(1)

Zakonodaja in politika Unije na področju okolja, podnebja in zadevne energije sta precej prispevali k izboljšanju stanja okolja. Še vedno pa ostajajo veliki okoljski in podnebni izzivi, ki bodo imeli znatne negativne posledice za Unijo in dobrobit njenih državljanov, če ne bodo obravnavani.

(2)

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) za obdobje 2014‒2020, je zadnji v nizu programov Unije od leta 1992 dalje, ki podpirajo izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje ter prednostnih nalog politike. V nedavni vmesni oceni je bil LIFE pozitivno ocenjen kot program, ki je na dobri poti, da bo učinkovit, uspešen in ustrezen. Program LIFE za obdobje 2014–2020 bi se torej moral nadaljevati z nekaterimi spremembami, ugotovljenimi v vmesni oceni in poznejših ocenjevanjih. V skladu s tem bi bilo treba Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program LIFE) vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (5).

(3)

V prizadevanju za doseganje ciljev, določenih v zakonodaji, politiki in načrtih, zlasti ciljev določenih v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019 o Evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: Evropski zeleni dogovor) in v mednarodnih obveznostih Unije na področju okolja, podnebja in zadevne energije, bi moral program LIFE prispevati k pravičnemu prehodu na trajnostno, krožno in energijsko učinkovito gospodarstvo, zasnovano na obnovljivih virih energije, podnebno nevtralno in odporno proti podnebnim spremembam, k varovanju, obnovi in izboljševanju kakovosti okolja, vključno z zrakom, vodo in tlemi, in zdravja ter k ustavitvi in zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti, vključno s podporo izvajanju in upravljanju omrežja Natura 2000 ter bojem proti propadanju ekosistemov, in to z neposrednimi posegi ali s podpiranjem vključevanja teh ciljev v druge politike. Program LIFE bi moral podpirati tudi izvajanje splošnih akcijskih programov, sprejetih v skladu s členom 192(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot je sedmi okoljski akcijski program (6) ter vsi naslednji okoljski akcijski programi Unije.

(4)

Unija si prizadeva razviti celovit odziv na cilje trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki poudarjajo neločljivo povezanost upravljanja naravnih virov za zagotovitev njihove dolgoročne razpoložljivosti in ekosistemskih storitev ter povezave navedenega upravljanja in storitev z zdravjem ljudi ter trajnostne in socialno vključujoče gospodarske rasti. V tem duhu bi moral program LIFE odražati načela solidarnosti in hkrati znatno prispevati tako h gospodarskemu razvoju kot socialni koheziji.

(5)

Za spodbujanje trajnostnega razvoja bi bilo treba v opredelitev in izvajanje vseh politik in dejavnosti Unije vključiti zahteve za varovanje okolja in podnebja. Zato bi bilo treba spodbujati sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi financiranja Unije, vključno z olajšanjem financiranja dejavnosti, ki dopolnjujejo strateške integrirane projekte in strateške projekte za naravo ter podpirajo uporabo in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa LIFE. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje. Komisija in države članice bi morale ukrepati, da bi preprečile upravno prekrivanje in upravno breme za upravičence projektov, ki izhajajo iz obveznosti poročanja iz različnih finančnih instrumentov.

(6)

Program LIFE bi moral prispevati k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in zadevne energije, zlasti v zvezi z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, Konvencije o biološki raznovrstnosti (7), Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (8) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum o podnebnih spremembah), in med drugim Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (9) (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija), Konvencije UN/ECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Baselske konvencije OZN o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja, Rotterdamske konvencije OZN o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini ter Stockholmske konvencije OZN o obstojnih organskih onesnaževalih.

(7)

Unija pripisuje velik pomen dolgoročni trajnosti rezultatov, ki jih imajo projekti, financirani s programom LIFE, in zmožnosti, da se ti rezultati zavarujejo in ohranijo po izvedbi projekta, med drugim z nadaljevanjem projekta ali ponovitvijo ali prenosom rezultatov.

(8)

Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v trajnostno, krožno in energijsko učinkovito družbo, ki bo temeljila na energiji iz obnovljivih virov, bo podnebno nevtralna in odporna proti podnebnim spremembam. Za tako preoblikovanje je potrebno ukrepanje s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij toplogrednih plinov in onesnaževanju, ki spodbuja energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pa tudi – v skladu z dolgoročnimi cilji iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah – prispeva k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter k izvajanju dolgoročne strategije Unije za podnebje in energijo. Program LIFE bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb.

(9)

Projekti na podlagi novega podprograma programa LIFE „Prehod na čisto energijo“ bi se morali osredotočati na krepitev zmogljivosti ter razširjanje znanja, spretnosti, inovativnih tehnik, metod in rešitev za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije v zvezi s prehodom na energijo iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitostjo. Tako krepitev zmogljivosti in razširjanje običajno predstavljajo usklajevalni in podporni ukrepi z visoko dodano vrednostjo na ravni Unije, katerih namen je odpraviti tržne ovire, ki ovirajo družbeno-gospodarski prehod na trajnostno energijo, vanje pa so predvsem vključeni mali in srednje veliki subjekti ter več akterjev, med drugim tudi lokalni in regionalni javni organi ter neprofitne organizacije. Taki ukrepi prinašajo številne dodatne koristi, kot so boj proti energijski revščini, izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih, zmanjšanje lokalnih onesnaževal zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti in razširjenih obnovljivih virov energije ter prispevanje k pozitivnim lokalnim gospodarskim učinkom in bolj družbeno vključujoči rasti.

(10)

Da bi prispevali k blaženju podnebnih sprememb in k mednarodnim zavezam Unije glede razogljičenja, je treba pospešiti preoblikovanje energetskega sektorja. Ukrepe za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov ter se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020 (10), bi bilo treba vključiti v novi podprogram programa LIFE „Prehod na čisto energijo“, saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost, ki je že na voljo in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Program LIFE bi moral vključevati vse deležnike in sektorje, ki jih zadeva prehod na čisto energijo. Vključitev takih ukrepov za krepitev zmogljivosti v program LIFE ponuja možnosti za sinergije med podprogrami in povečuje celotno usklajenost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih programa LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje Evropa), in njegovih predhodnikov.

(11)

V skladu z oceno učinka, ki je spremljala predlog Komisije za Direktivo (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki je spremenila Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13), bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021 do 2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb, da se povečata energijska učinkovitost in uporaba manjših obnovljivih virov energije, kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega. Eden od ciljev podprograma „Prehod na čisto energijo“, ki zajema energetsko učinkovitost in hitro uvedbo obnovljive energije, je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje takšnih projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost, med drugim tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(12)

Program LIFE je edini program, ki je izrecno namenjen okolju in podnebnim ukrepom in ima zato ključno vlogo pri izvajanju zakonodaje in politik Unije na teh področjih.

(13)

Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale omogočiti, da se med procesom načrtovanja strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa ugotovijo in določijo potrebe v zvezi z raziskavami in inovacijami za reševanje okoljskih, podnebnih in energetskih izzivov v Uniji. Program LIFE bi moral še naprej spodbujati izvajanje zakonodaje in politike Unije na področju okolja, podnebja in zadevne energije, vključno z upoštevanjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz programa Obzorje Evropa ter olajševanjem njihove uporabe v širšem obsegu, če to lahko pomaga pri reševanju vprašanj s področja okolja, podnebja ali energetskega prehoda. Evropski svet za inovacije programa Obzorje Evropa lahko zagotovi podporo za širšo uporabo in trženje novih prodornih zamisli, ki bi se lahko pojavile med izvajanjem projektov LIFE. Podobno bi bilo treba upoštevati tudi sinergije s skladom za inovacije v okviru sistema za trgovanje z emisijami, vzpostavljenega v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(14)

Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa LIFE, bil tudi moral imeti možnost, da prejme prispevek iz drugih programov Unije, pod pogojem, da taki prispevki ne krijejo istih stroškov. Ukrepi, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, bi se morali revidirati samo enkrat in na način, ki zajema vse vključene programe Unije in njihova pravila, ki se uporabljajo.

(15)

V sporočilu Komisije z dne 3. februarja 2017 o pregledu izvajanja okoljske politike EU: Skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate je navedeno, da je potreben znaten napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter za okrepitev vključevanja in širšega upoštevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program LIFE spodbujati premagovanje horizontalnih in sistemskih izzivov ter temeljnih vzrokov za pomanjkljivosti pri izvajanju, opredeljenih v okviru pregleda izvajanja okoljske politike, ter spodbujati doseganje potrebnega napredka, in sicer z razvojem, preizkušanjem in ponavljanjem novih pristopov; s podpiranjem razvoja, spremljanja in pregleda politike; z izboljšanjem upravljanja zadev na področju okolja, podnebnih sprememb in povezanega energetskega prehoda, vključno s krepitvijo vključevanja deležnikov na vseh ravneh, krepitev zmogljivosti, obveščanjem in ozaveščanjem; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja.

(16)

Ustavitev in zmanjševanje izgube biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemov, tudi v morskih ekosistemih, zahtevata podporo za razvoj, izvajanje, izvrševanje in oceno ustrezne zakonodaje in politike Unije, vključno s sporočilom Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – vračanje narave v naša življenja, Direktivo Sveta 92/43/EGS (16), Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) ter Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18), zlasti z razvojem baze znanja za pripravo in izvajanje politike ter z razvojem, preizkušanjem, prikazom in uporabo najboljših praks in rešitev, kot je učinkovito upravljanje, in to v majhnem obsegu ali prilagojenih za posebne lokalne, regionalne ali nacionalne okvire, vključno s celostnimi pristopi za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih na podlagi Direktive 92/43/EGS. Ta uredba bi morala prispevati k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije in doseganju splošne ambicije, da se za cilje biotske raznovrstnosti v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe v sklopu večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti.

Unija in države članice bi morale spremljati svoje izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, da bi izpolnile svoje obveznosti poročanja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Izpolnjene bi morale biti tudi zahteve za spremljanje iz druge ustrezne zakonodaje Unije. Izdatki Unije za biotsko raznovrstnost bi se morali spremljati v skladu z učinkovito, transparentno in celovito metodologijo, ki jo določi Komisija v sodelovanju z Evropskim parlamentom in Svetom, kot je navedeno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (19).

(17)

Nedavna ocenjevanja in ocene, vključno z vmesnim pregledom strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in preverjanjem ustreznosti zakonodaje o naravi, kažejo, da je eden glavnih razlogov za nezadostno izvajanje zakonodaje Unije o naravi in strategije za biotsko raznovrstnost pomanjkanje ustreznega financiranja.

Glavni instrumenti Unije za financiranje, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (v nadaljnjem besedilu: Evropski sklad za regionalni razvoj), in Kohezijskim skladom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) (v nadaljnjem besedilu: Kohezijski sklad), Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22) (v nadaljnjem besedilu: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), ter Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, vzpostavljenim z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 (v nadaljnjem besedilu: Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo), bi lahko na dopolnilni osnovi znatno prispevali k zadovoljevanju navedenih potreb. Program LIFE bi lahko še izboljšal učinkovitost takega vključevanja s strateškimi projekti za naravo, namenjenimi spodbujanju izvajanja zakonodaje in politike Unije o naravi in biotski raznovrstnosti, vključno z ukrepi iz prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih na podlagi Direktive 92/43/EGS. Strateški projekti za naravo bi morali podpirati programe ukrepov v državah članicah, namenjenih vključevanju ustreznih ciljev za naravo in biotsko raznovrstnost v druge politike in programe financiranja, kar bi zagotovilo, da se za izvajanje teh politik zberejo ustrezna sredstva.

Države članice bi morale imeti možnost, da se v svojih strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko odločijo, da delež odobrenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporabijo za podpiranje ukrepov, ki dopolnjujejo strateške projekte za naravo, kot so opredeljeni v tej uredbi.

(18)

Spodbujanje krožnega gospodarstva in učinkovite rabe virov zahteva spremembo načina oblikovanja, proizvodnje, potrošnje, popravljanja, ponovne uporabe, recikliranja in odlaganja materialov in izdelkov, vključno s plastiko, pri čemer se je treba osredotočiti na celoten življenjski cikel izdelkov. Program LIFE bi moral prispevati k prehodu na model krožnega gospodarstva s finančno pomočjo, namenjeno več subjektom, kot so podjetja, javni organi in potrošniki, zlasti z uporabo, razvojem in ponavljanjem najboljše tehnologije ter najboljših praks in rešitev, prilagojenih posebnim lokalnim, regionalnim ali nacionalnim okoliščinam, vključno s celostnimi pristopi za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki in izvajanjem načrtov ravnanja z odpadki in preprečevanja odpadkov. S podpiranjem izvajanja sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o Evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu bi se lahko sprejeli zlasti ukrepi za reševanje problema morskih odpadkov.

(19)

Visoka raven varstva okolja je temeljnega pomena za zdravje in dobrobit državljanov Unije. Program LIFE bi moral podpirati politike Unije, da je treba kemikalije proizvajati in uporabljati tako, da se zmanjšajo znatni škodljivi učinki za zdravje ljudi in okolje; s tem bi prispevali k uresničitvi cilja glede nestrupenega okolja v Uniji. Program LIFE bi moral podpirati tudi dejavnosti za olajšanje izvajanja Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23), da se dosežejo ravni hrupa, ki ne povzročajo znatnih negativnih vplivov na zdravje ljudi in tveganj za zdravje ljudi.

(20)

Dolgoročni cilj Unije glede politike o kakovosti zraka je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo znatnih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje niti ju ne ogrožajo, hkrati pa krepiti sinergije med izboljšanjem kakovosti zraka in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka in državljani od organov pričakujejo ukrepanje, zlasti na področjih, na katerih so prebivalstvo in ekosistemi izpostavljeni visokim ravnem onesnaževal zraka. Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (24) poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Program LIFE bi zato moral podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo najboljše prakse ter spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in sicer na lokalni, regionalni, večregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.

(21)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25) je določila okvir za varstvo površinskih voda, obalnega morja, somornic in podzemne vode v Uniji. Boljše izvajanje in večje vključevanje ciljev vodne politike v politike na drugih področjih bi podpiralo cilje navedene direktive. Zato bi moral program LIFE podpirati projekte, ki prispevajo k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/60/ES in druge ustrezne zakonodaje Unije o vodah, ki prispeva k doseganju dobrega stanja vodnih teles Unije z uporabo, razvojem in ponavljanjem najboljših praks ter z uporabo dopolnilnih ukrepov v okviru drugih programov ali finančnih virov Unije.

(22)

Varstvo in obnova morskega okolja je eden splošnih ciljev okoljske politike Unije. Program LIFE bi moral podpirati: upravljanje, ohranjanje, obnovo in spremljanje biotske raznovrstnosti in morskih ekosistemov zlasti na morskih območjih omrežja Natura 2000 ter varstvo vrst v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi na podlagi Direktive 92/43/EGS; doseganje dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26); spodbujanje čistega in zdravega morja; izvajanje sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o Evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki obravnava zlasti problematiko izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov; ter spodbujanje vključevanja Unije v mednarodno upravljanje oceanov, ki je bistveno za doseganje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in za zagotavljanje zdravih oceanov za prihodnje generacije. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo v okviru programa LIFE bi morali vključevati ustrezne ukrepe za varstvo morskega okolja.

(23)

Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja, podnebnih sprememb in povezanega energetskega prehoda je treba tudi s pomočjo komunikacijske strategije, v kateri bodo upoštevani novi mediji in družbena omrežja, v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje na vseh ravneh vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, sodelovanjem potrošnikov in vključevanjem širšega kroga deležnikov, vključno z nevladnimi organizacijami (NVO). Zato je primerno, da program LIFE podpira obsežen niz NVO in omrežij za nepridobitne subjekte, ki zasledujejo cilje v splošnem interesu Unije in so dejavni predvsem na področju okoljskih ali podnebnih ukrepov, in da se nepovratna sredstva dodeljujejo na konkurenčen in pregleden način, da bi tem NVO, omrežjem in subjektom pomagali pri učinkovitem prispevanju k politiki Unije in pri povečevanju njihove zmogljivosti, da postanejo učinkovitejši partnerji.

(24)

Medtem ko bi moralo biti izboljšanje upravljanja na vseh ravneh medsektorski cilj za vse podprograme programa LIFE, bi moral program LIFE podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje okoljskega in podnebnega pravnega reda ter usklajenosti z njim, zlasti s horizontalno zakonodajo o okoljskem upravljanju, vključno z zakonodajo za izvajanje Aarhuške konvencije.

(25)

Program LIFE bi moral s preizkušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preizkušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja subjekte na trgu pripraviti za prehod na trajnostno, krožno in energijsko učinkovito gospodarstvo, ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov in bo podnebno nevtralno ter odporno proti podnebnim spremembam, in jih pri tem podpirati. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov.

(26)

Program LIFE je zasnovan za podporo predstavljanju tehnik, pristopov in primerov najboljših praks, ki se lahko znova uporabijo in nadgradijo. Inovativne rešitve bi prispevale k izboljšanju okoljske učinkovitosti in trajnostnosti, zlasti pri razvoju trajnostnih kmetijskih praks na območjih, ki so dejavna na področjih podnebja, vode, tal, biotske raznovrstnosti in odpadkov. Pri tem je treba poudariti sinergije z drugimi programi in politikami, kot sta evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo.

(27)

Velike naložbe v okolje in podnebne ukrepe na ravni Unije financirajo predvsem večji programi financiranja Unije. Zato je nujno okrepiti prizadevanja za vključevanje, da se zagotovi, da so vse dejavnosti v okviru drugih programov financiranja Unije trajnostne ter primerne z vidika biotske raznovrstnosti in podnebja ter da se v vse instrumente Unije vključijo zaščitni ukrepi glede trajnostnosti. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo, ki bodo pripravljeni v okviru programa LIFE, bi morali glede na svojo spodbujevalno vlogo povečevati priložnosti za financiranje v okviru navedenih programov financiranja in drugih virov financiranja, kot so nacionalni skladi, ter ustvarjati sinergije.

(28)

Uspeh strateških projektov za naravo in integriranih strateških projektov je odvisen od tesnega sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi in nedržavnimi akterji, na katere vplivajo cilji programa LIFE. Načeli preglednosti in razkrivanja glede odločitev v zvezi z razvojem, izvajanjem, ocenjevanjem in spremljanjem projektov bi se zato morali uporabljati zlasti v primeru vključevanja ali v primeru, ko je vključenih več virov financiranja.

(29)

Glede na pomembnost usklajenega in ambicioznega boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije za izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in zavezami glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo program LIFE prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in prizadevanju za doseganje splošnega cilja, da bi bilo vsaj 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podpiranju podnebnih ciljev. Pričakuje se, da bodo ukrepi iz programa LIFE omogočili, da bo 61 % skupnih finančnih sredstev tega programa namenjenih za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa LIFE ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. V skladu z evropskim zelenim dogovorom bi morali ukrepi v okviru programa LIFE upoštevati načelo neškodovanja.

(30)

Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij bi bilo treba pri izvajanju programa LIFE ustrezno upoštevati strategijo za te regije iz sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU. Poleg politike Unije na področju okolja, podnebja in zadevne energije bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije.

(31)

Komisija bi morala v podporo pri izvajanju programa LIFE sodelovati z mrežo nacionalnih kontaktnih točk programa LIFE, da bi spodbudili sodelovanje s ciljem, da bi bile storitve nacionalnih kontaktnih točk po vsej Uniji boljše in učinkovitejše, pa tudi da bi povečali splošno kakovost predloženih predlogov, organizirali seminarje in delavnice, objavljali sezname projektov, ki se bodo financirali v okviru programa LIFE, ali izvajali druge dejavnosti, kot so medijske kampanje, da bi bolje razširjali rezultate projektov in omogočali izmenjave izkušenj, znanja in najboljših praks ter ponovitev rezultatov projektov po vsej Uniji, s tem pa spodbujali sodelovanje in komunikacijo. Take dejavnosti bi morale biti usmerjene zlasti na države članice, ki črpajo malo sredstev, ter zagotavljati lažjo komunikacijo in sodelovanje med upravičenci, vložniki in deležniki zaključenih ali tekočih projektov na istem področju. Zelo pomembno je, da take komunikacijske dejavnosti in dejavnosti sodelovanja nagovarjajo regionalne in lokalne organe ter deležnike.

(32)

Vodilno merilo pri ocenjevanju projektov in dodeljevanju sredstev v okviru programa LIFE bi morala biti kakovost. Zaradi omogočanja lažjega izvajanja ciljev programa LIFE po vsej Uniji in spodbujanja visokokakovostnih predlogov projektov bi moralo biti na voljo financiranje za projekte tehnične pomoči, katerih cilj je učinkovito sodelovanje v programu LIFE. Komisija bi si morala prizadevati za učinkovito in na kakovosti temelječo geografsko pokritost po vsej Uniji, med drugim tako, da državam članicam pomaga, da s krepitvijo zmogljivosti dvigujejo kakovost projektov. Nizka stopnja učinkovitega sodelovanja, upravičene dejavnosti in merila za dodelitev v okviru programa LIFE bi morala biti določena v večletnem programu dela na podlagi sodelovanja in stopnje uspešnosti vložnikov iz zadevnih držav članic, pri čemer bi med drugim morali biti upoštevani število in gostota prebivalstva, skupna površina območij Natura 2000 za vsako državo članico, izražena kot delež skupne površine Natura 2000, in delež ozemlja države članice, pokrit z območji Natura 2000. Upravičene dejavnosti bi morale biti naravnane na izboljšanje kakovosti vlog za projekte.

(33)

Mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL), Evropska mreža tožilcev za okolje (ENPE) in Forum sodnikov Evropske unije za okolje (EUFJE) so bili ustanovljeni v skladu s sporočilom Komisije z dne 18. januarja 2018 o ukrepih EU za izboljšanje okoljske skladnosti in upravljanja, da bi olajšali sodelovanje med državami članicami in imeli edinstveno vlogo pri izvrševanju okoljske zakonodaje Unije. Občutno prispevajo h krepitvi doslednosti pri izvajanju in izvrševanju okoljske zakonodaje Unije po vsej Uniji, k preprečevanju izkrivljanja konkurence ter izboljšanju kakovosti okoljskih inšpekcijskih pregledov in mehanizmov za izvrševanje zakonodaje prek omrežij na ravni Unije in na ravni držav članic ter omogočajo izmenjavo informacij in izkušenj na različnih upravnih ravneh, in sicer z usposabljanjem in poglobljenimi razpravami o okoljskih vprašanjih in vidikih izvrševanja, vključno s postopki spremljanja in izdaje dovoljenj. Glede na njihov prispevek k ciljem programa LIFE je primerno, da se za IMPEL, ENPE in EUFJE odobri dodelitev nepovratnih sredstev brez razpisa za zbiranje predlogov, s tem pa zagotovi nadaljnja podpora dejavnostim teh teles. V skladu s splošnimi zahtevami Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (27) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) razpis morda ni potreben niti v drugih primerih, na primer za organe, ki jih imenujejo države članice, ki so tudi odgovorne za njihovo delovanje, kadar so te države članice z zakonodajnim aktom Unije določene kot upravičenke do nepovratnih sredstev.

(34)

Primerno je, da se za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku za program LIFE določijo finančna sredstva, ki pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev.

(35)

Najvišje stopnje sofinanciranja nepovratnih sredstev, ki se financirajo v okviru programa LIFE, bi morale biti določene na ravneh, ki so potrebne, da se vzdržuje učinkovita raven pomoči, ki jo zagotavlja program LIFE. Da bi upoštevali prilagodljivost, ki je potrebna za odzivanje na obstoječe vrste ukrepov in subjektov, bi posebne stopnje sofinanciranja morale zagotoviti gotovost, pri tem pa ohraniti določeno mero prožnosti, sorazmerno s posebnimi potrebami ali zahtevami. Za posebne stopnje sofinanciranja bi morale vedno veljati dogovorjene ustrezne najvišje stopnje sofinanciranja.

(36)

Za to uredbo se uporablja finančna uredba, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjih strokovnjakov. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(37)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (28) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (29), (Euratom, ES) št. 2185/96 (30) in (EU) 2017/1939 (31) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (32). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Evropskemu računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(38)

Vrste financiranja in metode izvajanja proračuna programa LIFE bi bilo treba izbrati glede na to, ali je z njimi mogoče doseči specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto. Komisija bi morala zagotoviti, da je izvajanje zlahka razumljivo, in spodbujati dejansko poenostavitev za nosilce projektov.

(39)

Kadar je to ustrezno, bi morali politične cilje programa LIFE obravnavati prek finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v okviru Uredbe (EU) 2021/523, vključno z dodeljenimi sredstvi iz programa LIFE, kot je določeno v večletnih programih dela v okviru navedenega programa.

(40)

V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (33) so subjekti s sedežem v čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa LIFE ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano. Sodelovanje takih subjektov v programu LIFE bi moralo biti osredotočeno predvsem na projekte v okviru podprograma „Narava in biotska raznovrstnost“.

(41)

Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih (BEST) spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostno rabo ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Na podlagi pripravljalnega ukrepa BEST, sprejetega leta 2011, kasnejšega programa BEST 2.0 in projekta BEST RUP shema BEST pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij, čezmorskih držav ter čezmorskih ozemelj ter o njihovi bistveni vlogi za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Komisija ocenjuje, da bi za projekte na terenu na teh ozemljih potrebovali finančno podporo v višini 8 milijonov EUR na leto. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Zato je primerno, da se s programom LIFE še naprej financirajo majhna nepovratna sredstva za biotsko raznovrstnost, vključno s krepitvijo zmogljivosti in ukrepi, ki imajo spodbujevalni učinek, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter čezmorskih ozemljih.

(42)

Program LIFE bi moral biti odprt za tretje države v skladu s sporazumi med njimi in Unijo, ki določajo specifične pogoje za njihovo sodelovanje.

(43)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (34), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete v skladu z navedenim sporazumom. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(44)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (35) bi bilo treba program LIFE oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov programa LIFE na terenu. Polni učinek programa LIFE se doseže s posrednimi, dolgoročnimi in težko merljivimi prispevki k doseganju vseh okoljskih in podnebnih ciljev Unije. Za spremljanje programa LIFE bi bilo treba neposredne kazalnike izložka in zahteve za spremljanje iz te uredbe dopolniti z združevanjem specifičnih kazalnikov na ravni projekta, ki bodo opisani v večletnih programih dela ali razpisih za zbiranje predlogov, med drugim glede mreže Natura 2000 in emisij nekaterih onesnaževal zraka.

(45)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi s sprejetjem večletnih programov dela bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (36).

(46)

Da se zagotovi, da sta pomoč iz programa LIFE in njegovo izvajanje skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo te uredbe, da pregleda ali dopolni kazalnike, ali za dopolnitev te uredbe, da opredeli specifične kazalnike za vsak podprogram in vsako vrsto projekta ter da oblikuje okvir za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)

Ker ciljev te uredbe, in sicer z dobrim upravljanjem in večdeležniškim pristopom prispevati k visoki ravni varstva okolja in ambicioznim podnebnim ukrepom, k trajnostnemu razvoju in k uresničevanju ciljev zakonodaje Unije, njenih strategij, načrtov in mednarodnih obveznosti na področju okolja, biotske raznovrstnosti, podnebja, krožnega gospodarstva, zadevne energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(48)

Uredbo (EU) št. 1293/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(49)

Primerno je zagotoviti nemoten in neprekinjen prehod med prejšnjim programom za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in programom LIFE ter uskladiti začetek programa LIFE z začetkom večletnega finančnega okvira, kot je določen v Uredbi (EU, Euratom) 2020/2093. Zato bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 ‒