32019R2176

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
Uredba - 2019/2176 - EN - EUR-Lex

Document 32019R2176

Help

Uredba (EU) 2019/2176 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (Besedilo velja za EGP) (Besedilo velja za EGP)

PE/77/2019/REV/1

OJ L 334, 27.12.2019, p. 146–154 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2176/oj

HTML

PDF

Official Journal

27.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 334/146

UREDBA (EU) 2019/2176 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. decembra 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sta Evropski parlament in Svet na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 8. avgusta 2014 o poslanstvu in organizaciji Evropskega odbora za sistemska tveganja preučila Uredbo (EU) št. 1092/2010, da bi odločila, ali je treba ponovno pregledati poslanstvo in organizacijo odbora za sistemska tveganja (ESRB). Prav tako je bil pregledan način imenovanja predsednika ESRB.

(2)	V analizi učinka Komisije, ki je priložena njenemu predlogu za to uredbo, je bilo ugotovljeno, da ESRB sicer dobro deluje, vendar so glede nekaterih specifičnih točk potrebne izboljšave.

(3)

Nedavne institucionalne spremembe v zvezi z bančno unijo, skupaj s prizadevanji za vzpostavitev unije kapitalskih trgov, pa tudi tehnološke spremembe, so dejansko spremenile operativni okvir ESRB. ESRB bi moral prispevati k preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji in s tem k uresničevanju ciljev notranjega trga. Makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom Unije je sestavni del Evropskega sistema finančnega nadzora. Institucionalna ureditev, ki učinkovito ugotavlja in obravnava mikro- in makrobonitetna tveganja, lahko zagotovi, da imajo vsi deležniki zadostno zaupanje za izvajanje finančnih dejavnosti, zlasti čezmejnih dejavnosti. ESRB bi moral s spodbujanjem pravočasnih in doslednih odzivov politike v državah članicah na ugotovljena sistemska tveganja prispevati k preprečevanju različnih pristopov in izboljšanju delovanja notranjega trga.

(4)

Raznolika članska zasedba splošnega odbora ESRB (v nadaljnjem besedilu: splošni odbor) pomeni veliko dodano vrednost. Vendar njegova sestava ne odraža nedavnih premikov glede strukture finančnega nadzora v Uniji, zlasti oblikovanja bančne unije. Zato bi morala predsednik Nadzornega odbora Evropske centralne banke (ECB) in predsednik Enotnega odbora za reševanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5), postati člana splošnega odbora brez glasovalne pravice. Ustrezno bi bilo treba prilagoditi tudi svetovalni tehnični odbor ESRB (v nadaljnjem besedilu: svetovalni tehnični odbor).

(5)

Predsednik ECB je ESRB predsedoval od njegove ustanovitve v skladu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 do 15. decembra 2015, nato pa začasno. Predsednik ECB je v tem obdobju dajal avtoriteto in kredibilnost ESRB ter zagotavljal, da se je ESRB lahko učinkovito opiral na strokovno znanje ECB na področju finančne stabilnosti ter to znanje nadgrajeval. Zato je primerno, da predsednik ECB predseduje ESRB trajno.

(6)

ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v Uniji in prispeva k preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj v Uniji kot celoti ali v njenih delih, vključno z ugotavljanjem in obravnavanjem tveganj za finančno stabilnost ne glede na njihov izvor. Monetarni pogoji imajo lahko posledice za finančno stabilnost, obravnava teh posledic pa spada v okvir mandata za makrobonitetni nadzor ESRB, pri čemer v celoti spoštuje neodvisnost centralnih bank. ESRB je tudi odgovoren za spremljanje in ocenjevanje tveganj za finančno stabilnost, ki so posledica dogajanj, ki lahko vplivajo na ravni posameznega sektorja ali na ravni celotnega finančnega sistema, vključno s tveganji in šibkimi točkami, ki nastanejo zaradi tehnoloških sprememb ali pa zaradi okoljskih ali socialnih dejavnikov. ESRB bi moral tudi analizirati dogajanja zunaj bančnega sektorja, vključno s tistimi, ki vodijo v dokončanje unije kapitalskih trgov.

(7)

Člani splošnega odbora so kolektivno odgovorni za uresničevanje poslanstva, ciljev in nalog ESRB. Vsi člani so tudi odgovorni za oblikovanje dnevnega reda in delovnega programa ESRB ter dejavno prispevanje k njegovemu rednemu delu, vključno s tem, da druge člane splošnega odbora opozarjajo na relevantne teme.

(8)

Za krepitev vidnosti ESRB bi moral predsednik ESRB imeti možnost, da naloge, kot so tiste v zvezi z zastopanjem ESRB navzven, prenese na prvega podpredsednika ali, če ta ni na voljo in kadar je primerno, na drugega podpredsednika ali na vodjo sekretariata ESRB. Tak prenos pa ne bi smel zajemati udeležbe na javnih predstavitvah in razpravah za zaprtimi vrati v Evropskem parlamentu.

(9)

Da bi zagotovili prožnost pri izbiri člana splošnega odbora z glasovalno pravico, bi morale države članice imeti možnost, da za svojega predstavnika z glasovalno pravico izberejo bodisi guvernerja nacionalne centralne banke bodisi visokega predstavnika imenovanega organa iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), kadar ima ta imenovani organ v okviru svojih pristojnosti vodilno vlogo na področju finančne stabilnosti. Ta prožnost pri izbiri člana splošnega odbora z glasovalno pravico ne vpliva na države članice, v katerih je nacionalna centralna banka imenovani organ iz Direktive 2013/36/EU ali Uredbe (EU) št. 575/2013. Da bi se izognili političnemu vplivu, noben član splošnega odbora ne bi smel imeti funkcije v enoti centralne ravni države članice.

(10)

V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 1092/2010 so prvega podpredsednika ESRB doslej izvolili člani Razširjenega sveta ECB med svojimi člani, pri čemer so upoštevali, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic na splošno ter držav članic, katerih valuta je euro, in držav članic, katerih valuta ni euro. Po oblikovanju bančne unije je primerno, da se sklicevanje na države članice, katerih valuta je euro, in države članice, katerih valuta ni euro, nadomesti s sklicevanjem na države članice, ki so sodelujoče države članice, kakor so opredeljene v Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013 (8), in države članice, ki so nesodelujoče. Prvega podpredsednika bi morali med svojimi člani izvoliti nacionalni člani splošnega odbora z glasovalno pravico, kar bi odražalo večjo prožnost glede članstva v splošnem odboru.

(11)

Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 (9) določa, da vodjo sekretariata ESRB imenuje ECB po posvetovanju s splošnim odborom. Da se poveča prepoznavnost vodje sekretariata ESRB, bi moral splošni odbor na podlagi odprtega in preglednega postopka oceniti, ali imajo kandidati, ki so v ožjem izboru za delovno mesto vodje sekretariata ESRB, potrebne lastnosti in izkušnje za vodenje sekretariata ESRB. ECB bi morala razmisliti o tem, da bi izbirni postopek sistematično odprla za zunanje kandidate. Splošni odbor bi moral Evropski parlament in Svet obvestiti o postopku ocenjevanja. Poleg tega bi bilo treba pojasniti naloge vodje sekretariata ESRB.

(12)	Glede na to, da je bila Uredba (EU) št. 1092/2010 vključena v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru, bi bilo treba spremeniti člen 9(5) navedene uredbe.

(13)	Da se znižajo stroški in poveča učinkovitost postopka, bi bilo treba število predstavnikov Komisije v svetovalnem tehničnem odboru zmanjšati s sedanjih dveh predstavnikov na enega.

(14)

ECB bi morala biti dodana med morebitne naslovnike opozoril in priporočil ESRB v zvezi z nalogami, ki so bile nanjo prenesene v skladu s členi 4(1), 4(2) in 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013. Med morebitne naslovnike bi bilo treba dodati tudi organe za reševanje, ki jih države članice imenujejo na podlagi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), in Enotni odbor za reševanje.

V skladu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 je treba navedena opozorila ali priporočila posredovati Svetu in Komisiji ter, kadar so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12), in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (13) (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA). Da se okrepita demokratični nadzor in preglednost, bi bilo treba vsa opozorila in priporočila ESRB posredovati tudi Evropskemu parlamentu in ESA. Kadar je primerno, bi moral splošni odbor zahtevati, da se sklene dogovor, s katerim se zagotovi zaupnost pri posredovanju zaupnih ali nejavnih opozoril ali priporočil.

(15)

Člani ESRB iz nacionalnih centralnih bank, nacionalnih nadzornih organov in nacionalnih organov, pristojnih za izvajanje makrobonitetne politike, bi morali imeti možnost, da uporabijo informacije, ki jih pri izpolnjevanju svojih dolžnosti prejmejo od ESRB v zvezi z njegovimi nalogami, vključno za opravljanje svojih zakonsko predpisanih nalog.

(16)	ESRB bi moral med nacionalnimi organi ali telesi, odgovornimi za stabilnost finančnega sistema, in organi Unije, olajševati izmenjavo informacij, povezanih z ukrepi za obravnavanje sistemskega tveganja v celotnem finančnem sistemu Unije.

(17)

Da se zagotovi, da bodo mnenja, priporočila, opozorila in odločitve ESRB kakovostni in ustrezni, se od svetovalnega tehničnega odbora in svetovalnega znanstvenega odbora pričakuje, da se bosta, kadar je primerno, že v zgodnji fazi ter na odprt in pregleden način posvetovala z deležniki, in sicer v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani.

(18)

Komisija bi morala pri pregledu poslanstva in organizacije ESRB preučiti zlasti možne alternativne institucionalne modele. Preučiti bi morala tudi, ali je ravnotežje v organizaciji ESRB med državami članicami, ki so sodelujoče države članice, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1024/2013, in nesodelujočimi državami članicami še ustrezno.

(19)	Uredbo (EU) št. 1092/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1092/2010 se spremeni:

(1)

v členu 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

‚sistemsko tveganje‘ pomeni tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za realno gospodarstvo Unije ali ene ali več njenih držav članic in za delovanje notranjega trga. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do neke mere sistemsko pomembne.“;

(2)

člen 4 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Ko je splošni odbor v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 (*1) zaprošen za nasvet glede imenovanja vodje sekretariata, na podlagi odprtega in preglednega postopka oceni, ali imajo kandidati, ki so v ožjem izboru za delovno mesto vodje sekretariata, potrebne lastnosti, nepristranskost in izkušnje za vodenje sekretariata. Splošni odbor Evropski parlament in Svet dovolj podrobno obvesti o postopku ocenjevanja in posvetovanja.

(*1) Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).“;"

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a. Predsednik in pripravljalni odbor lahko pri dajanju usmeritev vodji sekretariata v skladu s členom 4(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 obravnavata naslednje:

(a)	tekoče vodenje sekretariata;

(b)	vsa morebitna administrativna in proračunska vprašanja, povezana s sekretariatom;

(c)	koordinacijo in pripravo dela ter odločanje splošnega odbora;

(d)	pripravo predloga za letni program ESRB in njegovo izvajanje;

(e)	pripravo letnega poročila o dejavnostih ESRB in poročanje splošnemu odboru o izvajanju letnega programa.“;

(3)

člen 5 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. ESRB predseduje predsednik ECB.

2. Prvega podpredsednika za petletni mandat izvolijo nacionalni člani splošnega odbora z glasovalno pravico med svojimi člani, pri čemer upoštevajo, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic med tistimi, ki so sodelujoče države članice, kakor so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (*2), in tistimi, ki so nesodelujoče države članice. Prvi podpredsednik je lahko enkrat ponovno izvoljen.

(*2) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“;"

(b)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Predsednik zastopa ESRB navzven. Predsednik lahko naloge, kot so tiste v zvezi z zastopanjem ESRB navzven, vključno s predstavitvijo delovnega programa, prenese na prvega podpredsednika ali, če ta ni na voljo in kadar je primerno, na drugega podpredsednika ali na vodjo sekretariata ESRB. Naloge v zvezi z odgovornostjo ESRB in njegovo obveznostjo poročanja iz člena 19(1), (4) in (5) niso prenosljive.“;

(4)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

guvernerji nacionalnih centralnih bank. Lahko pa države članice, v katerih nacionalna centralna banka ni imenovani organ iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*3) ali Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*4), in v katerih ima ta imenovani organ v okviru svojih pristojnosti vodilno vlogo na področju finančne stabilnosti, alternativno imenujejo predstavnika na visoki ravni iz imenovanega organa iz Direktive 2013/36/EU ali Uredbe (EU) št. 575/2013.

(*3) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338)."

(*4) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).“;"

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	predstavnik Komisije;“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

ob upoštevanju odločitve posamezne države članice v skladu s točko (b) odstavka 1 in v skladu z odstavkom 3, predstavnik na visoki ravni iz vsake države članice, bodisi iz nacionalnih nadzornih organov bodisi iz nacionalnega organa, pristojnega za izvajanje makrobonitetne politike, ali nacionalne centralne banke, razen kadar guverner nacionalne centralne banke ni član splošnega odbora z glasovalno pravico iz točke (b) odstavka 1 - v tem primeru je predstavnik na visoki ravni iz nacionalne centralne banke član splošnega odbora brez glasovalne pravice.“;

(ii)

dodata se naslednji točki:

„(c)	predsednik Nadzornega odbora ECB;

(d)	predsednik Enotnega odbora za reševanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

(*5) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).“;"

(c)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Zadevni predstavniki na visoki ravni iz točke (a) odstavka 2 rotirajo glede na obravnavano točko, razen če so se nacionalni organi posamezne države članice dogovorili o skupnem predstavniku.“;

(5)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ko člani ESRB sodelujejo v dejavnostih splošnega odbora in pripravljalnega odbora ali ko opravljajo katero koli drugo dejavnost v zvezi z ESRB, so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti nepristranski in delujejo izključno v interesu Unije kot celote. Pri tem niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil od katere koli vlade, institucij Unije ali drugih javnih ali zasebnih teles.“;

(b)	doda se naslednji odstavek: „4. Noben član splošnega odbora (z glasovalno pravico ali brez nje) ne sme imeti funkcije v enoti centralne ravni države članice.“;

(6)

člen 8 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek: „Ta odstavek ne vpliva na zaupne ustne razprave, ki potekajo v skladu s členom 19(5).“;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„2a. Člani ESRB iz nacionalnih centralnih bank, nacionalnih nadzornih organov in nacionalnih organov, pristojnih za izvajanje makrobonitetne politike, lahko kot člani ESRB nacionalnim organom ali telesom, odgovornim za stabilnost finančnega sistema, v skladu s pravom Unije ali nacionalno ureditvijo zagotovijo informacije, ki se nanašajo na opravljanje nalog, za katere je pristojen ESRB in ki so potrebne za opravljanje zakonsko predpisanih nalog teh organov ali teles, pod pogojem, da so vzpostavljena ustrezna varovala za zagotovitev polnega spoštovanja zadevnega prava Unije in nacionalne ureditve.

2b. Kadar informacije izvirajo iz organov, ki niso organi, navedeni v odstavku 2a, jih člani ESRB iz nacionalnih centralnih bank, nacionalnih nadzornih organov in nacionalnih organov, pristojnih za izvajanje makrobonitetne politike, za opravljanje svojih zakonsko predpisanih nalog uporabljajo samo z izrecnim soglasjem navedenih organov.“;

(7)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Kadar je primerno, so lahko na seje splošnega odbora povabljeni predstavniki na visoki ravni iz mednarodnih finančnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti, ki so neposredno povezane z nalogami ESRB, določenimi v členu 3(2), ali – kadar gre za teme, ki so povezane s pravom Unije na področju makrobonitetne politike – predsednik Evropskega parlamenta ali predstavnik Evropskega parlamenta.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pri delu ESRB lahko sodelujejo predstavniki na visoki ravni iz ustreznih organov iz tretjih držav, kadar to zadeva Unijo. ESRB lahko sprejme ureditev, v kateri opredeli zlasti naravo, obseg in postopkovne vidike vključenosti teh tretjih držav v delo ESRB. Taka ureditev lahko določa ad hoc zastopanje v vlogi opazovalca v splošnem odboru, in sicer samo v zvezi z vprašanji, ki zadevajo Unijo, pri čemer je treba izključiti vse primere, pri katerih bi se razpravljalo o razmerah v posameznih finančnih institucijah ali državah članicah.“;

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Razprave na sejah so zaupne. Splošni odbor se lahko odloči, da ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zaupnosti in na način, ki ne omogoča identifikacije posameznih članov splošnega odbora ali posamezne institucije, javno objavi povzetek svojih posvetovanj. Splošni odbor se lahko tudi odloči, da po seji skliče tiskovno konferenco.“;

(8)

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	član Izvršilnega odbora ECB, odgovoren za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko;“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

štirje nacionalni člani splošnega odbora z glasovalno pravico, pri čemer je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic med tistimi, ki so sodelujoče države članice, kakor so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, in tistimi, ki so nesodelujoče države članice. Izmed sebe jih izvolijo nacionalni člani splošnega odbora z glasovalno pravico za dobo treh let;“;

(iii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	predstavnik Komisije;“;

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Predsednik in prvi podpredsednik ESRB pred vsako sejo splošnega odbora skupaj vsaj enkrat na četrtletje organizirata sejo pripravljalnega odbora. Predsednik in prvi podpredsednik lahko skupaj organizirata tudi ad hoc seje.“;

(9)

člen 12 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Svetovalni znanstveni odbor sestavljajo predsednik svetovalnega tehničnega odbora in 15 strokovnjakov s širokim strokovnim znanjem in izkušnjami v zvezi z vsemi relevantnimi sektorji finančnih trgov, ki jih predlaga pripravljalni odbor in potrdi splošni odbor za štiriletni obnovljiv mandat. Kandidati ne smejo biti člani ESA, izbrani pa so na podlagi splošnih kompetenc in raznolikosti izkušenj, pridobljenih na akademskih področjih ali v drugih sektorjih, zlasti v malih in srednjih podjetjih ali sindikatih ali kot ponudniki ali uporabniki finančnih storitev.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Predsednika in oba podpredsednika svetovalnega znanstvenega odbora imenuje splošni odbor na predlog predsednika ESRB, vsi trije pa morajo imeti ustrezno visoko strokovno in drugo znanje, ki na primer izhaja iz ustreznih akademskih in poklicnih izkušenj s področja bančništva, trgov vrednostnih papirjev ali zavarovanj in poklicnih pokojnin. Predsedovanje svetovalnemu znanstvenemu odboru rotira med temi tremi osebami.“;

(c)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Svetovalni znanstveni odbor svetuje in pomaga ESRB v skladu s členom 4(5) na zahtevo predsednika ESRB ali splošnega odbora.“;

(d)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar je primerno, svetovalni znanstveni odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z deležniki, kot so udeleženci na trgu, potrošniška telesa in akademski strokovnjaki, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti. Takšna posvetovanja se izvedejo v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, deležnikom pa omogoči dovolj časa za odziv.“;

(10)

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	predstavnik Komisije;“;

(ii)

vstavita se naslednji točki:

„(fa)

predstavnik Nadzornega odbora ECB;

(fb)	predstavnik Enotnega odbora za reševanje;“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Svetovalni tehnični odbor svetuje in pomaga ESRB v skladu s členom 4(5) na zahtevo predsednika ESRB ali splošnega odbora.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a. Kadar je primerno, svetovalni tehnični odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z deležniki, kot so udeleženci na trgu, potrošniška telesa in akademski strokovnjaki, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti. Takšna posvetovanja se izvedejo v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, deležnikom pa omogoči dovolj časa za odziv.“;

(11)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Drugi viri svetovanja

ESRB se pri opravljanju svojih nalog, določenih v členu 3(2), po potrebi posvetuje z ustreznimi deležniki v zasebnem sektorju. Takšna posvetovanja se izvedejo v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, deležnikom pa omogoči dovolj časa za odziv.“;

(12)

v členu 15 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7. ESRB se pred vložitvijo posameznega zahtevka za informacije nadzorne narave, ki ni v povzeti ali zbirni obliki, posvetuje z ustreznim Evropskim nadzornim organom, da se prepriča, da je zahtevek utemeljen in sorazmeren. Če ustrezni Evropski nadzorni organ meni, da zahtevek ni utemeljen in sorazmeren, ga brez odlašanja vrne ESRB in prosi za dodatno utemeljitev. Potem ko ESRB ustreznemu Evropskemu nadzornemu organu zagotovi takšno dodatno utemeljitev, naslovniki zahtevka posredujejo zahtevane informacije ESRB pod pogojem, da imajo zakonit dostop do zadevnih informacij.“;

(13)

člen 16 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Opozorila ali priporočila, ki jih ESRB izda v skladu s točkama (c) in (d) člena 3(2) te uredbe, so lahko splošna ali podrobna in so naslovljena zlasti na Unijo, na eno ali več držav članic, na enega ali več ESA ali na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, na enega ali več nacionalnih organov, ki so določeni za izvajanje ukrepov, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, na ECB za naloge, ki so ji podeljene v skladu s členi 4(1), 4(2) in 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013, na organe za reševanje, ki jih imenujejo države članice na podlagi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*6), ali na Enotni odbor za reševanje. Če je opozorilo ali priporočilo naslovljeno na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, se o tem obvesti tudi zadevno državo članico ali zadevne države članice. Priporočila vključujejo natančen časovni okvir za odziv politike. Priporočila so lahko v zvezi z ustrezno zakonodajo Unije naslovljena tudi na Komisijo.

(*6) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).“;"

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Opozorila ali priporočila, ki se posredujejo naslovnikom v skladu z odstavkom 2, se v skladu s strogimi pravili o zaupnosti hkrati posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESA. Ko se posredujejo zaupna ali nejavna opozorila ali priporočila, splošni odbor, kadar je primerno, zahteva, da se sklene dogovor, da se zagotovi zaupnost.“;

(14)

v členu 17 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na enega od naslovnikov iz člena 16(2), ta naslovnik obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi priporočila, in ustrezno utemelji vsako neukrepanje. ESRB po potrebi v skladu s strogimi pravili o zaupnosti brez odlašanja obvesti ESA o prejetih odgovorih.

2. Če ESRB presodi, da njegovo priporočilo ni bilo upoštevano ali da naslovniki niso ustrezno utemeljili svojega neukrepanja, o tem v skladu s strogimi pravili o zaupnosti obvesti naslovnike, Evropski parlament, Svet in zadevne ESA.“;

(15)	v členu 18 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Kadar se splošni odbor odloči, da opozorila ali priporočila ne bo javno objavil, naslovniki ter, kadar je primerno, Evropski parlament, Svet in ESA sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito zaupnosti tega opozorila ali priporočila.“;

(16)

člen 19 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Vsaj enkrat na leto, v primeru obsežnejših finančnih težav pa pogosteje, predsednika ESRB ob objavi letnega poročila ESRB, namenjenega Evropskemu parlamentu in Svetu, pristojni odbor povabi na predstavitev v Evropskem parlamentu. Ta predstavitev poteka ločeno od dialoga o monetarni politiki med Evropskim parlamentom in predsednikom ECB.

2. Letno poročilo iz odstavka 1 tega člena vsebuje informacije, za katere se splošni odbor odloči, da jih bo javno objavil v skladu s členom 18 te uredbe. Letno poročilo se da na voljo javnosti in vključuje informacije o virih, ki so bili dani na voljo ESRB v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) št. 1096/2010.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„6. ESRB v ustni ali pisni obliki odgovori na vprašanja, ki mu jih postavi Evropski parlament ali Svet. Nanje odgovori brez nepotrebnega odlašanja. Kadar so posredovane zaupne informacije, Evropski parlament zagotovi njihovo popolno zaupnost v skladu s členom 8 in odstavkom 5 tega člena.“;

(17)	člen 20 se nadomesti z naslednjim: „Člen 20 Pregled Do 31. decembra 2024 Komisija po posvetovanju s člani ESRB Evropskemu parlamentu in Svetu poroča, ali bi bilo treba pregledati poslanstvo ali organizacijo ESRB, pri čemer tudi preuči možne alternativne modele.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 18. decembra 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

T. TUPPURAINEN

(1) UL C 120, 6.4.2018, str. 2.

(2) UL C 227, 28.6.2018, str. 63.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. decembra 2019.

(4) Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(6) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(7) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(8) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(9) Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).

(10) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(11) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(12) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(13) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

Top