„PRILOGA IIIa

Prehodne metode

Tabela 1

Sklici in uvrstitvene opombe za strežnike

Parameter	Vir	Referenčne preizkuševalne metode/naslov	Opombe
Učinkovitost strežnika in zmogljivost strežnika v aktivnem stanju	ETSI	ETSI EN 303470:2019		Splošne opombe o preizkušanju z EN 303470: 2019: a. Preizkušanje se izvaja pri ustrezni napetosti in frekvenci EU (npr. 230 V, 50 Hz). b. Podobno kot pri določbi o karticah z razširitvenim pomožnim procesorskim pospeševalnikom iz točke 2 Priloge III se bo enota, ki se preizkuša, preizkusila z drugimi odstranjenimi vrstami dodatnih kartic (za katere ni predvidena nobena dodelitev in se ne izvaja pri preizkušanjih orodja za ocenjevanje učinkovitosti strežnika, pri merjenju moči v stanju nedejavnosti, učinkovitosti aktivnega stanja in zmogljivosti strežnika v aktivnem stanju (1). c. V primeru strežnikov, ki (i) niso deklarirani kot del družine strežnikov, (ii) so odpremljeni v konfiguraciji brez vseh pomnilniških kanalov, zapolnjenih z enakimi dvojnimi pomnilniškimi moduli (DIMM), se preizkusi konfiguracija z vsemi pomnilniškimi kanali, zapolnjenimi z enakimi moduli DIMM (2).
Moč v stanju nedejavnosti (Pidle)	ETSI	ETSI EN 303470:2019
Največja moč	ETSI	ETSI EN 303470:2019	Največja moč je največja izmerjena pogonska moč, o kateri poroča orodje za ocenjevanje učinkovitosti strežnika, pri čemer se preizkušanje izvede pri kateri koli posamezni obremenitvi in ravni obremenitve.
Moč v stanju nedejavnosti na zgornji meji temperature deklariranega razreda pogojev delovanja	Zeleno omrežje	Poenostavljeno poročanje o visoki temperaturi moči v stanju nedejavnosti za zbiranje orodja za ocenjevanje učinkovitosti strežnika iz Uredbe (EU) 2019/424	Preizkušanje se izvede pri temperaturi, ki ustreza najvišji dovoljeni temperaturi za specifični razred pogojev delovanja (A1, A2, A3 ali A4).
Učinkovitost napajanja	EPRI in Ecova	Splošni preizkusni protokol za izračunavanje energijske učinkovitosti notranjih napajalnikov AC-DC in DC-DC, revizija 6.7	Preizkušanje se izvaja pri ustrezni napetosti in frekvenci EU (npr. 230 V, 50 Hz).
Faktor moči napajalnika	EPRI in Ecova	Splošni preizkusni protokol za izračunavanje energijske učinkovitosti notranjih napajalnikov AC-DC in DC-AC, revizija 6.7
Razred pogojev delovanja		Proizvajalec mora navesti razred pogojev delovanja izdelka: A1, A2, A3 ali A4. Enota, ki se preizkuša, se preizkusi pri temperaturi, ki ustreza najvišji dovoljeni temperaturi za specifični razred pogojev delovanja (A1, A2, A3 ali A4), s katero je model deklariran za skladnega. Enota se preizkusi z orodjem za ocenjevanje učinkovitosti strežnika in zaženejo se 16-urni preizkusni cikli. Šteje se, da je enota skladna z deklariranimi pogoji delovanja, če orodje za ocenjevanje učinkovitosti strežnika poroča o veljavnih rezultatih (tj. če je enota, ki se preizkuša, v celotnem trajanju 16-urnega preizkusa v stanju delovanja).	Enota, ki se preizkuša, se namesti v temperaturno komoro, katere temperatura se nato poviša na najvišjo dovoljeno temperaturo za specifični razred pogojev delovanja (A1, A2, A3 ali A4) z največjo hitrostjo spremembe 0,5 °C na minuto. Enota, ki se preizkuša, se pusti eno uro v stanju nedejavnosti, da doseže stanje temperaturne stabilnosti pred začetkom preizkušanja.
Razpoložljivost strojne programske opreme		Ni na voljo.
Varno brisanje podatkov	NIST	Guidelines for Media Sanitization, posebna publikacija NIST 800-88, revizija 1
Zmožnost razstavitve strežnika		Ni na voljo.
Vsebnost kritične surovine		EN 45558:2019

Tabela 2

Sklici in uvrstitvene opombe za izdelke za shranjevanje podatkov

Parameter	Vir	Referenčne preizkusne metode/naslov	Opombe
Učinkovitost napajanja	EPRI in Ecova	Splošni preizkusni protokol za izračunavanje energijske učinkovitosti notranjih napajalnikov AC/DC in DC/DC, revizija 6.7	Preizkušanje se izvaja pri ustrezni napetosti in frekvenci EU (npr. 230 V, 50 Hz).
Faktor moči napajalnika	EPRI in Ecova	Splošni preizkuševalni protokol za izračunavanje energijske učinkovitosti notranjih napajalnikov AC-DC in DC-DC, revizija 6.7
Razred pogojev delovanja	Zeleno omrežje	Razred pogojev delovanja izdelkov za shranjevanje podatkov	Proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik mora navesti razred pogojev delovanja izdelka: A1, A2, A3 ali A4. Enota, ki se preizkuša, se preizkusi pri temperaturi, ki ustreza najvišji dovoljeni temperaturi za specifični razred pogojev delovanja (A1, A2, A3 ali A4), s katero je model deklariran za skladnega.
Razpoložljivost strojne programske opreme		Ni na voljo.
Varno brisanje podatkov	NIST	Smernice za prečiščevanje medijev, posebna publikacija NIST 800-88 – revizija 1
Zmožnost razstavitve izdelka za shranjevanje podatkov		Ni na voljo	.
Vsebnost kritične surovine		EN 45558:2019“

„„PRILOGA IIIa

Prehodne metode

1.   DODATNI ELEMENTI ZA MERITVE IN IZRAČUNE

Tabela 3b

Zahteve za opremo za preizkušanje in konfiguracija naprave, ki se preizkuša (*1)

Opis opreme	Zmogljivosti	Dodatne zmogljivosti in lastnosti
Merjenje moči	Opredeljeno v ustreznem standardu	Funkcija beleženja podatkov
Naprava za merjenje svetlosti	Opredeljeno v ustreznem standardu	Vrsta kontaktne sonde s funkcijo beleženja podatkov
Naprava za merjenje osvetljenosti (IMD)	Opredeljeno v ustreznem standardu	Funkcija beleženja
Oprema za proizvajanje signala	Opredeljeno v ustreznem standardu	Glej ustrezne opombe v tabeli 3a v Prilogi III. Sklici in uvrstitvene opombe
Svetlobni vir (Projektor)	Na senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti bo osvetljenost manjša od 12 luksov in do 150 luksov za televizorje in monitorje ter do 20 000  luksov za digitalne informacijske prikazovalnike z najmanjše razdalje približno 1,5 m od senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti.	Motor polprevodniške svetilke (kombinacija LED, laser ali LED/laser). Barvna lestvica projektorja mora biti enaka ali boljša od REC 709. Nagibna pritrdilna plošča, ki omogoča natančno poravnavo svetlobnega snopa projektorja. Ta se lahko kombinira z vgrajeno optično poravnavo ali se z njo nadomestit.
Svetlobni vir (zatemnitvena LED svetilka)	Kot je določen v oddelku 1.2.1
Računalnik za istočasno beleženje v običajnem časovnem okviru	Vsaj 3 ustrezna vrata, ki omogočajo vmesnik z napravami za merjenje moči, svetlosti in osvetljenosti.	Vrata USB in Thunderbolt se štejejo za ustrezna vrata
Računalnik z diaprojekcijo in/ali aplikacijo za urejanje slik, povezan s projektorjem	Aplikacija, ki omogoča projiciranje diapozitivov s polnim belim okvirjem, s hkratnim nadzorom nad barvno temperaturo in ravnijo (sive) svetlosti

1.1   Povzetek vrstnega reda preizkušanja

1.

Nastavite napravo, ki se preizkuša, na stojalo, ki določa lokacijo senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti, kjer je primerno, in instrumente za merjenje položaja svetlosti in osvetljenosti okolice.

2.

Zaženite začetno nastavitev ter potrdite pravilno izvajanje prisilnih opozoril menija in privzete nastavitve ‚normalne konfiguracije‘.

3.

Utišajte zvok, kjer je primerno.

4.

Nadaljujte s segrevanjem vzorca med nastavitvijo opreme za preizkušanje in z določitvijo največjih belih dinamičnih preizkuševalnih vzorcev, kar zagotavlja stabilno svetlost prikazovalnika in meritev moči.

5.

Če se zahteva dovoljenje za samodejno prilagajanje osvetlitve, določite obseg osvetljenosti in zakasnitev samodejnega prilagajanja svetlosti, potrebnih za vzorec. Profilirajte samodejno prilagajanje svetlosti prikazovalnika med ravnmi osvetljenosti okolice 100 luksov in 12 luksov ter izmerite zmanjšanje moči v načinu vklopa med temi mejami. Da bi zagotovili podrobno profiliranje vpliva samodejnega prilagajanja svetlosti na moč in svetlost prikazovalnika,se lahko razpon osvetljenosti okolice razdeli na več korakov, od tik nad glavno točko osvetlitve 100 luksov (npr. 120 luksov) do 60 luksov, 35 luksov in 12 luksov do najtemnejše ravni, ki jo dovoljuje preizkuševalno okolje. Za digitalne informacijske prikazovalnike se lahko zabeleži dodatno profiliranje do ravni osvetljenosti dnevne svetlobe 20 000 luksov za zbiranje podatkov za prihodnje revizije uredbe.

6.

Izmerite največjo svetlost pri navadni konfiguraciji. Če je ta manjša od 150 cd/m2 za monitor ali 220 cd/m2 za druge vrste prikazovalnikov, izmerite tudi največjo svetlost najsvetlejše prednastavljene konfiguracije v uporabniškem meniju (ne trgovinska konfiguracija).

7.

Izmerite moč v načinu vklopa z uporabo zaporedja dinamičnega predvajanja video posnetkov standardnega dinamičnega območja z onemogočenim samodejnim prilagajanjem svetlosti. Izmerite moč v načinu vklopa z uporabo zaporedja dinamičnega predvajanja video posnetkov HDR, in potrdite, da se je sprožil način HDR (potrjeno z obvestilom na prikazovalniku ob začetku predvajanja HDR in/ali spremembo v normalnih nastavitvah slike).

8.

Izmerite porabo energije v načinu nizke porabe in izklopa ter čas, potreben za delovanje funkcij samodejnega izklopa.

1.2   Podrobnosti preizkušanja

1.2.1   Namestitev naprave, ki se preizkuša (prikazovalnik), in merilnega instrumenta

Slika 1: Fizična nastavitev prikazovalnika in svetlobnega vira okolice

Če je na voljo funkcija samodejnega prilagajanja svetlosti in je naprava, ki se preizkuša, opremljena s stojalom, se ta pritrdi na del prikazovalnika in se naprava, ki se preizkuša postavi na vodoravno mizo ali ploščo, visoko najmanj 0,75 metra, prekrito s črnim materialom z nizko odbojnostjo (značilni materiali so filc, pliš ali platno za gledališko ozadje). Vsi deli stojala so izpostavljeni. Prikazovalniki, zasnovani predvsem za pritrditev na steno, morajo biti nameščeni v okvir za lažji dostop s spodnjim robom prikazovalnika,ki je od tal oddaljen vsaj 0,75 metra. Tla pod prikazovalnikom in do 0,5 metra pred prikazovalnikom ne smejo biti visoko odsevna in v idealnem primeru morajo biti prekrita s črnim nizko odbojnim materialom.

Določiti je treba fizično lokacijo senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti naprave, ki se preizkuša in zabeležiti koordinate te lokacije glede na fiksno točko zunaj naprave, ki se preizkuša. Za lažjo ponovljivost merjenja se upoštevajo razdalje H in D ter kot žarka projektorja (glej sliko 1). Glede na raven osvetljenosti svetlobnega vira sta razdalji H in D običajno enaki ± 5 mm in merita med 1,5 m in 3 m. Za nastavitev kota svetlobnega snopa projektorja se lahko z uporabo črnega diapozitiva z majhnim belim sredinskim okvirjem izostri samodejno prilagajanje svetlosti ter se zagotovi ozek snop svetlobe za merjenje kota. Če je senzor za samodejno prilagajanje svetlosti zasnovan tako, da optimalno deluje s kotom svetlobnega snopa zunaj priporočenega kota 45°, je mogoče uporabiti ta prednostni kot in zabeležiti podrobnosti. Kadar se uporablja brezkontaktni merilnik svetlosti (oddaljena lokacija) z nizkim kotom svetlobnega snopa za svetlobni vir, je treba paziti, da se vir ne odraža na območju prikazovalnika, ki se uporablja za merjenje svetlosti.

Merilnik osvetljenosti je treba namestiti čim bližje senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti, pri čemer je treba upoštevati previdnostne ukrepe, da iz ohišja merilnika v senzor ne pridejo odsevi svetlobe v prostoru. To je mogoče doseči z različnimi kombiniranimi metodami, vključno z zaščitnim pokrivanjem merilnika osvetljenosti s črnim filcem in zagotavljanjem nastavljive mehanske pritrditve, ki prepreči, da ohišje merilnika štrli s sprednje strani senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti.

Naslednji preizkušeni postopek je priporočljiv za natančno in ponovljivo beleženje ravni osvetljenosti senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti z minimalnimi mehanskimi izzivi. Ta postopek omogoča odpravljanje morebitnih napak osvetljenosti zaradi praktične nezmožnosti namestitve merilnika osvetljenosti v popolnoma enak fizični položaj kot senzor za samodejno prilagajanje svetlosti za sočasno osvetlitev. Postopek tako omogoča istočasno osvetlitev senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti in merilnika osvetljenosti brez fizičnih motenj samodejnega prilagajanja svetlosti in merilnika po namestitvi. Z ustrezno programsko opremo za beleženje se lahko zahtevani koraki sprememb osvetljenosti sinhronizirajo z vklopljenim načinom meritve moči in prikazom svetlosti za samodejno beleženje in profiliranje samodejnega prilagajanja svetlosti.

Merilnik osvetljenosti mora biti nameščen nekaj centimetrov od senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti, da se zagotovi, da neposredni odsevi snopa projektorja od ohišja merilnika ne morejo vstopiti v senzor za samodejno prilagajanje svetlosti. Vodoravna os merilnika osvetljenosti mora biti na isti vodoravni osi kot senzor za samodejno prilagajanje svetlosti, pri čemer mora biti navpična os merilnika vzporedno poravnana z navpično ploskvijo prikazovalnika. Izmerijo in zabeležijo se fizične koordinate točke pritrditve merilnika glede na fiksno zunanjo točko, ki se uporablja za beleženje fizične lokacije senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti.

Projektor mora biti nameščen v položaj z osjo projiciranega svetlobnega snopa v poravnavi z navpično ploskvijo, ki je pravokotna na površino prikazovalnika in poteka skozi navpično os senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti (glej sliko 1). Višina, naklon in razdalja plošče projektorja od naprave, ki se preizkuša, se nastavijo tako, da se omogoči, da se projicirana slika s polnim okvirjem z največjo belo svetlostjo usmeri na območje, ki pokriva senzor za samodejno prilagajanje svetlosti in merilnik osvetljenosti, hkrati pa zagotavlja najvišjo raven osvetljenosti okolice (luks), ki jo zahteva senzor za preizkušanje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da imajo nekateri digitalni informacijski prikazovalniki delujoče samodejno prilagajanje svetlosti z osvetljenostjo okolice od 20 000 luksov do manj kot 100 luksov.

Merilnik kontaktne svetlosti za merjenje svetlosti prikazovalnika bo nameščen tako, da se poravna s sredino zaslona naprave, ki se preizkuša.

Projicirana osvetljevalna slika, ki prekriva vodoravno površino pod prikazovalnikom samodejnega prilagajanja svetlosti, ne bo segala čez navpično ploskvijo prikazovalnika, razen če odsevno stojalo posega v večje območje, kot je to, v tem primeru mora biti rob slike poravnan z nogami stojala (glej sliko 1). Zgornji vodoravni rob projicirane slike ne sme biti manjši od 1 cm pod spodnjim robom zaščitnega pokrova merilnika kontaktne svetlosti. To je mogoče doseči z optično nastavitvijo ali fizičnim pozicioniranjem projektorja v mejah zahtevanega kota svetlobnega snopa 45° in največje zahtevane osvetljenosti pri senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti.

Z zabeleženimi koordinatami položaja naprave, ki se preizkuša, in merilnika osvetljenosti ter projektorjem, ki daje stabilno osvetljenost v območju, ki ga je treba izmeriti (stabilnost se običajno doseže nekaj minut po vklopu motorja polprevodniške svetilke), se naprava, ki se preizkuša, dovolj pomakne, kar omogoči, da se prednja stran merilnika osvetljenosti in sredina detektorja poravnata s koordinatami fizičnega položaja, ki so zabeležene za senzor za samodejno prilagajanje svetlosti naprave, ki se preizkuša. Zabeleži se osvetljenost, izmerjena na tej točki, in merilnik se bo skupaj s samodejnim prilagajanjem svetlosti vrnil v prvotni položaj. Osvetljenost se ponovno izmeri v položaju nastavitve. Odstotek razlike med osvetljenostjo, izmerjeno na dveh preizkuševalnih mestih (če obstajajo), se lahko v končnem poročilu uporabi kot korekcijski faktor za vse dodatne meritve osvetljenosti (ta korekcijski faktor se ne spreminja z ravnijo osvetljenosti). To zagotavlja natančen nabor podatkov za osvetljenost pri senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti, čeprav se instrument za merjenje luksa ne nahaja na tej točki in omogoča hkratno načrtovanje svetlosti, moči in osvetljenosti prikazovalnika za natančno profiliranje samodejnega prilagajanja svetlosti.

Nadaljnje fizične spremembe v nastavitvi preizkušanja se ne izvedejo.

Za razliko od televizorjev imajo lahko digitalni informacijski prikazovalniki več kot en senzor osvetljenosti okolice. Tehnik za namene preizkušanja določi en sam senzor, ki se bo uporabil pri preizkušanju, ter odstrani druge svetlobne senzorje, tako da jih prekrije z neprozornim trakom. Neželene senzorje se lahko tudi onemogoči, če je za to zagotovljen nadzor. V večini primerov bi bil najprimernejši senzor za uporabo prednji senzor. Merilne metode za digitalne informacijske prikazovalnike z več svetlobnimi senzorji je mogoče nadalje preučiti kot izpopolnitev preizkuševalne metode, ki mora izpolnjevati pogoje za usklajeni standard.

Za preizkuševalne laboratorije, ki v opisani nastavitvi preizkusa raje uporabljajo vir zatemnitve in ne svetlobnega vira projektorja, velja naslednja specifikacija za svetilke ter se zabeležijo lastnosti izmerjene svetilke.

Svetlobni vir, ki se uporablja za osvetljenost senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti za določene ravni osvetljenosti, bo uporabil LED reflektorsko svetilko z možnostjo zatemnjevanja in bo imel premer 90 mm ± 5 mm. Nazivni kot svetlobnega snopa svetilke mora biti 40 ° ± 5 °. Nazivna najbližja barvna temperatura mora biti 2700 K ± 300 K v celotnem območju osvetljenosti 12 luksov do največje osvetljenosti, potrebne za preizkušanje. Nazivni indeks barvne reprodukcije (CRI) mora biti 80 ± 3. Sprednja površina svetilke mora biti prozorna (tj. neobarvana ali prevlečena z materiali, ki spreminjajo spekter) in ima lahko gladko ali zrnato prednjo površino; če se blešči na enakomerni beli površini, mora biti razpršeni vzorec s prostim očesom videti gladek. Sklop žarnice ne bo spremenil spektra vira LED, vključno z infrardečimi in ultravijoličnimi pasovi. Značilnosti svetlobe se ne smejo spreminjati v celotnem območju zatemnjevanja, ki se zahteva za preizkušanje samodejnega prilagajanja svetlosti.

1.2.2   Preverjanje pravilne izvedbe ‚normalne konfiguracije‘ in opozoril o energijskem učinku.

Za opazovanje se na napravo, ki se preizkuša, priklopi merilnik moči in zagotovi vsaj en vir videosignala. Med tem preizkusom se potrdi ohranjanje samodejnega prilagajanja svetlosti v vseh drugih predhodnih konfiguracijah, razen v ‚trgovinski konfiguraciji‘.

1.2.3   Nastavitev zvoka

Zagotovljen mora biti vhodni signal, ki vsebuje avdio in video (ton 1 kHz na materialu za preizkus moči videa standardnega dinamičnega območja je idealen). Nastavitev glasnosti zvoka se zmanjša na indikacijo ničelnega prikaza ali pa se aktivira nadzor izklopa zvoka. Treba je potrditi, da aktiviranje nadzora izklopa zvoka nima učinka na parametre slike ‚normalne konfiguracije‘.

1.2.4   Opredelitev vzorca največje bele svetlosti za merjenje največje bele svetlosti

Če naprava, ki se preizkuša, prikaže vzorec največje bele svetlosti, se lahko prikazovalnik v prvih nekaj sekundah hitro zatemni ter postopoma zatemnjuje, dokler se ne stabilizira. To onemogoča dosledno in ponovljivo merjenje vrednosti moči in svetlosti takoj po prikazu slike. Za ponovljiva merjenja je treba doseči določeno stopnjo stabilnosti. Preizkušanje na prikazovalnikih z uporabo trenutne tehnologije kaže, da mora 30 sekund zadostovati, da se omogoči stabilnost največje svetlosti bele slike. Kot koristna opomba, to časovno okno omogoča tudi, da vsi prikazi stanja na prikazovalniku izginejo.

Današnji prikazovalni izdelki imajo pogosto vgrajeno elektroniko in programsko opremo za pogon prikazovalnika za zaščito, napajanje prikazovalnika za zaščito pred preobremenjenim pogonom in zaslon za zaščito pred ohranjanjem (izgorevanjem) z omejevanjem skupne moči zaslona. To lahko pri prikazu povzroči omejeno svetlost in omejeno porabo energije, na primer veliko območje belega dinamičnega preizkuševalnega vzorca.

V tej metodologiji preizkušanja se merjenje največje svetlosti izvede ob prikazu 100-odstotnega belega dinamičnega vzorca preizkusa, vendar je bela površina empirično omejena, da se prepreči sprožitev zaščitnih mehanizmov. Ustrezen dinamični preizkuševalni vzorec se določi tako, da se prikaže obseg osmih vzorcev dinamičnega preizkusa ‚okvirja in obrisa‘, ki temelji na dinamičnih vzorcih preizkusa VESA ‚L‘, od najmanjšega (L 10) do največjega (L 80), hkrati pa se beleži moč in svetlost zaslona. Graf moči in svetlosti zaslona v primerjavi z vzorcem L pomaga ugotoviti, če in kdaj pride do omejitve pogona prikazovalnika Če se na primer poraba energije poveča z L 10 na L 60, medtem ko se svetlost povečuje ali je konstantna (se ne zmanjšuje), se zdi, da ti vzorci ne povzročajo omejitev. Če dinamični preizkuševalni vzorec L 70 pokaže, da ni prišlo do povečanja porabe energije ali svetlosti (kjer je pri prejšnjih vzorcih L prišlo do povečanja) to pomeni, da se omejitve pojavljajo pri L 70 ali med L 60 in L 70. Mogoče je tudi, da je obstajala omejitev med L 50 in L 60 in da so bile točke grafa na L 60 dejansko nagnjene navzdol. Zato je največji vzorec, za katerega smo prepričani, da ne pride do omejitev, L 50 in to je pravi vzorec za merjenje največje svetlosti. Kadar je treba deklarirati razmerje svetlosti, se vzorec svetlosti izbere v najsvetlejši prednastavljeni nastavitvi. Če je znano, da ima naprava, ki se preizkuša, značilnosti pogona svetlosti zaslona, ki po zgornjem izbirnem postopku ne omogoča izbire optimalnega dinamičnega preizkuševalnega vzorca največje bele svetlosti, se lahko uporabi naslednji poenostavljeni izbirni postopek. Za prikazovalnike, enake ali večje od 15,24 cm (6 palcev) in manjše od 30,48 cm (12 palcev) diagonalno, se uporabi signal L 40 PeakLumMotion. Za prikazovalnike, večje od ali enake od 30,48 cm (12 palcev) diagonalno, se uporabi signal L 20 PeakLumMotion. Dinamični preizkuševalni vzorec največje bele svetlosti, izbran po katerem koli postopku, se deklarira in uporablja za vsa preizkušanja svetlosti.

1.2.5   Določitev območja nadzora osvetljenosti okolice samodejnega prilagajanja svetlosti in zakasnitve delovanja samodejnega prilagajanja svetlosti.

Za namene Uredbe (EU) 2019/2021 je v izjavi EEI predvidena dodelitev moči samodejnega prilagajanja svetlosti, če nadzorna značilnost samodejnega prilagajanja svetlosti izpolnjuje posebne zahteve za nadzor svetlosti prikazovalnika med ravnmi osvetljenosti okolice od 100 luksov do 12 luksov z osnovnimi točkami 60 luksov in 35 luksov. Sprememba svetlosti prikazovalnika med spremembo osvetljenosti okolice od 100 luksov do 12 luksov mora zagotoviti najmanj 20-odstotno zmanjšanje potrebe po moči prikazovalnika za skladnost s predpisano dodelitvijo moči za samodejno prilagajanje svetlosti. Dinamični preizkuševalni vzorec dinamične svetlosti ‚L‘, ki se uporablja za ocenjevanje skladnosti nadzora svetlosti samodejnega prilagajanja svetlosti, se lahko hkrati uporablja tudi za oceno skladnosti zmanjšanja moči.

Za digitalne informacijske prikazovalnike se lahko uporabi veliko širši obseg nadzora samodejnega prilagajanja svetlosti s spreminjanjem osvetljenosti in tukaj opisana metodologija preizkušanja se lahko razširi, da se zberejo podatki za prihodnje revizije uredbe.

1.2.5.1   Profiliranje zakasnitve samodejnega prilagajanja svetlosti

Zakasnitev funkcije nadzora samodejnega prilagajanja svetlosti je časovni zamik med spremembo osvetljenosti okolice, zaznano na detektorju samodejnega prilagajanja svetlosti, in posledično med spremembo svetlosti prikazovalnika naprave, ki se preizkuša. Podatki o preizkušanju so pokazali, da lahko ta zakasnitev traja tudi 60 sekund, kar je treba upoštevati pri profiliranju nadzora samodejnega prilagajanja svetlosti. Za oceno zakasnitve se diapozitiv 100 luksov (glej 1.2.5.2) pri stabilnem stanju svetlosti prikazovalnika preklopi na diapozitiv 60 luksov ter se zabeleži časovni interval, potreben za doseganje stabilne nižje ravni svetlosti prikazovalnika. Pri nižji stabilni ravni svetlosti se diapozitiv 60 luksov preklopi na diapozitiv 100 luksov ter se zabeleži časovni interval, da se doseže stabilna višja stopnja svetlosti. Višja vrednost časovnega intervala je tista, ki se uporablja za zakasnitev s samovoljno dodanimi 10 sekundami. To se shrani kot obdobje diaprojekcije za vsak posamezen diapozitiv.

1.2.5.2   Nadzor osvetljenosti svetlobnega vira

Za profiliranje samodejnega prilagajanja svetlosti je na napravi, ki se preizkuša, prikazan dinamični preizkuševalni vzorec bele svetlosti, kot je opredeljeno v točki 1.2.4, saj se svetlost svetlobnega vira spremeni iz bele skozi vrsto sivih diapozitivov, da simulira spremembe osvetljenosti okolice. Za nadzor ravni osvetljenosti se prva siva prosojnost spremeni tako, da doseže izhodišče profiliranja (npr. 120 luksov) z merjenjem ravni luksa na merilniku osvetljenosti. Diapozitiv je shranjen in kopiran. Nova stopnja sive prosojnosti je nastavljena za kopijo na zahtevani glavni točki 100 luksov, diapozitiv pa je shranjen in kopiran. Postopek se ponovi za glavne točke 60 luksov, 35 luksov in 12 luksov. Za simetrijo podatkov lahko tukaj dodate črni diapozitiv osvetljenosti (0 % prosojnosti), diapozitive referenčne točke pa lahko kopirate in vstavite v naraščajočem vrstnem redu osvetlitve do 120 luksov.

1.2.5.3   Nadzor barvne temperature svetlobnega vira

Nadaljnja zahteva je nastavitev barvne temperature za belo točko projicirane svetlobe, da se zagotovi ponovljivost preizkusnih podatkov, če se za preverjanje uporablja drug svetlobni vir projektorja. Za to metodologijo preizkušanja je določena barvna temperatura bele točke 2700 K ± 300 K, da se ohrani skladnost z metodologijo samodejnega prilagajanja svetlobe iz prejšnjih preizkusnih standardov

To belo točko je enostavno nastaviti v kateri koli večji računalniški aplikaciji za ustvarjanje diapozitivov z uporabo ustreznega barvnega polnila (npr. rdeče/oranžne barve) in nastavitve prosojnosti. S temi orodji se lahko običajno hladnejšo belo točko projektorja prilagodi na predlaganih 2700 K, tako da se spremeni prosojnost izbrane barve med merjenjem barvne temperature s funkcijo merilnika osvetljenosti. Ko je zahtevana temperatura dosežena, se nanese na vse diapozitive.

1.2.5.4   Snemanje podatkov

Poraba energije, svetlost zaslona in osvetljenost na senzorju za samodejno prilagajanje svetlosti se izmerijo in zabeležijo med diaprojekcijo. Ti podatki morajo biti povezani s časom. Podatkovne točke za tri parametre je treba zabeležiti, da se poveže poraba energije, svetlost zaslona in osvetljenost senzorja za samodejno prilagajanje svetlosti. Med glavnimi točkami je mogoče ustvariti poljubno število diapozitivov za visoko razdrobljenost podatkov v okviru omejitev razpoložljivega trajanja preizkušanja.

Za DSD, zasnovan za delovanje v raznovrstnih pogojih osvetljenosti okolice, je mogoče ročno določiti območje delovanja nadzora samodejnega prilagajanja svetlosti nad svetlostjo prikazovalnika z nadzorom prosojnosti črne barve, ki deluje na enem projiciranem diapozitivu največje bele barve, prednastavljenem na želeno barvno temperaturo. V uporabniškem meniju se izbere priporočena prednastavljena konfiguracija DSD za raznovrstne delovne pogoje osvetljenosti okolice. Na stabilni točki svetlosti prikazovalnika se projicirani diapozitiv preklopi z 0 % na 100 % prosojnosti črne barve, da se določi obdobje zakasnitve. To bo nato uporabljeno za premikanje korakov sivih prosojnosti s črne na točko, kjer se ne bo spreminjala svetlost prikazovalnika, da se določi območje delovanja samodejnega prilagajanja svetlosti. Nato se lahko ustvari diaprojekcija z razdrobljenostjo, potrebno za profiliranje tega območja.

1.2.6   Merjenje svetlosti prikazovalnika

Z omogočenim samodejnim prilagajanjem svetlosti in ravnijo osvetljenosti okolice 100 luksov, izmerjeno na merilniku osvetljenosti, naprava, ki se preizkuša, prikaže izbrani vzorec največje bele svetlosti (glej 1.2.4) pri stabilni svetlosti. Za skladnost s predpisi mora merjenje svetlosti potrditi, da je stopnja svetlosti prikazovalnika 220 cd/m2 ali več za vse kategorije prikazovalnikov, razen za monitorje. Za monitorje je potrebna stopnja skladnosti 150 cd/m2 ali več. Za prikazovalnike brez samodejnega prilagajanja svetlosti ali naprav, ki ne zahtevajo dovoljenja za samodejno prilagajanje svetlosti, se lahko merjenja izvajajo brez dela osvetljenosti okolice na preizkuševalni opremi.

Za tiste prikazovalnike, ki imajo glede na zasnovo deklarirano najvišjo raven bele svetlosti v normalni konfiguraciji, nižjo od zahteve skladnosti 220 cd/m2 ali 150 cd/m2, kot je primerno, se izvede dodatno merjenje največje bele svetlosti pri prednastavljeni konfiguraciji za gledanje, kar zagotavlja najvišje izmerjeno največjo belo svetlost. Za skladnost s predpisi je izračunano razmerje med merjenjem največje bele svetlosti normalne konfiguracije za gledanje in merjenjem največje bele svetlosti 65 % ali višje. To je deklarirano kot ‚razmerje svetlosti‘.

Za tiste naprave, ki se preizkušajo s samodejnim prilagajanjem svetlosti, ki jih je mogoče izklopiti, je treba izvesti nadaljnje preizkušanje skladnosti v normalni konfiguraciji. Stabiliziran vzorec največje bele svetlosti je prikazan v izmerjenih pogojih osvetljenosti okolice 100 luksov. Treba je potrditi, da je potreba po moči naprave, ki se preizkuša, izmerjena z vklopljenim samodejnim prilagajanjem svetlosti, enaka ali manjša od moči, izmerjene pri stabilizirani svetlosti z izklopljenim samodejnim prilagajanjem svetlosti. Če izmerjena moč ni enaka, se za vklopljeno moč uporabi način, ki daje največjo izmerjeno moč.

1.2.7   Merjenje porabe energije v stanju delovanja

Za vsak spodaj naveden sistem napajanja naprave, ki se preizkuša, bo moč standardnega dinamičnega območja merjena v normalni konfiguraciji z uporabo različice HD 10-minutne datoteke za ‚preizkus moči dinamičnega videa standardnega dinamičnega območja‘, razen če je združljivost vhodnega signala omejena na ločljivost SD. Treba je potrditi, da vir datotek in vhodni vmesnik naprave, ki se preizkuša, omogočata popolno raven črno-belih video podatkov. Katero koli povečanje ločljivosti videoposnetka HD na izvorno ločljivost prikazovalnika naprave, ki se preizkuša, mora obdelati naprava, ki se preizkuša, in ne zunanja naprava, kjer naprava, ki se preizkuša to omogoča. Če je treba za povečanje na lastno ločljivost naprave uporabiti zunanjo napravo, bodo zabeležene podrobnosti te naprave in njen vmesnik z napravo, ki se preizkuša. Deklarirana moč je povprečna moč, določena med predvajanjem celotne 10-minutne datoteke.

Moč HDR, kjer je funkcija uporabljena, se meri z uporabo dveh 5-minutnih datotek HDR, in sicer ‚HDR-HLG power‘ in ‚HDR-HDR10 power‘. Če eden od teh načinov HDR ni podprt, se moč HDR deklarira za podprt način.

Značilnosti preizkusnega instrumentarija in preizkusni pogoji, kot so podrobno opisani v ustreznih standardih, veljajo za vsa preizkušanja moči.

Segrevanje izdelka s trenutno tehnologijo prikazovanja naprave, ki se preizkuša, ni nujno dolgotrajno in ga je najprimerneje izvajati z dinamičnim preizkuševalnim vzorcem največje bele svetlosti, opredeljenim v oddelku 1.2.4 zgoraj. Ko so odčitki moči stabilni in naprava, ki se preizkuša, prikazuje ta vzorec, se lahko meritve moči začnejo z datotekama dinamičnega preizkusa video moči SDR in HDR.

Če ima izdelek samodejno prilagajanje svetlosti, se izklopi. Če ga ni mogoče izklopiti, bo izdelek preizkušen v izmerjenih pogojih osvetljenosti okolice, ki znašajo približno 100 luksov, opisanih v oddelku 1.2.5 zgoraj.

Za naprave, ki se preizkušajo, zasnovane za uporabo v omrežju izmeničnega toka, vključno s tistimi, ki uporabljajo standardiziran vhod enosmernega toka, vendar z zunanjim napajalnikom (standardizirani vhodni enosmerni tok), ki je priložen napravi, ki se preizkuša, se vklopljena moč meri na mestu dovoda izmeničnega toka.

(a)

Za naprave, ki se preizkušajo s standardiziranim vhodom enosmernega toka (veljajo samo standardi, združljivi z napajalnikom USB), se meritev moči izvede na vhodu enosmernega toka. To omogoča izklopna enota USB, ki vzdržuje podatkovno pot napajalnega konektorja in vhod enosmernega toka naprave, ki se preizkuša, vendar prekine napajanje, da omogoči trenutno merjenje toka in merjenje vhodov napetosti na merilniku moči. Kombinacijo merilnika moči izklopne enote USB je treba v celoti preizkusiti, da bi se zagotovilo, da njegova zasnova in pogoji vzdrževanja ne vplivajo na funkcijo zaznavanja impedance kabla nekaterih standardov napajanja USB. Zabeležena moč prek izklopne enote USB je moč Pizmerjena , deklarirana za izjavo o meritvi moči v načinu vklopa (okoljska zasnova in označevanje v načinu standardnega dinamičnega območja (SDR) in visokega dinamičnega območja (HDR)).

(b)

Za neobičajno napravo, ki se preizkuša, in je opredeljena v uredbi, vendar je zasnovana za delovanje z notranjo baterijo, ki je ni mogoče obiti ali odstraniti za zahtevano preizkušanje moči, se predlaga naslednja metodologija. Opozorila za EPS in standardizirani vhodni enosmerni tok, opisani zgoraj, veljajo za izbiro deklaracije moči vhodnega ali izmeničnega toka.

Za namene metodologije se uporabljajo naslednje kvalifikacije:

V celoti napolnjena baterija: Točka med polnjenjem, ko v skladu z navodili proizvajalca, po kazalniku ali časovnem obdobju, izdelka ni treba več polniti. Vizualno profiliranje te točke se naredi za poznejše sklicevanje z grafičnim prikazom zapisa polnjenja merilnika moči, narejenega z merjenjem moči 1-sekundne razdrobljenosti v obdobju 30 minut pred in po popolnoma napolnjeni točki.

V celoti izpraznjena baterija: Točka v načinu vklopa, ko je naprava, ki se preizkuša, izključena od zunanjega vira napajanja, kjer se prikazovalnik samodejno izklopi (ne prek funkcij samodejne pripravljenosti) ali preneha delovati med prikazovanjem slike.

Če ni kazalnika ali ni navedenega časa polnjenja, se baterija v celoti izprazni. Nato se baterija napolni z vsemi izključenimi funkcijami, ki jih upravlja uporabnik. Vhodna moč glede na čas z razdrobljenostjo podatkov, ki ni manjša od enega odčitka na sekundo, se samodejno zabeleži. Ko dnevnik prikaže začetek načina vzdrževanja baterije z nizko porabo energije ali začetek obdobja zelo nizke porabe z razmiki moči, se upošteva čas, zabeležen do te točke od začetka cikla polnjenja baterije kot osnovni čas polnjenja.

Priprava baterije: Vse neuporabljene baterije Li-ion se pred izvedbo prvega preizkusa na napravo, ki se preizkuša, enkrat napolnijo in v celoti izpraznijo. Vse druge neuporabljene kemijske/tehnološke vrste baterij se pred izvedbo prvega preizkusa na napravo, ki se preizkuša, trikrat napolnijo in v celoti izpraznijo.

Metoda

Nastavite napravo, ki se preizkuša, za vsa ustrezna preizkušanja, kot je opisano v tem dokumentu o metodologiji preizkušanja. Za izbiro izjave o merjenju moči napajanja izmeničnega ali enosmernega toka upoštevajte zgornja opozorila glede napajanja.

Vsa zaporedja dinamičnih preizkusov, ki vključujejo merjenje moči za skladnost s predpisi in deklaracijo, se izvedejo z v celoti napolnjeno baterijo izdelka in z izklopljenim zunanjim virom napajanja. V celoti napolnjeno stanje potrdi graf dnevnika profila polnjenja merilnika moči. Izdelek se preklopi v zahtevani način merjenja in dinamično zaporedje preizkusov se začne takoj. Po končanem zaporedju dinamičnih preizkusov se izdelek izklopi in začne zapisano zaporedje polnjenja. Kadar profil dnevnika polnjenja kaže na v celoti napolnjeno stanje, se za izračun moči, ki jo je treba zabeležiti v skladu z zahtevo iz Uredbe, uporabi povprečna moč, zabeležena od zapisanega začetka polnjenja do zapisanega začetka v celoti napolnjenega stanja,

V načinih pripravljenosti, omrežnega stanja pripravljenosti in izklopa (če je primerno) bodo potrebna dolga obdobja polnjenja baterije, da se zagotovi dobra ponovljivost podatkov iz povprečne moči polnjenja (npr. 48 ur za stanje izključenosti ali pripravljenosti in 24 ur za omrežno stanje pripravljenosti).

Za merjenje svetlosti in profiliranje samodejnega prilagajanja svetlosti lahko zunanji napajalnik ostane povezan.

Za preizkušanje zmanjševanja moči samodejnega prilagajanja svetlosti se ustrezno dinamično zaporedje največje svetlosti neprekinjeno predvaja 30 minut v pogojih osvetljenosti okolice 12 luksov. Baterija se napolni takoj in zabeležila se bo povprečna moč. Enako se ponovi v pogojih okolice 100 luksov in razlika med povprečnimi močmi polnjenja, ki je potrjena, znaša 20 % ali več.

Za izjavo o moči SDR se trikrat zapored predvaja ustrezno 10-minutno zaporedje za dinamično merjenje moči SDR, zabeleži pa se povprečna moč, potrebna za ponovno polnjenje baterije (P izmerjena (SDR) = energija polnjenja / skupni čas predvajanja). Za izjavo o moči HDR se v hitrem zaporedju trikrat predvaja vsaka od dveh petminutnih datotek za dinamično merjenje moči HDR, zabeleži pa se povprečna moč, potrebna za ponovno polnjenje baterije (P izmerjena (HDR) = energija polnjenja / skupni čas predvajanja).

1.2.8   Izmerite porabo energije v načinu nizke porabe in izklopa

Preizkusni instrumentarij in preizkusni pogoji, kot so podrobno opisani v ustreznih standardih, veljajo za vsa preizkušanja moči pri nizki moči in izklopu. Veljajo opozorila za merjenje moči napajanja izmeničnega ali enosmernega toka iz točke 1.2.7 zgoraj in po potrebi se uporabi poseben preizkuševalni postopek za prikazovalnike na baterije, ki so zajeti v točki 1.2.7.“;