(1)

Svet je po protidampinški preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava v zvezi s Kitajsko) z Uredbo (ES) št. 1187/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata (v nadaljnjem besedilu: MNG) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska).

(2)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je januarja 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/83 (3) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz MNG s poreklom iz Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(3)

Komisija je januarja 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/84 (4) uvedla protidampinško dajatev na uvoz MNG s poreklom iz Indonezije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava v zvezi z Indonezijo).

(4)

Trenutno veljavne stopnje protidampinške dajatve so 33,8 % do 36,5 % na uvoz od proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v prvotni preiskavi, in 39,7 % na uvoz od vseh drugih družb na Kitajskem. Kar zadeva Indonezijo, so trenutno veljavne stopnje protidampinške dajatve od 7,2 % do 13,3 % na uvoz od proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v prvotni preiskavi v zvezi z Indonezijo, in 28,4 % na uvoz od vseh drugih družb v Indoneziji.

(5)

Komisija je po objavi dveh obvestil o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (5) prejela dva zahtevka za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Oba zahtevka je 21. oktobra 2019 vložila družba Ajinomoto Foods Europe S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: družba AFE ali vložnik), ki predstavlja 100 % celotne proizvodnje MNG v Uniji. Zahtevka sta bila utemeljena s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in ponovitev dampinga ter nadaljevanje ali ponovitev škode za industrijo Unije (6).

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 21. januarja 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom MNG s poreklom iz LRK in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi) na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(8)

Komisija je 19. februarja 2020 začela preiskavo v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe v zvezi z morebitnim izogibanjem protidampinškim ukrepom, ki veljajo za uvoz MNG s poreklom iz LRK, in uvedla registracijo takega uvoza (8). Preiskava se je začela na podlagi zahtevka, ki ga je vložila družba Ajinomoto Foods Europe S.A.S., ki je tudi vložnik v zvezi s sedanjimi pregledi zaradi izteka ukrepa. Izdelek v preiskavi glede morebitnega izogibanja je bil MNG v zmeseh ali raztopinah z vsaj 50 % suhe teže MNG.

(9)

Preiskava je pokazala, da se je z uvozom izdelka v preiskavi izogibalo obstoječim ukrepom za uvoz MNG s poreklom iz LRK. Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1427 (9) razširila veljavne ukrepe za uvoz MNG s poreklom iz LRK v zmeseh ali raztopinah z vsaj 50 % suhe teže MNG.

(10)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje) (10).

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce MNG na Kitajskem in v Indoneziji ter organe zadevnih držav, znane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(12)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(13)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev v zadevnih državah in nepovezanih uvoznikov v Uniji je Komisija v obvestilu o začetku navedla, da bo morda vzorčila proizvajalce in nepovezane uvoznike v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce na Kitajskem in v Indoneziji pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvi LRK in Indonezije v Evropski uniji, naj navedeta morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavita stik z njimi.

(15)

Zahtevane informacije sta zagotovila dva proizvajalca izvoznika iz LRK, ki sta se strinjala z vključitvijo v vzorec. Komisija je ti družbi povabila k sodelovanju v preiskavi in jima poslala vprašalnike. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, in z obvestilom k dokumentaciji o tem obvestila vse zainteresirane strani.

(16)

Komisija je predstavništvo LRK obvestila, da namerava zaradi neustreznega sodelovanja teh dveh proizvajalcev izvoznikov iz LRK uporabiti člen 18 osnovne uredbe in zato ugotovitve o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga in škode v zvezi z LRK utemeljiti na dostopnih dejstvih. V zvezi s tem obvestilom ni prejela nobenih pripomb.

(17)

Javil se ni noben proizvajalec izvoznik iz Indonezije. Kljub temu je obrazce za vzorčenje predložila skupina družb iz Indonezije, ki proizvajajo in prodajajo MNG na indonezijskem domačem trgu (v nadaljnjem besedilu: skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev). Te družbe izdelka, ki se pregleduje, niso izvažale v Unijo. Komisija je te družbe povabila k sodelovanju v preiskavi in jim poslala vprašalnike.

(18)

Komisija je predstavništvo Indonezije obvestila, da namerava zaradi nezadostnega sodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev iz Indonezije uporabiti člen 18 osnovne uredbe in tako ugotovitve o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga in škode v zvezi s proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz Indonezije utemeljiti na dostopnih dejstvih. V zvezi s tem obvestilom ni prejela nobenih pripomb.

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(20)

Štirje nepovezani uvozniki so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija se je odločila, da vzorčenje ni potrebno in da bo proučila vse nepovezane uvoznike, ki so se javili. Vsi štirje nepovezani uvozniki so v celoti sodelovali in predložili popolno izpolnjen vprašalnik.

(21)

Popolno izpolnjene vprašalnike so poslali skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev MNG, edini proizvajalec Unije in štirje nepovezani uvozniki.

(22)

Komisija je vse proizvajalce izvoznike/proizvajalce iz LRK, ki so se javili in predložili zahtevane informacije o vzorčenju, pozvala, naj izpolnijo vprašalnik za proizvajalce izvoznike. Ob začetku je bil izvod vprašalnika na voljo na spletišču GD TRADE.

(23)

Proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz LRK niso poslali nobenega izpolnjenega vprašalnika. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15 in 16, je Komisija dva proizvajalca izvoznika/proizvajalca iz LRK, ki sta se javila na začetku, obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in zato svoje ugotovitve utemeljiti na dostopnih dejstvih, ki so lahko manj ugodna za zadevno stran. Prejela ni nobenih pripomb.

(24)

Zato proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz LRK ali Indonezije v preiskavi niso sodelovali. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, pa je sodelovala skupina družb iz Indonezije, ki proizvajajo in prodajajo MNG na indonezijskem domačen trgu, vendar ga ne izvažajo v Unijo.

(25)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Vendar Komisija zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (11), ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vseh družb. Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih prek videokonference predložile naslednje družbe:

(26)

Izdelek, ki se pregleduje, je izdelek iz prejšnjih preiskav, omenjenih v uvodnih izjavah 1 do 4, tj. mononatrijev glutamat s poreklom iz LRK in Indonezije, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 (oznaka TARIC 2922420010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). MNG je aditiv za živila in se uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v juhah, mesnih juhah, ribjih in mesnih jedeh, mešanicah začimb ter pripravljeni hrani. Proizvaja se v obliki različno velikih belih kristalov brez vonja. MNG se uporablja tudi v kemični industriji za neprehrambene izdelke, kot so detergenti.

(27)

Proizvaja se predvsem s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

(28)

Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah, omenjenih v uvodnih izjavah 1 do 4, in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(29)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(30)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK in/ali Indonezije po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(31)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik/proizvajalec. Predložili niso nikakršnih informacij ali dokazil o domnevnem znatnem izkrivljanju v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, noben proizvajalec izvoznik iz Kitajske ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(32)

Kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika ali obravnavala dokazov v spisu zadeve, ki jih je predložil vložnik, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (12).

(33)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga, opredeljene v uvodnih izjavah 36 do 135, temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti informacijah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in razpoložljivih statističnih podatkih, tj. statističnih podatkih Eurostata in statističnih podatkih Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA).

(34)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Indonezije. Sodelovala pa je skupina indonezijskih proizvajalcev, ki prodajajo na domačem trgu in trgih drugih tretjih držav.

(35)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga, opredeljene v uvodnih izjavah 137 do 144, temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti informacijah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in razpoložljivih statističnih podatkih, tj. statističnih podatkih Eurostata in GTA, pa tudi podatkih, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21.

(36)

Iz statističnih podatkov Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom je razvidno, da je bilo iz LRK uvoženih 3 500 ton MNG, kar predstavlja [4–7]-odstotni tržni delež v Uniji (13). Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(37)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(38)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(39)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Tajsko kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Nadalje je navedla, da bo v skladu z merili iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(40)

Komisija je 21. februarja 2020 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) zainteresirane strani obvestila o relevantnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, če bi bila potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji MNG. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, izrazila namero, da bo kot ustrezno reprezentativno državo izbrala Tajsko ali Malezijo. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo svoje pripombe, ter prejela samo pripombe vložnika. Vložnik je podprl izbiro Tajske zaradi velikega števila družb z javno dostopnimi podatki v tej državi. Vložnik je v pripombah zahteval tudi, da se izračuna povprečje podatkov primernih družb, da bi se zagotovila boljša in zanesljivejša podlaga za ugotovitve Komisije v primerjavi z uporabo podatkov, ki temeljijo na informacijah za eno samo družbo.

(41)

Komisija je 8. aprila 2020 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) zainteresirane strani obvestila o relevantnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer bi bila Tajska reprezentativna država, če bi bila potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za naslednjih pet družb, tj. proizvajalcev MNG v reprezentativni državi:

(42)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe, in prejela pripombe samo enega uvoznika, ki je podprl izbiro Tajske kot reprezentativne države.

(43)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(44)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu imenujejo PSU-stroški).

(45)

Kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 46 do 107, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(46)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je znatno izkrivljanje „izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(47)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prve določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja upošteva možni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanj se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(48)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(49)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (glej sprotno opombo 12) in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta sektor kemikalij in predelave koruze). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave, ki so vključevali poročilo, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Komisija ni prejela nobene pripombe.

(50)

V zahtevku za pregled so bili predloženi dodatni dokazi o znatnih izkrivljanjih v sektorju MNG v smislu člena 2(6a)(b), ki dopolnjujejo poročilo. Vložnik je predložil dokaze, da izkrivljanja, navedena v poročilu, zlasti visoke ravni vmešavanja države v vrednostno verigo MNG, tj. vmešavanje v sektor MNG in sektorje, povezane s proizvodnjo MNG, zlasti sektorje vložkov in proizvodne dejavnike, vplivajo (vsaj potencialno) na proizvodnjo in prodajo izdelka, ki se pregleduje.

(51)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih, zlasti kitajski zakonodaji, objavljenih uradnih kitajskih političnih dokumentih, poročilih, ki so jih objavile mednarodne organizacije, in študijah/člankih priznanih akademikov, izrecno navedenih v poročilu. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, proizvajalci izvozniki/proizvajalci iz Kitajske v preiskavi niso sodelovali. Poleg tega noben proizvajalec izvoznik/proizvajalec iz Kitajske, ki je pridobil status zainteresirane strani, ni predložil dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled.

(53)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (14). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (15).

(54)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (16). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata razmere, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(55)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (17). Orodja interventne gospodarske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(56)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno mrežo sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo relevantnim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.3.5 spodaj) (18).

(57)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.3.8) (19). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (20).

(58)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Pravila o javnem naročanju se na primer redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (21). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsegom državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (22).

(59)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (23).

(60)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(61)

Zaradi nesodelovanja LRK ima Komisija omejene informacije o lastniški strukturi družb, dejavnih v sektorju MNG v LRK. Zdi se, da nobena od treh kitajskih družb, ki jih je vložnik označil za velike proizvajalce, kar je bilo potrjeno z drugimi viri na podlagi lastne raziskave Komisije (24), ni v državni lasti.

(62)

Vendar je Komisija ugotovila, da je imel eden od velikih proizvajalcev izvoznikov, tj. skupina Fufeng, podporo članov KKP in lokalnih javnih organov ter da so slednji usklajevali zadeve v interesu družbe. Na uradnem spletišču družbe je na primer o uradnem obisku predstavnikov lokalne oblasti navedeno: „Jiao Gangwei je po svojem govoru omenil problem, povezan s premogom, ki je v zadnjih dveh letih pomenil oviro za podjetja, ter poudaril, da občinski partijski odbor in uprava mesta Zalantun usklajujeta zadevo. […] Delegacija Liuja Qifana se je še naprej seznanjala s socialnimi prispevki družbe, dejavnostmi za krepitev partije in MNG […]. Liu Qifan je pohvalil tudi vpliv, ki ga je imel začetek množične proizvodnje visokokakovostnih aminokislin v skupini Fufeng na svetovne cene, in podprl dejavnosti za krepitev partije v družbi. Nazadnje je delegaciji dejal: ‚Ta družba je vodilna in tako dobrih projektov ni nikjer drugje. Uprava ji mora dobro služiti.‘ Sekretar Liu je trikrat zapored omenil, da bi morala uprava dobro služiti družbi. Poleg tega je družbo podprl s tem, ko je dejal, da njen položaj izraža odločnost višjih voditeljev avtonomne regije Notranja Mongolija, da bodo oblikovali upravo, usmerjeno k storitvam“ (25). Podpora lokalne oblasti je vidna tudi v zvezi s podružnico skupine Fufeng v Čičiharju v provinci Heilongjiang, kot je bilo potrjeno na spletišču uprave Čičiharja: „Da bi pokazali moč podjetja, pridobili notranjo moč, razširili bojni duh in se zahvalili lokalni oblasti za močno podporo odvisnemu podjetju skupine, tj. družbi Qiqihar Longjiang Fufeng Biotechnology Co., Ltd., je bilo 26. julija popoldne ob 20. obletnici ustanovitve skupine Fufeng v hotelu Wanda Jiahua v Čičiharju organizirano srečanje predstavnikov medijev na temo ‚novo izhodišče, novo potovanje, nove sanje‘“ (26). Komisija je nadaljnje dokaze o odnosih družbe Fufeng s KKP ter podpori in navodilih lokalnih organov našla v naslednji izjavi na spletišču skupine: „Namestnik sekretarja občinskega partijskega odbora in župan Čičiharja Li Yugang je 7. decembra 2019 obiskal sedež skupine Fufeng. Pri preiskavi so ga spremljali namestnik župana Wang Yongshi, generalni sekretar mestne uprave Qi Xiaotong, namestnik sekretarja partijskega odbora in župan okrožja Angangxi Ren Guangcai ter namestnik župana Li Yugang Jing itd. Obisku so se pridružili predsednik uprave Li Xuechun, generalni direktor Zhao Qiang in drugi vodje. […] Med razpravo je župan Li dejal, da so v sedanji industrijski ureditvi mesta Čičihar zlasti pomembni ključna intenzivna predelava in njeni stranski proizvodi. Družba je kot prva svetovna proizvajalka aminokislin pomembno prispevala k lokalni intenzivni predelavi koruze. Predsednik uprave se je županu Liju zahvalil za obisk in dejal:‚Mesto Čičihar je družbi zagotovilo storitve inkubatorja. Tokrat ne bomo v novicah samo v mestu Čičihar, ampak tudi na CCTV. Družba bo v skladu z vladnim gospodarskim razmišljanjem še naprej stabilizirala zunanjo trgovino, tuji kapital, naložbe in pričakovanja. Še naprej bo širila bojni duh, izkoriščala lastne prednosti in stalno sodelovala z lokalno oblastjo za skupni razvoj.‘“ (27) Tudi naslednja izjava za javnost potrjuje, da je skupina Fufeng pri svojih dejavnostih sledila ciljem in ideologiji državne politike: „Skupina Fufeng se je odzvala na predloge predsednika Ši Džinpinga o pobudah za sodelovanje pri izgradnji ‚gospodarskega pasu nove svilene ceste‘ in ‚pomorske svilne ceste 21. stoletja‘ ter dejavno razvijala gospodarska partnerstva z državami ob ‚pasu in cesti‘ (28).“

(63)

V primeru drugega od treh glavnih proizvajalcev MNG, tj. družbe Ningxia Eppen, je Komisija ugotovila, da je družba pri svojih dejavnostih izvajala državne politike in ideologijo KKP, kot je navedla zveza za industrijo in trgovino avtonomne regije Ningxia: „[d]ružba Ningxia Eppen Biological od začetka tega leta skrbno organizira, obsežno uporablja, temeljito proučuje in izvaja duh 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske, pri čemer upošteva dejanski položaj družbe in si prizadeva za ‚dve izboljšavi, šest izdelkov‘ ter okrepljeno izvaja dejavnosti za krepitev partije, kar je zelo pripomoglo k razvoju podjetja.“ (29) Družba je pridobila tudi podporo javnih organov za ustanovitev nacionalnega tehnološkega centra. Po navedbah ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo avtonomne regije Ningxia Hui je cilj ustanovitve takih centrov zlasti usmerjati družbe k nekaterim političnim dosežkom: „[m]inistrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo avtonomne regije odločno spodbuja gradnjo podjetniških tehnoloških centrov za izvajanje razvojne strategije, ki temelji na inovacijah, ter usmerjanje in podpiranje podjetij pri krepitvi njihovih tehnoloških zmogljivosti na področju inovacij. […] Podjetniški tehnološki centri so postali glavni akterji tehnoloških inovacij v naši regiji ter zagotavljajo močno in učinkovito tehnološko podporo za visokokakovostni razvoj industrije v naši regiji. […] Podjetniški tehnološki center družbe Ningxia Eppen je bil ustanovljen leta 2006, leta 2011 pa je bil priznan za podjetniški tehnološki center na ravni države. Tehnološki center s stalnimi inovacijami zagotavlja vodilno vlogo pri napredku industrije in dosega pomembne rezultate (30).“

(64)

V zvezi s ponudniki vložkov za proizvodnjo MNG, kot jih je predložil vložnik in so jih potrdili drugi viri (31), je glavna surovina pri proizvodnji MNG v LRK običajno koruzni škrob, ki predstavlja znaten del proizvodnih stroškov. Kot je ugotovila Komisija, je najmanj eden od velikih proizvajalcev koruznega škroba, tj. družba Cofco Biotech, podjetje v državni lasti pod nadzorom komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (32). Državni organi so tudi neposredni ali posredni delničarji več drugih velikih proizvajalcev koruznega škroba. Pomemben primer je družba Zhucheng Xingmao Corn Developing Co. Ltd, tj. vodilni proizvajalec koruznega škroba (13,29-odstotni tržni delež) (33), v kateri ima 74 % delnic v lasti družba Zhucheng Foreign Trade Corp., ki je v 26,54-odstotni lasti mesta Zhucheng (34).

(65)

Kot je navedel vložnik, proizvodnja MNG zajema kemijski proces, ki vključuje uporabo koruznega škroba in amoniaka. Zato se lahko proizvajalci MNG štejejo tudi za dejavne udeležence v kitajski kemijski industriji. V zvezi s to industrijo je Komisija ugotovila, da so leta 2015 v skladu z nacionalnimi statističnimi podatki podjetja v državni lasti predstavljala 52 % skupnih sredstev kemijskih družb (35). Podjetja v državni lasti, predvsem velika centralna podjetja, imajo tradicionalno prevladujočo vlogo v kemijski industriji LRK zaradi oligopolnega položaja pri nabavi surovin, enostavnega dostopa do vladnih sredstev (finančna sredstva, posojila, zemljišča itd.) in močnega vpliva na odločanje vlade.

(66)

V zvezi z navedenim kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti ali podjetja pod nadzorom države. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v družbah (zlasti v družbah v državni lasti ali družbah pod nadzorom države) in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja pravice do udeležbe pri njihovem operativnem odločanju. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in temi družbami, prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih družb in prisotnostjo strankarskih celic v strukturah družb (glej tudi oddelek 3.2.3.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju (36). V primeru podjetij v državni lasti ali podjetij pod nadzorom države imajo slednja v zameno poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (37) . Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v vrednostni verigi MNG in kemijski industriji na splošno, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.3.4 v nadaljevanju.

(67)

Zaradi precejšnjega poseganja države v kemijske vrednostne verige v LRK, državnega lastništva in nadzora nad nekaterimi vodilnimi podjetji za proizvodnjo koruznega škroba ter dejstva, da, kot je ugotovila Komisija, nekateri vodilni proizvajalci MNG upoštevajo navodila države, se zanašajo na njeno podporo in v nekaterih primerih izvajajo ideologijo KKP, se celo zasebnim proizvajalcem izdelka, ki se pregleduje, onemogoča delovanje pod tržnimi pogoji. Podjetja v javni in zasebni lasti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo MNG in vložkov, uporabljenih pri njegovi proizvodnji, so prav tako pod neposrednim ali posrednim nadzorom politike, zanje pa se uporabljajo navodila, kot je opredeljeno v oddelku 3.2.3.5 v nadaljevanju.

(68)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (38), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (39)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v podjetjih v državni lasti zaradi političnih načel. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (40) . Leta 2017 so v skladu s poročili partijske celice obstajale v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah, vse večji (41). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci MNG in dobavitelji vložkov.

(69)

Strukture KKP se na primer, če je vodilnih proizvajalcev MNG več, kadrovsko prekrivajo z upravnim organom. Komisija je ugotovila, da je bil predsednik uprave skupine Fufeng, Li Xuechun, leta 2013 imenovan za člana ljudskega kongresa mesta Linyi za obdobje petih let (42). Poleg tega družba, kot je razvidno iz uvodne izjave 62, izvaja dejavnosti za krepitev partije, ki vplivajo na njeno poslovanje.

(70)

V primeru skupine Meihua, še enega od treh velikih proizvajalcev MNG, je bilo v letu 2019 pet od 12 članov uprave članov KKP (43). Komisija je našla tudi naslednji dokaz o dejavnostih za krepitev partije v skupini Meihua in vplivu KKP na poslovanje družbe: „[d]ružba Jilin Meihua je 30. junija organizirala in izvedla dan partije, posvečen ‚krepitvi učečega se podjetja, ki žari pri delu‘. Dogodka so se udeležili predstavnik oddelka za organizacijo partijskega odbora občine Baicheng in koordinator dejavnosti za krepitev partije v družbi Jilin Meihua Wang Xingang, direktor partijskega predsedstva industrijskega parka Baicheng Guo Baoyu, partijski sekretar v družbi Jilin Meihua in generalni direktor Zhang Jinlong ter 22 članov partije. […] Na dogodku je Wang Xingang vsem članom partije vneto predaval o partiji, pri čemer se je osredotočil na ‚razvojni proces partije, kako bi morali delovati člani podružnic partije v novoustanovljenih podjetjih in kako bi morali imeti predstavniki partije vodilno vlogo‘. Nato je Wang Xingang vsakemu članu partije izročil partijski znak in statut. Podobno kot pri obnovitveni prisegi partiji s partijskim znakom na prsih in ‚partijskim statutom‘ v rokah je bil zgrajen ‚most med srci‘ organizacije partije in člani partije, s čimer so se dejansko okrepili čut za čast, odgovornost in pripadnost vseh članov ter kadrov partije. Vendar ne gre samo za čast, ampak tudi za odgovornost. Tako ‚politično rojstvo‘ članom partije omogoča, da se vedno zavedajo svoje identitete in poslanstva, v celoti igrajo pionirsko in vzorno vlogo pri prihodnjem delu, združijo in vodijo večino kadrov in zaposlenih, delajo trdo, so ustvarjalni, si upajo biti prvi in nikoli ne obupajo. ‚Prostovoljno se pridružujem Komunistični partiji Kitajske, podpiram njen program in upoštevam njen statut‘ – s temi besedami so sodelujoči člani partije pod vodstvom partijskega sekretarja Zhanga Jinlonga skupaj dvignili desne pesti ob koncu prireditve ter pred svetlo rdečo partijsko zastavo obnovili prisego partiji. Ob tem dnevu partije so lahko vsi člani partije dodatno okrepili svoje ideale in prepričanja ter partijski duh in dobili jasno usmeritev za prihodnje delo (44).“

(71)

V primeru družbe Ningxia Eppen, tretjega velikega proizvajalca MNG, je Komisija ugotovila, da je imel predsednik uprave najmanj do julija 2020 funkcijo predstavnika 12. ljudskega kongresa avtonomne regije Ningxia Hui (45). Hkrati je zveza za industrijo in trgovino avtonomne regije Ningxia jasno poročala o vlogi KKP v zvezi s poslovanjem družbe: „[p]rvič, predpisi določajo, da se mora sekretar partijskega odbora udeležiti sestankov, na katerih se sprejemajo odločitve o pomembnih korporativnih zadevah, in drugih pomembnih srečanj ter v celoti prisluhniti mnenjem in predlogom, podanih na teh sestankih in srečanjih. Drugič, od zdaj naprej se mora zadevna oseba, odgovorna za organizacijo partije, udeleževati pomembnih sestankov ter v celoti prisluhniti mnenjem in predlogom, podanim na teh sestankih, ali pomembnim odločitvam v zvezi z upravljanjem proizvodnje in oddelki podjetja. Zadevna oseba, odgovorna za organizacijo partije, mora z izostrenim čutom za odgovornost člane partije pravočasno in ustrezno obveščati o odločitvah in večjih delovnih projektih v zvezi s proizvodnjo ter v njihovo pospeševanje v celoti vključiti glavne deležnike“ (46).

(72)

Prisotnost države na finančnih trgih in poseganje nanje (glej tudi oddelek 3.2.3.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (47). Prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju MNG in drugih povezanih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(73)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (48).

(74)

Kitajska vlada šteje kemijsko industrijo, v katero spadajo proizvajalci MNG, za pomemben sektor. To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se nanašajo na kemijsko industrijo ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni (49).

(75)

Natančneje, v LRK se za MNG uporabljajo tudi posebni politični dokumenti, ki se nanašajo na intenzivno predelavo koruze, saj je ta eden od ključnih vložkov, ki se uporabljajo pri njegovi proizvodnji, in sicer s fermentacijo koruznega škroba (glej zgoraj, zlasti uvodno izjavo 64). Zlasti postopki proizvodnje MNG so zajeti v določbah 13. petletnega načrta predelave žit in olj. Njihov cilj je upravljati različne vidike sektorja predelave koruze (vključno s podsektorjem MNG), zlasti v zvezi z razvojem vrednostne verige, vzorci dobave, izbiro tehnologije, lokalizacijo proizvodnje ali politično podporo: „[p]ospešitev razvoja intenzivne predelave žit: spodbujati velika predelovalna podjetja, da razvijejo inovativne modele za industrijo predelave žit in olja, v celoti izkoristijo potencialno vrednost stranskih proizvodov in čim bolj razširijo industrijsko verigo. Podpreti prenos industrije fine in intenzivne predelave, kot je predelava koruze, na ugodna proizvodna območja in ključna logistična območja ter pospešiti črpanje zalog. Razviti nove izdelke, izdelane iz novih vrst funkcionalnih škrobnih sladkorjev in novih vrst encimskih pripravkov, poliglutaminske kisline, polilizina in drugih proizvodov primarne fermentacije […]. Industrija intenzivne predelave koruze: spodbujati podjetja na področju intenzivne predelave koruze, da razvijejo nove učinkovite načine uporabe koruze in znatno povečajo pretvorbeni količnik za intenzivno predelavo koruze. […] Dejavno razvijati nove funkcionalne fermentirane izdelke z visokotehnološko vsebino, kot so aminokisline in nukleozidi, nove organske kisline, škrobni sladkorji, polioli, novi encimski pripravki, pa tudi posebni modificirani škrobi, ki se uporabljajo za hrano, izdelavo papirja, tekstil, fine kemikalije itd. […] Na območju, ki zajema tri severovzhodne province, pa tudi območje Huanghuaihai in druga večja proizvodna območja, je treba povečati prizadevanja za spodbujanje združitev in reorganizacijo podjetij, ki iz predelane koruze proizvajajo škrob in škrobni sladkor, alkohol, mononatrijev glutanat […] Spodbujati začetek uporabe neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti s sodelovanjem in skupnim delovanjem (50).“

(76)

Poleg tega je Komisija v zvezi z vložki ugotovila, da je sektor koruze v LRK intenzivno reguliran. Država ima velike zaloge koruze, ki vladi omogočajo, da umetno znižuje ali zvišuje cene tega blaga z nakupom ali prodajo velikih količin koruze na trgu. Čeprav je Kitajska leta 2016 začela reševati težavo prevelikih rezerv koruze, ima še vedno zelo velike zaloge, ki izkrivljajoče vplivajo na cene (51). Poleg tega vlada nadzoruje različne vidike celotne vrednostne verige koruze, vključno s subvencijami za pridelavo koruze (52) in nadzorom predelovalnih dejavnosti, kot potrjuje naslednje obvestilo Nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC): „[v]si lokalni organi razširijo spremljanje in analizo ponudbe koruze in povpraševanja po njej na ustreznih območjih, okrepijo nadzor nad projekti intenzivne predelave koruze v fazi njihove priprave in po njej, spodbujajo ravnotežje med ponudbo koruze in povpraševanjem po njej ter zagotavljajo nacionalno prehransko varnost“ (53). V drugem ključnem političnem dokumentu vlade (54) je navedeno: „[s]e osredotočiti na tri glavna žita, tj. riž, pšenico in koruzo […]; proučiti razvoj ‚celovitega procesa‘ sistema socialnih storitev in proizvodni model ‚celovite industrijske verige‘; razviti in spodbujati višjo stopnjo produktivnosti v ‚celotni pokrajini‘ ter povečati zeleno in kakovostno preskrbo s kmetijskimi izdelki. Zadevne province, ki izvajajo te naloge, so deležne podpore na podlagi ureditev, vključenih v proračunsko napoved centralne vlade.“

(77)

Komisija je ugotovila tudi, da so v LRK vzpostavljeni ukrepi nadzora nad naložbami v zvezi s pridelavo koruze: „[z]a vložitev zahtevka za pripravo projektov intenzivne predelave koruze je potrebno usklajeno upravljanje v skladu z odredbo Državnega sveta št. 673 (55)“.

(78)

Državne politike, ki posegajo v sile prostega trga v sektorju koruze, se odražajo tudi na ravni provinc. Kot je navedel vložnik in potrdila Komisija, je provinca Heilongjiang avgusta 2017 objavila politični dokument o upravljanju sektorja predelave koruze v obliki usmerjevalnega mnenja o ureditvi razvoja industrije intenzivne predelave koruze v provinci Heilongjiang. Dokument je naslovljen na „vsa mesta (okrožja), pokrajine (mesta), ljudsko vlado (njeno upravno pisarno) in vse enote pod neposredno pristojnostjo vlade province“, ki morajo „zagotoviti [njegovo] skrbno izvajanje“. V mnenju je glede meril za vstop na trg navedeno, da „se morajo novi projekti intenzivne predelave koruze izvajati predvsem na glavnih območjih pridelave koruze“ in da morajo vsi izvajalski subjekti „[s]podbujati vzpostavljanje projektov intenzivne predelave z velikim obsegom predelave, dolgimi industrijskimi verigami ter prostorom za povpraševanje na proizvodnem trgu; podpirati zlasti nove projekte intenzivne predelave koruze z letno zmogljivostjo predelave najmanj 600 000 ton ter spodbujati nove projekte intenzivne predelave koruze, ki presegajo 1,2 milijona ton“. Z dokumentom se uvaja posebna vizija „ključnih industrijskih verig“: „[p]rojekti, ki se nanašajo na ureditev industrije, morajo: biti osredotočeni predvsem na razvoj in proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi, ki so povezani s škrobom, alkoholom in funkcionalnimi skupinami izdelkov, razširiti industrijsko verigo, optimizirati strukturo izdelkov, poudariti specializacijo različnih okrožij in različnih podjetij ter izvajati diferenciran razvoj funkcionalnosti izdelka“. Za skupino škrobnih izdelkov to pomeni: „razviti predvsem poseben modificirani škrob, ki ga potrebuje industrija, kot je živilska industrija, papirna industrija, tekstilna industrija in industrija finih kemikalij“. V mnenju so določena tudi merila za geografsko ureditev industrijske strukture: „celovito se upoštevajo dejavniki, kot so proizvodnja koruze, predelava, trg in stalna razpoložljivost surovin za predelavo, ključna jamstva; projekti intenzivne predelave koruze se večinoma izvajajo na sedmih območjih“. V primeru enega od navedenih območij je posebej navedeno, da lahko: „Longjiang, Nehe, Yi’an, Nenjiang ter okoliška območja Gannan, Lindian, Wudalianchi, Bei’an, Fuyu, Dorbod, Baiquan, Keshan, Tailai, Kedong in drugih 14 pokrajin (mest) ter območje mesta Čičihar zagotovijo 8,67 milijona ton koruze za predelavo, izvajajo sedem projektov z zmogljivostjo intenzivne predelave 1,2 milijona ton koruze ali 14 projektov z zmogljivostjo 600 000 ton ter na tem območju spodbujajo vzpostavitev obsežnih projektov intenzivne predelave koruze, ki presegajo 1,2 milijona ton“. Vsi izvajalski subjekti morajo reorganizirati sektor, kot sledi: „[s]podbujati združitev in reorganizacijo obstoječih letnih zmogljivosti predelave koruze, ki ne dosegajo 300 000 ton, da bi se izboljšala konkurenčnost podjetij na trgu. V zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo intenzivne predelave koruze na tem območju spodbujati ustanavljanje močnih podjetij in povezovanje podobnih vrst izdelkov ter podjetij višje in nižje v prodajni verigi z združitvami in prevzemi, strateškim sodelovanjem itd. […] Usmerjati podjetja h krepitvi trženja, povečanju tržnega deleža in oblikovanju številnih vodilnih skupin podjetij z vplivom na industrijo.“ Poleg tega je v zvezi s političnimi ukrepi v mnenju posebej predvidena državna podpora podjetjem, ki izpolnjujejo dana merila za financiranje: „[p]odpirati financiranje podjetij na borzi in zagotavljati subvencije za podjetja na področju intenzivne predelave koruze, ki kotirajo na domači ali tuji borzi ali v izvenborznem sistemu NEEQ (imenovanem tudi New Third Board) (56)“.

(79)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da so lokalni organi v provinci Heilongjiang podpirali, usklajevali in nadzorovali (tudi s sankcijami) vzpostavitev in delovanje vsaj enega industrijskega parka na področju dejavnosti predelave koruze (57).

(80)

Komisija je prišla tudi do ugotovitev glede vmešavanja države v sektor amoniaka – še ene surovine, ki se uporablja pri proizvodnji MNG. Kitajska vlada je v 13. petletnem načrtu za petrokemično in kemijsko industrijo določila letne cilje za proizvodnjo amoniaka s spodbujanjem „sklopov tehnologije in opreme, ki zagotavljajo letno proizvodnjo, ki presega 1 milijon ton sintetičnega amoniaka in sintetičnega metanola“ (58). Tako vmešavanje na strani ponudbe se dodatno odraža v podobnih politikah lokalnih organov. 13. petletni načrt za petrokemično industrijo province Hebei vsebuje navodila, da se je treba „osredotočiti na spodbujanje vzpostavitve druge faze zmogljivosti družbe Cangzhou Zhengyuan v višini 600 000 ton amoniaka“ (59). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da industrijski provinci Chongqing in Žedžiang nudita prednostno nižje cene električne energije zlasti za proizvodnjo sintetičnega amoniaka (60).

(81)

Kot je že navedeno v opombi uvodne izjave 64 zgoraj, je premog v LRK običajno še en ključni vložek v postopku proizvodnje MNG (v zvezi z zagotavljanjem energije v proizvodnem procesu). Kot je v poročilu ugotovila Komisija, cene energije na Kitajskem niso tržno določene. Trg premoga je zlasti izpostavljen izkrivljanjem, predvsem zaradi subvencioniranja (61). Poleg tega je Komisija ugotovila, da se javni organi vmešavajo v tržne sile v sektorju premoga na ravni provinc, zlasti province Šandong, in sicer z dokumenti o načrtovanju, ki urejajo vzorce dobave, lokalizacije in industrije. Eden od takih dokumentov je načrt srednje- in dolgoročnega razvoja province Šandong na področju energije, ki je bil objavljen leta 2016 in zajema obdobje do leta 2030. Ideološka motivacija načrta za upravljanje trga je razvidna zlasti iz vodilnega načela, da je treba „[t]emeljito izvajati duh 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske ter njenega tretjega, četrtega, petega in šestega plenarnega zasedanja; vneto izvajati niz pomembnih govorov generalnega sekretarja Ši Džinpinga ter govore, ki jih je imel med pregledom v provinci Šandong.“ V načrtu je priznano tudi, da je bilo delovanje energijskega trga do nedavnega centralizirano, saj je eden od ciljev, navedenih v načrtu „spodbujanje preoblikovanja popolnoma centraliziranega vzorca oskrbe z energijo v centralizirani in decentralizirani vzorec“. Cilj določb dokumenta je zlasti ureditev posebnih vzorcev lokalizacije in razvoja industrije premoga (62). V zvezi z energijo, proizvedeno iz premoga, je v dokumentu med drugim navedeno, da se je treba: „[o]sredotočiti na načrtovanje in vzpostavitev projektov mega-kilovatnih visoko učinkovitih ultrasuperkritičnih elektrarn na premog ter na severnem obalnem območju zgraditi grozd ekoloških elektrarn na premog“ in „načrtovati gradnjo baze za integriran razvoj električne energije, proizvedene iz premoga, na jugozahodu province Šandong“. V okviru dokumenta poseben akcijski načrt za preoblikovanje in razvoj na področju premoga usmerja k naslednjim vzorcem razvoja in gradnje industrije ne glede na prosto delovanje tržnih sil in prosto korporativno odločanje: „urejen pregled nad čezmerno proizvodno zmogljivostjo in delovno silo province ter njen prenos; nadaljnje izboljševanje in krepitev temeljev dveh velikih skupin podjetij Shandong Energy in Yankuang; pospešitev in spodbujanje združitve ter reorganizacije lokalnih premogovniških podjetij, izboljšanje ravni koncentracije industrije, spodbujanje preoblikovanja vzorca razvoja iz vzorca, ki temelji na količini in hitrosti, v vzorec, ki temelji na kakovosti in koristih. […] Poudarek je na gradnji integriranih projektov na področju energije, proizvedene iz premoga, zunaj province v Notranji Mongoliji, provinci Shaanxi, avtonomnem ozemlju Sinkiang itd.“ (63)

(82)

Taka vpletenost države in lokalnih organov v celotno vrednostno verigo MNG lahko vsaj potencialno izkrivljajoče vpliva na cene.

(83)

Kitajska vlada usmerja razvoj sektorja MNG v skladu z raznovrstnimi orodji, na primer zagotavljanjem subvencij. Letno poročilo proizvajalca izvoznika Meihua iz leta 2019 potrjuje, da je družba leta 2018 prejela najmanj 130 milijonov RMB državnih subvencij (64). V primeru družbe Ningxia Eppen revizijsko poročilo iz leta 2018 kaže, da je ta v letu 2017 prejela 62,3 milijona RMB državnih subvencij (65). Poleg tega se zdi, da so bila družbi Ningxia Eppen tistega leta dodeljena sredstva v višini 200 000 RMB za vzpostavitev predstavitvenega mesta za krepitev partije (66).

(84)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je LRK v zadnjih letih začela uporabljati 13-odstotno znižanje DDV na izvoz MNG, kar zdaj pomeni popolno oprostitev plačila DDV na ta izvoz. To pomeni tudi stroškovno spodbudo za kitajske subjekte na trgu MNG (67).

(85)

S temi in drugimi sredstvi vlada posega v sektor MNG in sektorje, ki proizvajajo surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo MNG, pri čemer kitajska vlada usmerja in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja vrednostne verige MNG.

(86)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike, med drugim proizvajalce MNG in vložkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo MNG. Taki ukrepi preprečujejo prosto delovanje tržnih sil.

(87)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (68).

(88)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (69). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po cenah, nižjih od tržnih (70). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (71).

(89)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce MNG veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah in lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vplivajo izkrivljanja od zgoraj navzdol, ki izhajajo iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Zdi se, da ti premisleki glede na razpoložljive dokaze v celoti veljajo tudi za sektor MNG in sektorje proizvodnje surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(90)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da gre za diskriminatorno uporabo ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v kemijski vrednostni verigi in vrednostni verigi predelave koruze, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

(91)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnem dogovarjanju (72). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (73). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (74). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(92)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za družbe, ki proizvajajo MNG ali z njim povezane vložke, opisani kitajski sistem delovnega prava ne bi veljal. Na sektor MNG torej vpliva izkrivljanje stroškov plač tako neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) kot posredno (pri dostopu proizvajalcev MNG do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(93)

Za dostop družb iz LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(94)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (75), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja ne upoštevajo ekonomske uspešnosti projekta, temveč druga merila. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi kadrovsko (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti nazadnje imenuje KKP) (76), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (77). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (78).

(95)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(96)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (79).

(97)

Te razmere še poslabšujejo dodatna veljavna pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (80). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(98)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To povzroča čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(99)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(100)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečuje. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(101)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK vplivajo pomembna izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(102)

Dokazi o tem, da bi bil sektor MNG izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Komisija je ugotovila tudi, da so vodilni proizvajalci MNG prejemali državne subvencije (glej uvodno izjavo 83). Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(103)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.3.2 do 3.2.3.5 in delu A poročila, veljajo za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.3.6 do 3.2.3.8 in delu B poročila.

(104)

Komisija opozarja, da je za proizvodnjo MNG potreben širok razpon vložkov. V zvezi s tem je LRK ena od velikih pridelovalk koruze, ki je ključna surovina v postopku proizvodnje MNG (glej uvodno izjavo 64). Ko proizvajalci MNG kupijo/naročijo te vložke v LRK, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(105)

Posledica tega je, da domače prodajne cene MNG niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, to pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(106)

Analiza iz oddelkov 3.2.3.2 do 3.2.3.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor MNG in z njim povezano dobavno verigo, je pokazala, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(107)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(108)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(109)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 40 in 41, je Komisija v zvezi s spisom, ki je bil na voljo zainteresiranim stranem, izdala dve obvestili o virih za določitev normalne vrednosti, ki sta bili evidentirani 21. februarja 2020 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih) oziroma 8. aprila 2020 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih). V zadnjem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila o svojem sklepu, da je Tajska v tem primeru primerna reprezentativna država, če bo potrjena uporaba metodologije na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(110)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da je po podatkih Svetovne banke med državami s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot v LRK, tj. tistimi, ki jih Svetovna banka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka, znano, da proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, poteka v Argentini, Braziliji, Fidžiju, Iranu, na Jamajki, v Maleziji, Mauritiusu, Mehiki, Peruju, Južni Afriki, na Tajskem in v Turčiji. Na podlagi tega obvestila ni bilo nobenih pripomb glede stopnje gospodarskega razvoja in proizvodnje izdelka v preiskavi v potencialnih reprezentativnih državah.

(111)

Komisija bi lahko opredelila družbe proizvajalke MNG, katerih finančni podatki so na voljo takoj in ki bi se zato lahko štele za primerne za namene člena 2(6a)(a) osnovne uredbe samo v dveh državah, ki ju je Komisija opredelila kot potencialni reprezentativni državi, tj. na Tajskem in v Maleziji.

(112)

Vendar je bila, kot je navedeno v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, v Maleziji opredeljena samo ena družba, ki je proizvajala MNG, tj. Ajinomoto Malaysia Bhd, ki je proizvajala tudi druga živila in dodatke. Na Tajskem je bilo opredeljenih pet družb, in sicer Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co. Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG. Vse navedene družbe so proizvajale MNG in druga živila ali dodatke. Vendar se zdi, da sta dve od njih, tj. Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos) in Thai Churos proizvajali predvsem MNG in omejen obseg drugih izdelkov. Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi bili javno razpoložljivi finančni podatki s Tajske reprezentativni in točni za oceno neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov za to preiskavo.

(113)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu za proizvodne dejavnike na Tajskem in ugotovila naslednje:

(114)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike. Kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 112, je Komisija sklenila, da so bili za pet družb na Tajskem, tj. Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, na voljo računovodski izkazi, ki jih je bilo mogoče uporabiti kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček.

(115)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi teh elementov Tajska primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(116)

Na podlagi zgornje analize je Tajska izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo. Tajska ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka v preiskavi in celovit nabor takoj dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSA-stroške in dobiček.

(117)

Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da namerava za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabiti statistične podatke GTA (84), da bi opredelila neizkrivljene stroške vseh surovin, vključenih med proizvodne dejavnike v reprezentativni državi, ter statistične podatke MOD in nacionalne statistične podatke za določitev neizkrivljenih stroškov dela v reprezentativni državi. Navedla je tudi, da namerava za stroške električne energije uporabiti cene, ki jih uporablja tajski provincialni organ za električno energijo. Za stroške vode je nameravala uporabiti tarife, ki jih uporablja tajski metropolitanski organ za oskrbo z vodo. Poleg tega bi se finančni podatki petih družb, tj. Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, uporabili za določitev PSU-stroškov in dobička.

(118)

Za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe je Komisija analizirala vse razpoložljive podatke za proizvodne dejavnike ter se odločila uporabiti naslednje vrednosti:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki MNG

(119)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska so se uporabili podatki iz zahtevka, zlasti podatki tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto. Metodologija je ustrezno pojasnjena v uvodnih izjavah 127 in 128.

(120)

Stroškovna struktura MNG se določi predvsem s stroški surovin, zlasti vira sladkorja in različnih kemikalij (predvsem karbonatov) ter energije.

(121)

Pri določitvi neizkrivljene cene surovin se je Komisija oprla na uvozne cene za reprezentativno državo, kot so navedene v statističnih podatkih GTA, ki so jim bile dodane uvozne dajatve. Za določitev normalne vrednosti v skladu z metodologijo Komisije bi bilo treba tem uvoznim cenam običajno prišteti stroške notranjega prevoza. Komisija se je glede na ugotovitev iz uvodne izjave 133, da zaradi nesodelovanja izvoznika/proizvajalcev iz LRK stroški notranjega prevoza niso bili na voljo, ter narave te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne, saj bi se zaradi njih zgolj povečala normalna vrednost in posledično povišala stopnja dampinga.

(122)

Uvozna cena posameznega proizvodnega dejavnika v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza na enoto tega proizvodnega dejavnika iz vseh tretjih držav, razen LRK, in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (85). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 106 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni bilo razpoložljivih dokazov, da ta izkrivljanja niso vplivala enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da so ta izkrivljanja vplivala na izvozne cene.

(123)

MOD objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih na Tajskem. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke MOD o mesečnih plačah v proizvodnem sektorju in tedenskih opravljenih urah na Tajskem za obdobje preiskave v zvezi s pregledom (86).

(124)

Cene električne energije za družbe (industrijske uporabnike) na Tajskem objavlja tajski odbor za naložbe. Komisija je uporabila cene, veljavne za velike družbe na področju splošnih storitev, kot jih uporablja provincialni organ za električno energijo in kot jih je objavil tajski odbor za naložbe (87).

(125)

Zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov so bile nekatere surovine, ki so imele zgolj zanemarljiv (tj. manj kot 0,5-odstoten) vpliv na skupne stroške proizvodnje, združene pod postavko „potrošno blago“.

(126)

Komisija je izračunala delež potrošnega blaga na podlagi skupnih stroškov surovin, navedenih v zahtevku, zlasti podatkov tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto, in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(127)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike.

(128)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev je Komisija uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je Komisija na podlagi podatkov iz zahtevka, zlasti podatkov tajske tovarne KKP družbe Ajinomoto, določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(129)

Komisija se je pri določitvi neizkrivljenega in razumnega zneska za PSA-stroške in dobiček oprla na finančne podatke petih družb iz reprezentativne države, tj. Tajske, navedenih v uvodni izjavi 117, in sicer Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd., Thai Fermentation Industry Co Ltd. (Racha Churos), Thai Churos, Thai Foods International Co. Ltd. in KT MSG, kot so bili pridobljeni iz podatkovnih zbirk Orbis Bureau van Dijk (88) (v nadaljnjem besedilu: Orbis). Kot je navedeno v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, so podatki družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. zajemali poslovno leto od aprila 2018 do marca 2019. Najnovejši finančni podatki za druge štiri družbe so zajemali poslovno leto od januarja do decembra 2018. Prihodki od prodaje družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. so predstavljali več kot 80 % celotnega prihodka od prodaje petih družb, zato imajo podatki, ki delno zajemajo OPP, zelo pomemben vpliv na povprečne PSU-stroške in dobiček, uporabljene v tej preiskavi. Vključitev podatkov drugih družb, ki sicer zajemajo obdobje tik pred OPP, se je štela za reprezentativno, saj ni bilo nasprotnih dokazov. Prejetih ni bilo nobenih pripomb o tem pristopu, kot je opisan v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih. Komisija je menila, da je ta pristop v teh okoliščinah ustrezen glede na to, da so bili PSU-stroški in dobiček družbe Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. (oboje 16 %) v skladu z uporabljenim povprečjem, navedenim v uvodni izjavi 132, ki odraža podatke drugih družb, za katere so bili na voljo podatki do konca leta 2018. V vsakem primeru bi kateri koli nabor podatkov dokazal visoko stopnjo dampinga in glede na to, da gre pri zadevni preiskavi za pregled zaradi izteka ukrepa, ni treba določiti natančne stopnje dampinga. Komisija je januarja 2021 v podatkovni zbirki Dun & Bradstreet (v nadaljnjem besedilu: D&B) (89) preverila, ali so bili finančni podatki vseh petih družb posodobljeni. Edina ugotovljena posodobitev je bila za družbo Ajinomoto Co. (Thailand) Ltd. za obdobje od aprila 2019 do marca 2020, vendar je bil nabor podatkov nepopoln, saj ni vključeval čistega dobička. Zato je bil uporabljen izvirni nabor podatkov, ki je bil razkrit v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih.

(130)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna. Glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev na Kitajskem in dejstvo, da zato ni bilo na voljo informacij o vrstah izdelka, ki se prodaja na domačem trgu, normalna vrednost ni bila določena na podlagi posamezne vrste izdelka.

(131)

Komisija je najprej določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev se je oprla za informacije o uporabi vsakega od dejavnikov (materialov in dela) pri proizvodnji MNG, ki jih je predložil vložnik v zahtevku na podlagi stroškovne strukture in ustreznih tehničnih proizvodnih razmerij njegovih proizvodnih obratov, prilagojenih glavnim virom sladkorja (koruznemu škrobu), ki se uporabljajo na Kitajskem. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, tj. na Tajskem.

(132)

Komisija je nato razmerje režijskih stroškov proizvodnje, ki so bili določeni, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 128, uporabila za neizkrivljene proizvodne stroške. Za PSU-stroške in dobiček je uporabila tehtano povprečje PSU-stroškov in dobička, evidentirano v javno razpoložljivih računovodskih izkazih petih opredeljenih proizvajalcev MNG na Tajskem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 129. Neizkrivljenim stroškom proizvodnje je torej dodala naslednje elemente:

(133)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev v LRK so bile izvozne cene v Unijo določene na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je izvozno ceno določila na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov, in sicer iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). Ker so cene v podatkovni zbirki Comext evidentirane na ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF), je bila raven franko tovarna določena na podlagi dokazov iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja.

(134)

Komisija je konstruirano normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe in izvozno ceno primerjala, kot je navedeno zgoraj. Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve iz podatkovne zbirke Comext, znašala 112,8 %.

(135)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(136)

Iz statističnih podatkov Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom je razvidno, da je bilo iz Indonezije uvoženih 5 535 ton MNG, kar predstavlja [5–10]-odstotni tržni delež v Uniji. Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(137)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila dostopna dejstva. V tem smislu je Komisija uporabila informacije, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev.

(138)

Normalna vrednost je torej temeljila na domačih prodajnih cenah, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov ni bilo razpoložljivih podrobnih izvoznih cen za vrsto izdelka. Posledično ni bilo mogoče izvesti podrobnega preskusa običajnega poteka trgovine, kot je določeno v členu 2(4) do (6) osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da je bila povprečna domača prodajna cena dobičkonosna, tj. višja od povprečnih stroškov proizvodnje, določenih za skupino sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Zato je normalna vrednost temeljila na povprečni domači prodajni ceni celotne domače prodaje sodelujoče skupine indonezijskih proizvajalcev.

(139)

V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da se je MNG prodajal v razsutem stanju in za prodajo na drobno. Vložnik je predložil informacije, da je MNG v razsutem stanju (tj. prodaja v pakiranjih, težkih 20 kg in več) predstavljal veliko večino izvoza v Unijo, prodaja na domačem trgu v Indoneziji pa je zajemala tako prodajo v razsutem stanju kot prodajo na drobno (prodaja v manjših pakiranjih za potrošnike).

(140)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, je bilo potrjeno, da se je MNG v razsutem stanju na indonezijskem domačem trgu prodajal po cenah, nižjih od stroškov proizvodnje, in je razvidno, da je bila med prodajo v razsutem stanju in prodajo na drobno dosledna razlika v ceni.

(141)

Komisija je zaradi popolnosti in za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno zato izračunala tudi alternativno normalno vrednost, in sicer samo na podlagi domače prodaje v razsutem stanju, ki jo je bilo mogoče primerjati z izvoznimi prodajnimi cenami, predvsem za razsuto stanje. Kot je navedeno zgoraj, so prodajne cene MNG v razsutem stanju temeljile na informacijah, ki jih je predložila skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev. Ker je bila vrednost domače prodaje v razsutem stanju nižja od povprečnih stroškov proizvodnje, je Komisija normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe konstruirala tako, da je prištela tehtano povprečje PSU-stroškov in dobička, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nastali skupini sodelujočih indonezijskih proizvajalcev pri celotni domači prodaji MNG (v razsutem stanju in za prodajo na drobno). Ker ni bilo razpoložljivih nobenih drugih informacij, se je to štelo za najbolj ustrezen in razumen vir informacij.

(142)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). Ker so cene v podatkovni zbirki Comext evidentirane na ravni CIF in skupina sodelujočih indonezijskih proizvajalcev ni izvažala v Unijo, je bila raven franko tovarna določena na podlagi dokazov iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa za stroške prevoza in zavarovanja od Indonezije do meje Unije.

(143)

Komisija je normalno vrednost primerjala z izvozno ceno, kot je bila določena zgoraj, na podlagi dveh različnih, zgoraj opisanih scenarijev. Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala:

(144)

Komisija je zato sklenila, da se je damping iz Indonezije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(145)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov, kar zadeva uvoz iz LRK. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev iz LRK je Komisija svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na dostopna dejstva, in sicer na ugotovitve iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, navedenega v uvodni izjavi 2, ter na informacije iz zahtevka za pregled, javno razpoložljive informacije, podatkovno zbirko Comext (Eurostat) in statistične podatke GTA. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, izvozne cene za trge tretjih držav, privlačnost trga Unije in prakse izogibanja.

(146)

Komisija je morala zaradi nesodelovanja svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe opreti na dostopna dejstva, zlasti na informacije iz zahtevka in ugotovitev iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, pa tudi na druge javne vire, kot je podrobno opredeljeno v uvodni izjavi 149.

(147)

Po informacijah, ki jih je predložil vložnik, se je proizvodna zmogljivost MNG na Kitajskem od leta 2015 stalno povečevala. Od leta 2013 so se manjši proizvajalci MNG na Kitajskem zaradi strožjih zakonov o varstvu okolja umaknili s trga MNG, večji proizvajalci pa so razširili svoje obrate in povečali proizvodno zmogljivost za [10–30] %, tako da so med letoma 2016 in 2018 dosegli [3 500 000–4 000 000] ton. V istem obdobju se je skupna neizkoriščena zmogljivost povečala za [100–130] %. Od leta 2018 je neizrabljena zmogljivost med dejavnimi proizvajalci MNG v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala [12 do 15]-kratnik potrošnje Unije.

(148)

Poleg tega je v več javno objavljenih člankih (90), ki temeljijo na poročilih o trgu, potrjeno hitro povečevanje obsega kitajske proizvodnje. Glede na te javno objavljene informacije je več vodilnih proizvajalcev MNG v LRK od leta 2015 povečalo svojo zmogljivost.

(149)

Iz drugih javno objavljenih informacij (91) je bilo razvidno, da je družba Fufeng Group, eden od vodilnih proizvajalcev MNG v LRK in glavni izvoznik v Unijo po navedbah vložnika, povečala svojo proizvodno zmogljivost za 41 %, in sicer z 940 000 ton v letu 2015 na 1 330 000 ton v letu 2019. Hkrati se je njena izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala na 80 %. To pomeni, da je neizkoriščena zmogljivost enega samega kitajskega proizvajalca leta 2019 znašala 266 000 ton, kar je več kot [dvakrat do štirikrat] več, kot je znašala potrošnja Unije v istem obdobju.

(150)

Glede na to, da je v LRK več drugih proizvajalcev MNG, ki so podobno veliki kot omenjena družba Fufeng Group, je razumno skleniti, da v LRK obstaja znatna presežna zmogljivost.

(151)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz v Unijo po dampinških cenah. Zato je proučila ravni cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v primerjavi s trgi drugih tretjih držav, da bi ugotovila, ali je bil trg Unije privlačen v smislu ravni cen.

(152)

Komisija je zaradi nesodelovanja uporabila statistične podatke Eurostata in GTA. Ugotovila je, da je bila povprečna kitajska izvozna cena za Unijo le nekoliko nižja od skupne povprečne kitajske izvozne cene za trge drugih tretjih držav. Ker so, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 221, kitajske uvozne cene v EU (brez protidampinške dajatve) v OPP znatno nelojalno nižale cene industrije Unije, je zelo verjetno, da bi bil trg Unije v primeru izteka ukrepov privlačnejši za kitajske izvoznike kot trgi drugih tretjih držav. Kitajski izvozniki bi namreč lahko brez dajatev izvažali v Unijo po cenah, višjih od cen za trge drugih tretjih držav, vendar še vedno nižjih od cen industrije Unije.

(153)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je kljub veljavnim protidampinškim ukrepom uvoz iz Kitajske ostal razmeroma stabilen v smislu obsega in tržnega deleža, saj je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal [4–7]-odstotni tržni delež (od tega ga je bila več kot polovica v postopku aktivnega oplemenitenja, glej oddelek 5.3.2 v nadaljevanju). Poleg tega je bilo ugotovljeno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 8 in 9, da so se kitajski proizvajalci izvozniki veljavnim protidampinškim ukrepom izogibali tako, da so izvažali nekoliko spremenjen izdelek (MNG v zmesi in raztopini). Iz praks izogibanja sta razvidna zanimanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov za dostop do trga Unije brez omejitev in torej privlačnost trga Unije za kitajske izvoznike.

(154)

Glede na znatno presežno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je razvidno iz izvoznih cen tretjih držav in praks izogibanja, je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov povečal dampinški izvoz.

(155)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v OPP in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK damping nadaljeval.

(156)

Po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Indonezije je Komisija svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na dostopna dejstva, zlasti na informacije iz zahtevka in razpoložljive statistične podatke, in sicer Eurostata in GTA. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v Indoneziji, razmere na domačem trgu v Indoneziji, izvozne cene za trge drugih tretjih držav ter privlačnost trga Unije.

(157)

Zaradi slabega sodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v Indoneziji v skladu s členom 18 osnovne uredbe določeni na podlagi dostopnih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik.

(158)

Proizvodna zmogljivost v Indoneziji je znatno presegla obseg proizvodnje. Po navedbah v zahtevku je proizvodna zmogljivost za MNG med julijem 2018 in junijem 2019 znašala približno 240 000 ton, obseg proizvodnje v istem obdobju pa približno 200 000 ton. Zato je izkoriščenost zmogljivosti znašala približno 85 %, kar je po ocenah pomenilo neizkoriščeno zmogljivost v višini približno 35 000 ton, to pa je [nič do dva]-krat več kot celotna potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(159)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo indonezijski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo MNG za izvoz na trg Unije.

(160)

Po statističnih podatkih GTA se je izvoz MNG iz Kitajske v Indonezijo med letoma 2016 in 2019 povečal za 71 %, in sicer s 26 668 ton na 45 498 ton v letu 2019. V istem obdobju so se cene MNG, izvoženega iz Kitajske v Indonezijo, znižale za več kot 8 %, in sicer z 949 EUR/tono v letu 2016 na 874 EUR/tono v letu 2019.

(161)

Zaradi naraščajočega uvoza po nizkih cenah iz Kitajske so indonezijski proizvajalci čedalje težje prodajali MNG na domačem trgu in/ali krili stroške proizvodnje z domačo prodajo. Med preiskavo je bilo to mogoče opaziti tudi na ravni skupine sodelujočih indonezijskih proizvajalcev, ki so prodajali MNG v razsutem stanju pod ravnjo stroškov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 139. Take razmere spodbujajo indonezijske proizvajalce, da povečajo svoj izvoz v tretje države, vključno z Unijo, s katerim bi krili vsaj stalne stroške proizvodnje.

(162)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je indonezijski tržni delež v celotnem obravnavanem obdobju ostal reprezentativen in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub veljavnim protidampinškim ukrepom znašal [5–9] %. Iz tega je jasno razvidna privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce MNG.

(163)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi indonezijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz v Unijo po dampinških cenah. Zato je proučila ravni cen indonezijskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v primerjavi s trgi drugih tretjih držav, da bi ugotovila, ali je trg Unije privlačen v smislu ravni cen.

(164)

Zaradi nesodelovanja indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je primerjava indonezijskih izvoznih cen v Unijo z indonezijskimi izvoznimi cenami na druge izvozne trge v obdobju preiskave v zvezi s pregledom temeljila na statističnih podatkih GTA. Na tej podlagi je bila povprečna indonezijska izvozna cena FOB v Unijo nekoliko višja (za 1,6 %) od skupne povprečne indonezijske izvozne cene za trge drugih tretjih držav. Čeprav so bile cene v Uniji le nekoliko višje, stalni in še vedno znaten tržni delež indonezijskega izvoza v Unijo potrjuje, da so bile ravni cen za Unijo privlačne. Poleg tega bi bila raven cen za Unijo glede na to, da cene FOB, evidentirane v statističnih podatkih GTA, ne vključujejo protidampinških dajatev (ki za indonezijske proizvajalce izvoznike znašajo med 7,2 % in 28,4 %), za indonezijske izvoznike očitno privlačna, če bi dajatve prenehale veljati, saj bi jim to omogočilo zvišanje izvoznih cen. Po tem scenariju bi se na trgu Unije ustvarila donosnejša raven cen kot na trgih drugih tretjih držav, kar bi pomenilo veliko spodbudo za povečanje izvoza v Unijo.

(165)

Glede na znatno presežno zmogljivost indonezijskih proizvajalcev, razmere na domačem trgu v Indoneziji in privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce izvoznike je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov povečal dampinški uvoz.

(166)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v OPP in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov, kot je določeno v uvodni izjavi 165, sklenila, da je velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz Indonezije damping nadaljeval.

(167)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji izdeloval en proizvajalec. Ta predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(168)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz LRK, Indonezije in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata.

(169)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(170)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je med letoma 2016 in 2017 nekoliko povečala, nato pa se je proti koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala. Na splošno se je potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(171)

V Uniji je potrošnja za lastno uporabo zelo majhna, saj je v celotnem obravnavanem obdobju predstavljala manj kot 0,5 % potrošnje na prostem trgu. Potrošnja za lastno uporabo se je v obravnavanem obdobju povečala za 145 %.

(172)

Komisija je obseg in tržni delež uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(173)

Uvoz iz zadevnih držav in njegov tržni delež se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(174)

Obseg uvoza iz LRK je bil med letoma 2016 in 2017 skoraj nespremenjen, leta 2018 se je znatno zmanjšal (za 39 % v primerjavi z letom 2017), nato pa se je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečal za 57 % v primerjavi z letom 2018. Na splošno se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %.

(175)

Obseg uvoza iz Indonezije se je med letoma 2016 in 2018 povečal za 10 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšal, in sicer za 39 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2018. V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz Indonezije zmanjšal za 32 %.

(176)

Tržni delež LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 2 %, tržni delež Indonezije pa zmanjšal za 29 %. Kljub temu je bil tržni delež LRK in Indonezije v celotnem obravnavanem obdobju nad stopnjo de minimis.

(177)

MNG se uvaža iz Kitajske v okviru običajnega režima, pa tudi v okviru sistema aktivnega oplemenitenja.

(178)

Uvoz iz LRK v okviru običajnega režima in sistema aktivnega oplemenitenja se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v tonah) iz LRK v okviru običajnega režima in sistema aktivnega oplemenitenja

(179)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo v okviru sistema aktivnega oplemenitenja izvedenih 68 % celotnega uvoza iz LRK. Njegov obseg se je v obravnavanem obdobju povečal za 41 %.

(180)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(181)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (EUR/kg)

(182)

Uvozna cena iz LRK se je med letoma 2016 in 2018 znižala za 17 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 5 %. Na splošno se je uvozna cena iz LRK v obravnavanem obdobju znižala za 12 %.

(183)

Uvozna cena iz Indonezije je sledila enakemu trendu kot uvozna cena iz LRK, pri čemer se je med letoma 2016 in 2018 znižala za 13 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 9 %. V obravnavanem obdobju se je uvozna cena iz Indonezije znižala za 6 %.

(184)

Zaradi nesodelovanja kitajskih in indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno v uvodni izjavi 24, je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno edinega proizvajalca Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven franko tovarna, in tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi podatkov Eurostata, vključno s protidampinško dajatvijo, po ustreznih prilagoditvah za carinske dajatve in stroške po uvozu. Kar zadeva uvoz iz LRK, se cena obsega MNG, uvoženega v okviru sistema aktivnega oplemenitenja, ni upoštevala, saj se ta obseg ne sprosti v prosti promet na trgu Unije.

(185)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje edinega proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V zvezi z LRK in Indonezijo ni bilo ugotovljenega nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(186)

Poleg LRK in Indonezije se je MNG iz tretjih držav uvažal predvsem iz Vietnama in Brazilije.

(187)

Obseg ter tržni delež in cene uvoza MNG iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Uvoz iz tretjih držav

(188)

Na splošno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal s 5 642 400 kg v letu 2016 na 4 345 700 kg v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %. Pripadajoči tržni delež se je v istem obdobju zmanjšal za 19 %. Na splošno so se cene uvoza tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 3 % in so znatno višje kot cene uvoza iz zadevnih držav.

(189)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(190)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(191)

Obseg proizvodnje je v obravnavanem obdobju nekoliko nihal. Med letoma 2016 in 2017 se je povečal za 6 %, med letoma 2017 in 2018 se je zmanjšal za 3 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je ponovno povečal za 3 %. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju povečal za 6 %. Preiskava je pokazala, da so bila nihanja predvsem posledica zaprtja zaradi vzdrževanja v industriji Unije (v nekaterih letih za 16 dni in v drugih za 10 dni).

(192)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena.

(193)

Zaradi stabilne proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti gibala v skladu z obsegom proizvodnje, in sicer se je med letoma 2016 in 2017 najprej povečala, nato se je med letoma 2017 in 2018 zmanjšala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je spet povečala. Tudi izkoriščenost zmogljivosti se je torej v obravnavanem obdobju povečala za 6 %.

(194)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

(195)

Obseg prodaje MNG s strani industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal samo za 1 %. Najprej se je med letoma 2016 in 2017 povečal za 7 % in se nato do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 6 %. Zaradi hkratnega zmanjšanja potrošnje se je v obravnavanem obdobju tržni delež industrije Unije povečal za 6 %.

(196)

Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju sicer zmanjšala za 5 %, obseg prodaje industrije Unije pa se je nekoliko povečal, in sicer za 1 %, kar pomeni, da se je tržni delež povečal za 6 %.

(197)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

(198)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %. To zmanjšanje je bilo posledica sinergij pri skupnih storitvah (na primer informacijski tehnologiji in človeških virih) po vključitvi zamrznjene trgovine na drobno v družbo AFE.

(199)

Produktivnost se je povečala zaradi zmanjšanja zaposlenosti in povečanja obsega proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 191.

(200)

Stopnje dampinga za zadevne države so bile precej nad stopnjo de minimis, kot je navedeno v uvodnih izjavah 134 in 143, obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav pa sta v obravnavanem obdobju ostala precejšnja, kot je opisano v uvodnih izjavah 174 do 176.

(201)

Zaradi nenehnega nepoštenega oblikovanja cen proizvajalcev izvoznikov iz LRK in Indonezije zato ni bilo mogoče, da bi industrija Unije okrevala od preteklih dampinških praks.

(202)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto edinega proizvajalca Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 10

Prodajne cene in stroški v Uniji

(203)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju znižala za 7 %. Med letoma 2016 in 2018 se je znižala, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala. Gibanje prodajnih cen industrije Unije je sledilo gibanju kitajskih in indonezijskih uvoznih cen na trgu Unije.

(204)

V obravnavanem obdobju so se stroški proizvodnje na enoto zmanjšali za 4 %. Med letoma 2016 in 2017 so ostali nespremenjeni, nato pa so se leta 2018 v primerjavi z letom 2017 povečali za 4 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa zmanjšali za 8 %. Zmanjšanje stroškov proizvodnje v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 je posledica prizadevanj industrije Unije za zmanjšanje porabe surovin v proizvodnem procesu in znižanja cen surovin.

(205)

Povprečni stroški dela edinega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(206)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 2 %. To zmanjšanje je povezano s sinergijami na področju informacijske tehnologije, financ, človeških virov in najvišjih vodstvenih funkcij, ki so nastale po vključitvi zamrznjene trgovine na drobno v družbo AFE, kot je navedeno v uvodni izjavi 198.

(207)

Ravni zalog edinega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 12

Zaloge

(208)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšale za 22 %. Med letoma 2016 in 2018 so se zmanjšale, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2018 povečale za 23 %. Kljub zmanjševanju je raven zalog v obravnavanem obdobju ostala visoka.

(209)

Končne zaloge kot delež proizvodnje so se med letoma 2016 in 2018 zmanjšale za 38 %, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečale za 20 %. Skupno so se zmanjšale za 26 %. To zmanjševanje je sledilo zmanjševanju končnih zalog in majhnemu povečanju obsega proizvodnje.

(210)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb edinega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(211)

Komisija je dobičkonosnost edinega proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je med letoma 2016 in 2018 močno zmanjšala. Edini proizvajalec Unije je med letoma 2017 in 2019 zabeležil izgubo. Leta 2019 se je dobičkonosnost v primerjavi z letom 2018 izboljšala zaradi zvišanja prodajne cene in zmanjšanja stroškov proizvodnje, kot je navedeno v uvodnih izjavah 203 in 204. Kljub temu se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala z [1,6 % do 2,7 %] v letu 2016 na [–0,6 % do –0,4 %] v OPP, kar je pomenilo izgubo.

(212)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je gibal enako kot dobičkonosnost: med letoma 2016 in 2018 se je zmanjšal, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal. Na splošno se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal za 50 %.

(213)

V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale za 23 %. Predstavljale so predvsem naložbe, potrebne za vzdrževanje opreme in zmanjšanje porabe surovin, ter naložbe za skladnost s pravnimi zahtevami glede varnosti in varstva okolja.

(214)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Tako kot pri drugih finančnih kazalnikih se je donosnost naložb med letoma 2016 in 2018 zmanjševala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je nekoliko povečala. V obravnavanem obdobju se je donosnost naložb zmanjšala za 386 %.

(215)

Nazadnje, zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti in denarnega toka se je zmanjšala tudi zmožnost družbe za zbiranje kapitala.

(216)

Dampinški uvoz iz Kitajske in Indonezije se je kljub veljavnim ukrepom nadaljeval v znatnem obsegu.

(217)

Industrija Unije je v težkem finančnem položaju. Čeprav je gibanje nekaterih kazalnikov škode, kot so obseg proizvodnje, tržni delež in zaloge, pozitivno, je gibanje drugih kazalnikov, kot so prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb, negativno.

(218)

Kljub veljavnim ukrepom, povečanju produktivnosti in dejstvu, da je industriji Unije uspelo znižati stroške proizvodnje, je industrija Unije med letoma 2017 in 2019 še vedno beležila izgubo.

(219)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(220)

Nato je Komisija ocenila, ali obstaja vzročna zveza med uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(221)

V zvezi z LRK je preiskava pokazala, da je obseg uvoza v celotnem obravnavanem obdobju ostal nad stopnjami de minimis. Čeprav je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen pri uporabi protidampinških dajatev na ceno uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom negativna, je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen brez vključenih protidampinških dajatev več kot 20-odstotna. Poleg tega, ker industrija Unije ustvarja izgubo in glede na ciljni dobiček med 5 % in 15 %, kot je bil med prvotno preiskavo ugotovljen za Indonezijo (92), so cene kitajskega uvoza v Unijo očitno škodljive.

(222)

V zvezi z Indonezijo je preiskava pokazala tudi, da je bil uvoz tako kot v primeru LRK v celotnem obravnavanem obdobju nad stopnjami de minimis. Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je bila brez protidampinške dajatve negativna. Kljub temu bi sedanje uvozne cene brez protidampinških dajatev povzročile več kot 7-odstotno stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen v primerjavi s ciljno ceno, določeno na podlagi stroškov proizvodnje industrije EU v OPP, in ciljni dobiček med 5 % in 15 %, kot je bilo med prvotno preiskavo ugotovljeno za Indonezijo.

(223)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil uvoz iz LRK in da je ni mogel povzročiti uvoz iz Indonezije, saj je bil ta zaradi učinka ukrepov izveden po cenah, ki niso povzročile škode industriji Unije.

(224)

Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost nadaljevanja škode, ki bi jo povzročil dampinški uvoz iz LRK, in verjetnost ponovitve škode, ki bi jo povzročil dampinški uvoz iz Indonezije v primeru razveljavitve ukrepov.

(225)

Komisija je v uvodni izjavi 219 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. V uvodni izjavi 223 je tudi ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil uvoz iz LRK. Nadalje je Komisija ocenila, ali bi v tem primeru obstajala verjetnost nadaljevanja škode, ki bi jo povzročil dampinški uvoz iz LRK v primeru izteka ukrepov.

(226)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: obseg proizvodnje in neizkoriščeno zmogljivost v LRK, privlačnosti trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike, verjetne ravni cen uvoza iz LRK brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije.

(227)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 147 do 153, je Komisija glede na znatno presežno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov izvoz povečal.

(228)

Glede verjetnega učinka takega uvoza je Komisija proučila verjetne ravni cen v primeru izteka ukrepov. V zvezi s tem je Komisija menila, da so ravni uvoznih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom brez protidampinške dajatve razumen indic. Na podlagi tega je Komisija ugotovila znatno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije (več kot 20 %).

(229)

Ker je industrija Unije ustvarjala izgubo skoraj v celotnem obravnavanem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 211, in ob upoštevanju, da je ciljni dobiček, določen za tako industrijo, med 5 % in 15 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 221, so cene kitajskega uvoza v Unijo očitno škodljive.

(230)

Zato se sklene, da bi se položaj industrije Unije, ki je že utrpela znatno škodo, v primeru razveljavitve ukrepov še poslabšal. Če ne bi bilo ukrepov, bi se zaradi kitajskega dampinškega uvoza po škodljivih cenah prodajne cene na trgu Unije verjetno še dodatno znižale. Industrija Unije bi zelo verjetno morala znižati svoje prodajne cene, kar bi povzročilo nadaljnje zmanjšanje dobičkonosnosti in po vsej verjetnosti znatno kratkoročno izgubo.

(231)

Po drugi strani pa bo vsak poskus zvišanja prodajnih cen industrije Unije na dobičkonosne ravni zelo verjetno povzročil izgubo obsega prodaje in tržnega deleža glede na uvoz po nizkih cenah. Glede na velike neizkoriščene zmogljivosti v LRK bodo kitajski proizvajalci izvozniki lahko kratkoročno povečali izvoz in pridobili pomemben tržni delež na račun industrije Unije. Industrija Unije bo zelo verjetno izgubila ekonomijo obsega, zaradi česar se bodo proizvodni stroški na enoto povečali, dobičkonosnost industrije Unije pa posledično nadalje zmanjšala. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

(232)

Glede na navedene ugotovitve, tj. obsežno neizkoriščeno zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije, ravni cen uvoza iz LRK brez protidampinških ukrepov in njihov verjetni vpliv na industrijo Unije, je Komisija sklenila, da bi odsotnost ukrepov po vsej verjetnosti pomenila znatno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po škodljivih cenah in nadaljevanje znatne škode.

(233)

Komisija je v uvodni izjavi 219 sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. V uvodni izjavi 223 je tudi ugotovila, da znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogel povzročiti uvoz iz Indonezije. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Indonezije, če bi se ukrepi proti njemu iztekli.

(234)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v Indoneziji, razmere na trgu v Indoneziji, privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce izvoznike, verjetne ravni cen uvoza iz Indonezije brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije.

(235)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 158 do 165, je Komisija glede na znatno presežno zmogljivost indonezijskih proizvajalcev, razmere na domačem trgu v Indoneziji in privlačnost trga Unije za indonezijske proizvajalce izvoznike sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov izvoz povečal.

(236)

Komisija je proučila verjetne ravni cen indonezijskega uvoza v primeru izteka veljavnosti ukrepov na podlagi ravni indonezijskih uvoznih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in njihov učinek na položaj industrije Unije. Čeprav indonezijski izvozniki ob upoštevanju odbitka veljavnih protidampinških dajatev niso nelojalno nižali prodajnih cen industrije Unije, so povzročili nelojalno nižanje ciljnih cen za več kot 7 %, pri čemer je bil uporabljen ciljni dobiček med 5 % in 15 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 229. To kaže, da bi bile v primeru izteka ukrepov ravni cen indonezijskega uvoza škodljive, s čimer bi se povečal cenovni pritisk na industrijo Unije, ki bi nato zmanjšala obseg prodaje ali pa bi morala znižati ravni cen. To bi se zelo hitro spremenilo v znatno izgubo, kar kratkoročno ni vzdržno.

(237)

Glede na navedene ugotovitve, in sicer obstoj neizkoriščene zmogljivosti v Indoneziji, razmere na trgu v Indoneziji, privlačnost trga Unije in pričakovane ravni cen uvoza iz Indonezije brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije, se sklene, da bi odsotnost ukrepov po vsej verjetnosti pomenila znatno povečanje dampinškega uvoza iz Indonezije po škodljivih cenah in ponovitev znatne škode.

(238)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(239)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(240)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode v zvezi z LRK ter verjetnostjo nadaljevanja dampinga in ponovitve škode v zvezi z Indonezijo obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(241)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 223, je znatna škoda posledica dampinškega uvoza iz LRK, zato je bilo sklenjeno, da v primeru izteka ukrepov proti LRK obstaja verjetnost nadaljevanja znatne škode. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da v primeru izteka ukrepov proti indonezijskemu uvozu obstaja verjetnost ponovitve znatne škode. Če bi se kitajski in indonezijski uvoz MNG po dampinških cenah na trg Unije povečal, bi bilo predvsem verjetno ogroženo pričakovano okrevanje industrije Unije po nastali znatni škodi.

(242)

V primeru ohranitve ukrepov se pričakuje, da bo industrija Unije postopno lahko v celoti izkoristila učinke uvedenih ukrepov. To potrjuje tudi dejstvo, da so bili protidampinški ukrepi za uvoz MNG iz LRK po preiskavi proti izogibanju leta 2020 razširjeni na uvoz MNG v zmeseh ali raztopini s poreklom iz LRK, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 8 in 9.

(243)

V primeru izteka ukrepov bi se položaj industrije Unije zelo verjetno še poslabšal, kot je pojasnjeno v analizi verjetnosti nadaljevanja/ponovitve škode v uvodnih izjavah 225 do 237 zgoraj.

(244)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov proti LRK in Indoneziji v interesu industrije Unije.

(245)

Po objavi obvestila o začetku so se javili štirje nepovezani uvozniki. Vsi so v celoti sodelovali v preiskavi, tako da so predložili popolno izpolnjen vprašalnik.

(246)

Dva od sodelujočih nepovezanih uvoznikov sta uvažala MNG iz LRK in Indonezije, druga dva pa samo iz Indonezije. Pri vseh je bil vpliv dejavnosti v zvezi z MNG na njihov celotni prihodek od prodaje zelo omejen (manj kot 1,5 % celotnega prihodka od prodaje). Poleg tega je preiskava pokazala, da so uvozniki kljub veljavnim ukrepom poslovali z dobičkom. Uvoženi MNG se je uporabljal tako v živilskem kot v neživilskem sektorju.

(247)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v primeru ohranitve ukrepov vpliv na gospodarski položaj uvoznikov verjetno ne bo znaten.

(248)

Uporabniki so dejavni predvsem v sektorju hrane in pijače, MNG pa uporabljajo pri proizvodnji mešanic začimb, juh in drugih pripravkov. MNG se lahko uporablja za posebne namene v neživilskem sektorju, na primer za proizvodnjo detergentov.

(249)

V preiskavi ni sodeloval noben uporabnik.

(250)

Sedanja preiskava ni razkrila znatnih škodljivih vplivov veljavnih ukrepov na uporabnike. Prejšnji preiskavi proti Kitajski in Indoneziji sta razkrili, da se ni zdelo, da bi imeli ukrepi znaten škodljiv učinek na sodelujoče uporabnike.

(251)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v primeru ohranitve ukrepov vpliv na gospodarski položaj teh subjektov verjetno ne bo znaten.

(252)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz MNG s poreklom iz zadevnih držav ni v interesu Unije.

(253)

Na podlagi sklepov Komisije o verjetnosti nadaljevanja dampinga v zvezi z LRK in Indonezijo, verjetnosti nadaljevanja škode v zvezi z LRK in ponovitve škode v zvezi z Indonezijo ter interesa Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz MNG s poreklom iz LRK in Indonezije ohraniti.

(254)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi zelo različnih stopenj dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(255)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti poznejše uporabe nižje stopnje dajatve v skladu s carinsko zakonodajo.

(256)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(257)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki se pregledujejo in jih proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti, temveč zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj predložiti Komisiji (93) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(258)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Samo vložnik je predložil pripombe, v katerih je pozdravil ugotovitve Komisije.

(259)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (94) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(260)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –