.   Finančna pomoč lahko med drugim prispeva k podpori ČDO pri razvoju potrebnih zmogljivosti za opredelitev, izvajanje in spremljanje ozemeljskih in/ali regionalnih strategij in ukrepov za doseganje splošnih ciljev na področjih sodelovanja, navedenih v delih II in III.

2.   Unija podpira prizadevanja ČDO za razvoj zanesljivih statističnih podatkov o teh področjih, tudi za zagotovitev nadaljnjega ukrepanja v zvezi z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja.

3.   Unija lahko podpira ČDO pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje primerljivosti njihovih makroekonomskih kazalnikov, zlasti za olajšanje analize bruto domačega proizvoda ČDO.

1.   Na pobudo Komisije financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju tega sklepa in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskimi in tehnološkimi sistemi.

2.   Na pobudo ČDO se študije ali ukrepi tehnične pomoči, vključno z dolgoročno podporo, lahko financirajo v povezavi z izvajanjem dejavnosti, ki so predvidene v programskih dokumentih. Komisija se lahko odloči za financiranje teh ukrepov bodisi iz programljive pomoči bodisi iz sredstev za ukrepe tehničnega sodelovanja.

1.   Javni organi ČDO so upravičeni do finančne pomoči iz tega sklepa.

2.   S soglasjem organov zadevnih ČDO so do finančne pomoči iz tega sklepa upravičeni tudi naslednji subjekti in organi:

1.   Regionalna dodelitev sredstev se lahko uporabi za dejavnosti, od katerih imata koristi in v katere sta vključeni:

Za namene točk (a) in (d) se Francoska južna in antarktična ozemlja glede na njihov poseben položaj štejejo za dve ločeni ČDO.

2.   Znotraj regionalne dodelitve sredstev se lahko znotrajregijska dodelitev sredstev uporabi za dejavnosti, od katerih imata koristi in v katere sta vključeni:

3.   Financiranje za omogočanje sodelovanja držav AKP, najbolj oddaljenih regij ter drugih držav in ozemelj v programih regionalnega sodelovanja ČDO je dodatno glede na finančna sredstva, dodeljena ČDO v skladu s tem sklepom.

4.   Sodelovanje držav AKP, najbolj oddaljenih regij in drugih držav ali ozemelj v programih, vzpostavljenih v skladu s tem sklepom, se predvideva samo, če:

1.   Fizične osebe iz posamezne ČDO ter, kjer je ustrezno, zadevni javni in zasebni organi in institucije v posamezni ČDO, so upravičeni da sodelujejo v programih Unije, kot je InvestEU, in do financiranja iz njih v skladu s pravili in cilji teh programov ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je posamezna ČDO povezana.

2.   ČDO so upravičene tudi do podpore v okviru programov in instrumentov Unije za sodelovanje z drugimi državami, kot sta Uredba (EU) 2021/947 in Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 o humanitarni pomoči (26), ob upoštevanju pravil, ciljev in ureditev iz teh programov.

3.   Kadar je ustrezno, Komisija spodbuja dostop ČDO do programov Unije, pa tudi programov in instrumentov Unije za sodelovanje z drugimi državami.

4.   ČDO ob podpori zadevnih deležnikov Komisiji ob polovici in na koncu obdobja 2021 do 2027 poročajo o njihovem sodelovanju v programih Unije.

1.   ČDO nosijo glavno odgovornost za finančni nadzor sredstev Unije. Kadar je ustrezno, se ta finančni nadzor izvaja v koordinaciji z državo članico, s katero je ČDO povezana, skladno z veljavno nacionalno zakonodajo.

2.   Komisija je odgovorna:

3.   Komisija, ČDO in, če je ustrezno, država članica, s katero so ČDO povezani, sodelujejo na podlagi upravnih dogovorov v okviru sej, ki se skličejo enkrat na leto ali vsaki dve leti, da bi uskladili programe, metodologije in izvajanje nadzora.

4.   Glede finančnih popravkov:

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da se spremenijo postopkovna pravila o poreklu in s tem povezane opredelitve pojmov v Prilogi II ter dodatki v Prilogi II zaradi upoštevanja tehnološkega razvoja ter sprememb v carinski in trgovinski zakonodaji.

2.   Za učinkovito ocenjevanje napredka pri doseganju ciljev tega sklepa se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da se spremeni člen 3 Priloge I zaradi pregleda ali dopolnitve kazalnikov, če je to potrebno, in da se Priloga I dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in vrednotenje.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 88 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 88. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem uradno obvesti Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 88, začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor ČDO). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Za namen členov 10(6) in 16(8) Priloge II Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik, ustanovljen s členom 285(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (27). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Za namene člena 2 Priloge III ter členov 5 in 6 Priloge IV Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 260/2009 (28). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

5.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

6.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 4 navedene uredbe.

7.   Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

1.   Prejemniki sredstev Unije potrdijo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.   Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter ukrepi, izvedenimi na podlagi Programa, in doseženimi rezultati.

3.   Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednosti povezane s cilji iz člena 3.

1.   Sklep 2013/755/EU se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

2.   Ta sklep do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov začetih v skladu s Sklepom 2013/755/EU, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

3.   Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom 2013/755/EU.

4.   Po potrebi se lahko v proračun Unije po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 80, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 1

Razdelitev sredstev med ČDO

Člen 2

Upravljanje sredstev

Vsa finančna sredstva v okviru tega sklepa upravlja Komisija.

Člen 3

Kazalniki

Doseganje ciljev iz člena 3(5) tega sklepa se meri z:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Člen 2

Splošne zahteve

Člen 3

V celoti pridobljeni izdelki

Člen 4

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

Člen 5

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 6

Odstopanja

Člen 7

Bilateralna kumulacija

Člen 8

Kumulacija z državami podpisnicami SGP

Člen 9

Kumulacija z drugimi državami, ki koristijo prednosti dostopa do trga Unije brez carin in količinskih omejitev na podlagi splošnega sistema preferencialov

Člen 10

Razširjena kumulacija

Člen 11

Enota kvalifikacije

Člen 12

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno franko tovarna, se obravnavajo kot del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 13

Garniture

Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, kadar so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.

Če je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se garnitura kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 14

Nevtralne sestavine

Za določitev, ali ima izdelek poreklo, se ne upošteva poreklo naslednjih elementov, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

Člen 15

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

Člen 16

Odstopanja

Člen 17

Načelo teritorialnosti

Člen 18

Določba o neposeganju

Člen 19

Razstave

Člen 20

Zneski, izraženi v eurih

Člen 21

Splošne zahteve

Ugodnosti iz tega sklepa se uporabljajo:

Člen 22

Zahtevek za registracijo

Člen 23

Registracija

Člen 24

Preklic registracije

Člen 25

Spremni dokumenti

Člen 26

Izjava o poreklu in informacije za namen kumulacije

Člen 27

Izjava dobavitelja

Člen 28

Dokazilo o poreklu

Člen 29

Predložitev dokazila o poreklu

Člen 30

Izvzetje glede dokazila o poreklu

Člen 31

Razlike in oblikovne napake

Člen 32

Veljavnost izjav o poreklu

Izjave o poreklu, ki so carinskim organom države uvoza predložene po poteku veljavnosti iz člena 28(2) te priloge, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoza sprejmejo izjave o poreklu, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.

Člen 33

Postopek za uvoz po delih

Člen 34

Preverjanje izjav o poreklu

Člen 35

Zavrnitev preferencialov

Člen 36

Splošna načela

Člen 37

Zahteve glede objave in skladnost

Člen 38

Kazni

Kaznuje se vsak, ki sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, ali omogoči njegovo sestavo z namenom zagotoviti si preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 39

Sporočanje nazivov in naslovov pristojnih organov ČDO

Člen 40

Pravice do dostopa in objave podatkov sistema REX

Člen 41

Varstvo podatkov v sistemu REX

Člen 42

Preverjanje porekla

Člen 43

Zahtevek za preverjanje izjav o poreklu

Člen 44

Preverjanje izjav dobaviteljev

Člen 45

Druge določbe

Člen 46

Ceuta in Melilla

Člen 47

Postopek v odboru