„5.   Kreditne institucije za vse postavke izračunajo in spremljajo količnik likvidnostnega kritja v valuti poročanja ne glede na valuto, v kateri so dejansko denominirane.

Poleg tega kreditne institucije za nekatere postavke ločeno izračunajo in spremljajo svoj količnik likvidnostnega kritja, kot sledi:

(a)	za postavke, ki se ločeno poročajo v valuti, ki ni valuta poročanja v skladu s členom 415(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, kreditne institucije ločeno izračunajo in spremljajo svoj količnik likvidnostnega kritja v tej drugi valuti;

(b)

za postavke, denominirane v valuti poročanja, kadar je skupni znesek obveznosti, denominiranih v valutah, ki niso valuta poročanja, enak ali presega 5 % skupnih obveznosti kreditne institucije, brez regulativnega kapitala in zunajbilančnih postavk, kreditne institucije ločeno izračunajo in spremljajo svoj količnik likvidnostnega kritja v valuti poročanja.

Kreditne institucije poročajo svojemu pristojnemu organu o količniku likvidnostnega kritja v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014.“;

„6.   Kreditne institucije likvidnih sredstev, prilivov in odlivov ne štejejo dvojno.“;

„2.   Sredstva so premoženje, pravice, upravičenja ali deleži, ki jih ima kreditna institucija ali so vključeni v skupino iz točke (a), ki niso obremenjeni. Za te namene se za sredstvo šteje, da ni obremenjeno, če zanj ne veljajo nobene pravne, pogodbene, regulativne ali druge omejitve, ki bi kreditni instituciji preprečevale unovčitev, prodajo, prenos, dodelitev ali na splošno odtujitev sredstva z dokončno prodajo ali z repo poslom v naslednjih 30 koledarskih dneh. Za neobremenjena sredstva se štejejo naslednja sredstva:

(a)

sredstva, vključena v skupino, ki so na voljo za takojšno uporabo kot zavarovanje s premoženjem za pridobitev dodatnega financiranja na podlagi odobrenih kreditnih linij, ki jih ima na voljo kreditna institucija, ki pa še niso financirane, ali, če skupino upravlja centralna banka, na podlagi neodobrenih kreditnih linij, ki jih ima na voljo kreditna institucija, ki še niso financirane. Ta točka vključuje sredstva, ki jih ima kreditna institucija pri kreditni instituciji v zadružni mreži ali institucionalni shemi za zaščito vlog. Kreditne institucije predpostavljajo, da so sredstva v skupini obremenjena, da se poveča likvidnost na podlagi razvrstitve likvidnosti iz poglavja 2, pri čemer začnejo s sredstvi, ki niso primerna za likvidnostni blažilnik;

(b)	sredstva, ki jih je kreditna institucija prejela kot zavarovanje s premoženjem za namene zmanjševanja kreditnega tveganja pri repo poslih ali financiranja z vrednostnimi papirji, ter ki jih kreditna institucija lahko odtuji.“

„2.   Za tržno vrednost izjemno visokokakovostnih kritih obveznic iz točke (f) odstavka 1 velja vsaj 7-odstotni odbitek. Za vrednost preostalih sredstev stopnje 1 ni potreben odbitek, razen kot je določeno v zvezi z delnicami in enotami v KNP v točkah (b) in (c) člena 15(2).“;

„1.   Izpostavljenosti v obliki vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem iz člena 12(1)(a) se štejejo za listinjenja stopnje 2B, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	za listinjenje se lahko uporablja in tudi se uporablja oznaka ‚STS‘ ali ‚enostavno, pregledno in standardizirano‘ ali oznaka, ki se neposredno ali posredno sklicuje na te izraze, v skladu z Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(b)	izpolnjena so merila iz odstavka 2 in odstavkov 10 do 13 tega člena.

„2.   Zahteve iz odstavka 1 se uporabljajo po prilagoditvi za učinek, ki ga imajo na likvidna sredstva posli zavarovanega financiranja, zavarovani kreditni posli ali posli zamenjave zavarovanja z uporabo likvidnih sredstev na vsaj eni strani posla, če ti posli zapadejo v 30 koledarskih dneh, potem ko se odštejejo vsi veljavni odbitki, in če kreditna institucija izpolnjuje operativne zahteve iz člena 8.“;

„4.   Pristojni organ lahko v posameznih primerih opusti uporabo odstavkov 2 in 3, deloma ali v celoti, v zvezi z enim ali več zavarovanimi posli financiranja, zavarovanimi kreditnimi posli ali posli zamenjave zavarovanja, pri katerih se uporabljajo likvidna sredstva na vsaj eni strani posla in ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	nasprotna stranka v poslu ali poslih je ECB ali centralna banka države članice;

(b)	obstajajo izjemne okoliščine, ki pomenijo sistemsko tveganje za bančni sektor ene ali več držav članic;

(c)	pristojni organ se pred odobritvijo opustitve posvetuje s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu ali poslih, in tudi z ECB, če je zadevna centralna banka centralna banka Eurosistema.“;

„5.   EBA do 19. novembra 2020 Komisiji poroča o tehnični primernosti mehanizma poravnave iz odstavkov 2 do 4 in o tem, ali bo verjetno imel škodljive učinke na poslovanje in profil tveganja kreditnih institucij s sedežem v Uniji, na stabilnost in pravilno delovanje finančnih trgov, na gospodarstvo ali na prenos denarne politike v gospodarstvo. V tem poročilu se oceni možnost spremembe mehanizma za poravnavo iz odstavkov 2 do 4 in, če EBA ugotovi, da sedanji mehanizem poravnave ni tehnično ustrezen ali ima škodljive učinke, bi se morale v njem priporočiti alternativne rešitve in oceniti njihov učinek.

Komisija pri pripravi morebitnih nadaljnjih delegiranih aktov na podlagi pooblastila iz člena 460 Uredbe (EU) št. 575/2013 upošteva poročilo EBA iz prejšnjega pododstavka.“;

„3.   Pri izračunu likvidnostnih odlivov v skladu z odstavkom 1 se upošteva morebiten pobot soodvisnih prilivov, odobren v skladu s členom 26.“;

„3.   Kreditne institucije pomnožijo obveznosti, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh in izhajajo iz zavarovanih kreditnih poslov ali poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v točki (2) oziroma (3) člena 192 Uredbe (EU) št. 575/2013, z:

(a)

0 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 10 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 1 iz člena 10, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice iz točke (f) člena 10(1);

(b)	7 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 10 te uredbe štela za likvidna sredstva kategorije iz točke (f) člena 10(1);

(c)	15 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 11 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2A iz člena 11;

(d)	25 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 13 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (i), (ii) ali (iv) točke (g) člena 13(2);

(e)	30 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 12 te uredbe štela za likvidna sredstva kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (e) člena 12(1);

(f)	35 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 13 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (iii) ali (v) točke (g) člena 13(2);

(g)	50 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 12 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (b), (c) ali (f) člena 12(1);

(h)

odstotek najmanjšega odbitka, določenega v skladu z odstavkoma (2) in (3) člena 15 te uredbe, če so zavarovane z delnicami ali enotami v KNP, ki bi se, če ne bi bile uporabljene kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 15 te uredbe štele za likvidna sredstva iste stopnje kot likvidna sredstva, namenjena kritju;

(i)	100 %, če so zavarovane s sredstvi, ki ne spadajo pod nobeno od točk od (a) do (h) tega pododstavka.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je stopnja odliva 0 %, če je nasprotna stranka v zavarovanem kreditnem poslu ali poslu z instrumenti kapitalskega trga domača centralna banka kreditne institucije. Vendar se v primerih, ko se posel izvede prek podružnice pri centralni banki države članice ali tretje države, v kateri je podružnica, stopnja odliva v višini 0 % uporablja le, če ima podružnica enak dostop do likvidnosti centralne banke, tudi v stresnih obdobjih, kot ga imajo kreditne institucije, registrirane v zadevni državi članici ali tretji državi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je za zavarovane kreditne posle ali posle z instrumenti kapitalskega trga, ki bi zahtevali stopnjo odliva iz prvega pododstavka, višjo od 25 %, stopnja odliva 25 %, če je nasprotna stranka v poslu primerna nasprotna stranka.

4.   Zamenjave zavarovanja in drugi podobni posli, ki zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh, povzročijo odliv, če se za izposojeno sredstvo uporablja nižji odbitek v skladu s poglavjem 2 kot za posojeno sredstvo. Odliv se izračuna tako, da se tržna vrednost izposojenega sredstva pomnoži z razliko med stopnjo odliva, ki se uporablja za posojeno sredstvo, in stopnjo odliva, ki se uporablja za izposojeno sredstvo, ki se določi v skladu s stopnjami iz odstavka 3. Za namene tega izračuna se za sredstva, ki se ne štejejo za likvidna sredstva, uporablja odbitek v višini 100 %.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je stopnja odliva 0 %, če je nasprotna stranka v zamenjavi zavarovanja ali drugem podobnem poslu domača centralna banka kreditne institucije. Vendar se v primerih, ko se posel izvede prek podružnice pri centralni banki države članice ali tretje države, v kateri je podružnica, stopnja odliva v višini 0 % uporablja le, če ima podružnica enak dostop do likvidnosti centralne banke, tudi v stresnih obdobjih, kot ga imajo kreditne institucije, registrirane v zadevni državi članici ali tretji državi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se za zamenjave zavarovanja ali druge podobne posle, za katere bi bila v skladu s tem prvim pododstavkom potrebna stopnja odliva, višja od 25 %, za tržno vrednost izposojenega sredstva uporabi stopnja odliva 25 %, če je nasprotna stranka primerna nasprotna stranka.“;

„7.   Sredstva, izposojena na nezavarovani podlagi z zapadlostjo v naslednjih 30 koledarskih dneh, se v celoti iztečejo, kar povzroči 100-odstotni odliv likvidnih sredstev, razen če ima kreditna institucija v lasti izposojena sredstva in izposojena sredstva niso del likvidnostnega blažilnika kreditne institucije.

8.   Za namene tega člena je ‚domača centralna banka‘ kar koli od naslednjega:

(a)	če je matična država članica kreditne institucije euro sprejela za svojo valuto, katera koli centralna banka Eurosistema;

(b)	če matična država članica kreditne institucije eura ni sprejela za svojo valuto, nacionalna centralna banka;

(c)	centralna banka tretje države, v kateri je registrirana kreditna institucija.

9.   Za namene tega člena je ‚primerna nasprotna stranka‘ kar koli od naslednjega:

(a)	enota centralne ravni države, subjekt javnega sektorja, regionalna vlada ali lokalni organ matične države članice kreditne institucije;

(b)	enota centralne ravni države, subjekt javnega sektorja, regionalna vlada ali lokalni organ države članice ali tretje države, v kateri je kreditna institucija registrirana za posle, ki jih opravlja ta kreditna institucija;

(c)	multilateralna razvojna banka.

Vendar se osebe javnega sektorja, regionalne vlade in lokalni organi štejejo kot primerna nasprotna stranka samo, če jim je dodeljena utež tveganja 20 % ali manj v skladu s členom 115 ali členom 116 Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno.“;

„2.   Kreditna institucija izračuna dodaten odliv za vse sklenjene pogodbe, katerih pogodbeni pogoji v 30 koledarskih dneh in po pomembnem poslabšanju kreditne kakovosti kreditne institucije povzročijo dodatne likvidnostne odlive ali potrebe po zavarovanju s premoženjem, ter ga sporoči pristojnemu organu. Kreditna institucija obvesti pristojni organ o tem odlivu najpozneje ob predložitvi poročila v skladu s členom 415 Uredbe (EU) št. 575/2013. Če pristojni organ meni, da je tak odliv pomemben v zvezi s potencialnimi likvidnostnimi odlivi kreditne institucije, lahko od kreditne institucije zahteva, da doda dodaten odliv za navedene pogodbe, ki ustreza dodatnim potrebam po zavarovanju s premoženjem ali denarnim odlivom, ki so posledica pomembnega poslabšanja kreditne kakovosti kreditne institucije, kot je znižanje zunanje bonitetne ocene za vsaj tri stopnje. Kreditna institucija za navedeno dodatno zavarovanje s premoženjem ali denarne odlive uporablja 100-odstotno stopnjo odliva. Kreditna institucija redno pregleduje obseg tega pomembnega poslabšanja glede na zadevne določbe iz sklenjenih pogodb in rezultate tega pregleda sporoča pristojnemu organu.

3.   Kreditna institucija doda dodatni odliv glede na potrebe po zavarovanju s premoženjem, ki bi nastale zaradi vpliva slabih razmer na trgu na njene posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, če je ta vpliv pomemben. Izračun se opravi v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/208 (*5).

4.   Odlivi in prilivi, predvideni v obdobju 30 koledarskih dni, iz pogodb, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 575/2013, in iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov se upoštevajo na neto osnovi v skladu s členom 21 te uredbe. V primeru neto odliva kreditna institucija rezultat pomnoži s stopnjo odliva v višini 100 %. Kreditne institucije izvzamejo iz takih izračunov tiste zahteve glede likvidnosti, ki nastanejo zaradi uporabe odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.

5.   Če ima kreditna institucija kratko pozicijo, ki je krita z nezavarovano izposojo vrednostnih papirjev, kreditna institucija doda dodaten odliv, ki ustreza 100 % tržne vrednosti vrednostnih papirjev ali drugih sredstev, prodanih na kratko, razen če pogoji, pod katerimi si jih je kreditna institucija izposodila, zahtevajo njihovo vračilo šele po 30 dneh. Če je kratka pozicija krita z zavarovanim poslom financiranja z vrednostnimi papirji, kreditna institucija predvideva, da se bo kratka pozicija ohranila v obdobju 30 koledarskih dni, odliv pa se bo določil v višini 0 %.

„7.   Vloge, prejete kot zavarovanje s premoženjem, se ne štejejo za obveznosti za namene člena 24, 25, 27, 28 ali 31a, temveč se zanje po potrebi uporabljajo določbe odstavkov 1–6 tega člena. Znesek prejetih denarnih sredstev, ki presega znesek denarnih sredstev, prejetih kot zavarovanje s premoženjem, se obravnava kot vloge v skladu s členom 24, 25, 27, 28 ali 31a.“;

„12.   V zvezi z zagotavljanjem kompleksnejših posredniških storitev se za posle, če je kreditna institucija krila prodajo na kratko ene stranke tako, da jih je notranje uskladila s sredstvi druge stranke, in ta sredstva ne izpolnjujejo pogojev za likvidna sredstva, uporablja 50-odstotna stopnja odliva za pogojno obveznost.“;

„6.   Nečrpani odobreni znesek okvirnega likvidnostnega kredita, zagotovljenega SSPE, da bi lahko ta SSPE kupil sredstva, ki niso vrednostni papirji, od nefinančnih strank, se pomnoži z 10 %, če presega vrednost sredstev, trenutno kupljenih od strank, in če je najvišji znesek, ki se lahko črpa, pogodbeno omejen na vrednost trenutno kupljenih sredstev.“;

„2.   Kreditne institucije za prilive iz odstavka 1 uporabljajo 100-odstotno stopnjo priliva, vključno zlasti za naslednje prilive:

(a)	denarna sredstva, ki jih dolgujejo centralne banke in finančne stranke, s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj;

(b)	denarna sredstva iz naslova poslov trgovinskega financiranja iz točke (b) drugega pododstavka člena 162(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj;

(c)	denarna sredstva iz naslova vrednostnih papirjev, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh;

(d)

denarna sredstva iz naslova pozicij v lastniških instrumentih, ki so vključeni v glavne borzne indekse, če se likvidna sredstva ne štejejo dvakrat. Ta denarna sredstva vključujejo denarna sredstva, ki pogodbeno zapadejo v 30 koledarskih dneh, kot so dividende v denarju iz teh glavnih borznih indeksov in denarna sredstva iz teh lastniških instrumentov, ki so bili prodani, a še niso bili poravnani, če se ne priznavajo za likvidna sredstva v skladu z naslovom II.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 za prilive iz tega odstavka veljajo naslednje zahteve:

(a)

denarna sredstva, ki jih dolgujejo nefinančne stranke, s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj, z izjemo zapadlih denarnih sredstev, ki jih te stranke dolgujejo iz naslova poslov trgovinskega financiranja ali zapadajočih vrednostnih papirjev, se za namene plačila glavnice zmanjšajo za 50 % njihove vrednosti. Za namene te točke ima izraz ‚nefinančne stranke‘ isti pomen kot v členu 31a(2). Vendar lahko kreditne institucije, ki delujejo kot posrednice in prejmejo zavezo iz drugega pododstavka člena 31(9) od kreditne institucije, ki jo je ustanovila in jo financira enota centralne ali regionalne ravni države vsaj ene države članice, da lahko izplačajo promocijski kredit končnemu prejemniku, ali prejmejo podobno zavezo od multilateralne razvojne banke ali subjekta javnega sektorja, upoštevajo priliv do zneska odliva, ki ga uporabljajo za zadevno zavezo za zagotovitev navedenih promocijskih kreditov;

(b)

denarna sredstva iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v točkah (2) in (3) člena 192 Uredbe (EU) št. 575/2013, s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj, se pomnožijo z: (i) 0 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 10 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 1 iz člena 10, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice iz točke (f) člena 10(1); (ii) 7 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 10 te uredbe štela za likvidna sredstva kategorije iz točke (f) člena 10(1); (iii) 15 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 11 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2A iz člena 11; (iv) 25 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 13 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (i), (ii) ali (iv) točke (g) člena 13(2); (v) 30 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 12 te uredbe štela za likvidna sredstva kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (e) člena 12(1); (vi) 35 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 13 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (iii) ali (v) točke (g) člena 13(2); (vii) 50 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 12 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (b), (c) ali (f) člena 12(1); (viii) odstotek najmanjšega odbitka, določenega v skladu z odstavkoma (2) in (3) člena 15 te uredbe, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 15 te uredbe štele za delnice ali enote v KNP iste stopnje kot likvidna sredstva, namenjena kritju; (ix) 100 %, če so zavarovane s sredstvi, ki ne spadajo pod nobeno od točk od (i) do (viii) te točke. Vendar se priliv ne prizna, če kreditna institucija zavarovanje s premoženjem uporabi za kritje kratke pozicije v skladu z drugim stavkom člena 30(5);

(c)

denarna sredstva iz naslova pogodbenih kreditov za povečanje trgovalnega portfelja, ki zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh, zavarovana z nelikvidnimi sredstvi, imajo lahko 50-odstotno stopnjo priliva. Ti prilivi se lahko upoštevajo samo, če kreditna institucija ne uporablja zavarovanja s premoženjem, ki ga je prvotno prejela za kredite, za kritje katerih koli kratkih pozicij;

(d)

dolgovana denarna sredstva, ki jih kreditna institucija, ki dolguje ta zapadla denarna sredstva, obravnava v skladu s členom 27, razen vlog pri centralni instituciji iz člena 27(3), se pomnožijo z ustrezno simetrično stopnjo priliva. Če ustrezne stopnje ni mogoče določiti, se uporablja 5-odstotna stopnja priliva;

(e)

zamenjave zavarovanja in drugi podobni posli, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, povzročijo priliv, če se za posojeno sredstvo uporablja nižji odbitek v skladu s poglavjem 2 kot za izposojeno sredstvo. Priliv se izračuna tako, da se tržna vrednost posojenega sredstva pomnoži z razliko med stopnjo priliva, ki se uporablja za izposojeno sredstvo, in stopnjo priliva, ki se uporablja za posojeno sredstvo v skladu s stopnjami iz točke (b). Za namene tega izračuna se za sredstva, ki se ne štejejo za likvidna sredstva, uporablja odbitek v višini 100 %;

(f)

če se zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s povratnimi repo posli, izposojami vrednostnih papirjev, zamenjavami zavarovanja ali podobnimi posli, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, uporabi za kritje kratkih pozicij, ki se lahko podaljšajo na več kot 30 dni, kreditna institucija domneva, da bodo taki povratni repo posli, izposoje vrednostnih papirjev, zamenjave zavarovanja ali drugi podobni posli obnovljeni in ne bodo povzročili nobenih denarnih prilivov, kar odraža potrebo po nadaljnjemu kritju kratke pozicije ali ponovnem nakupu zadevnih vrednostnih papirjev. Kratke pozicije vključujejo primere, v katerih je v izravnani poziciji kreditna institucija na kratko dokončno prodala vrednostni papir kot del strategije trgovanja ali varovanja pred tveganjem, in primere, v katerih si je v izravnani poziciji kreditna institucija izposodila vrednostni papir za določeno obdobje ter posodila vrednostni papir za daljše obdobje;

(g)	nečrpani krediti ali likvidnostni krediti, vključno z nečrpanimi okvirnimi likvidnostnimi krediti centralnih bank, in druge prejete zaveze, razen tistih iz drugega pododstavka člena 31(9) in iz člena 34, se ne upoštevajo kot priliv;

(h)

denarna sredstva iz naslova vrednostnih papirjev, ki jih je izdala sama kreditna institucija ali SSPE, s katerim je kreditna institucija tesno povezana, se upoštevajo na neto osnovi, stopnja priliva pa se uporablja na podlagi veljavne stopnje priliva za sredstva, namenjena kritju, v skladu s tem členom;

(i)	krediti z nedoločenim pogodbenim končnim datumom se upoštevajo z 20-odstotno stopnjo priliva, če pogodba kreditni instituciji omogoča, da odstopi od pogodbe ali zahteva plačilo v 30 koledarskih dneh“.;

„5.   Odlivi in prilivi, ki so predvideni v obdobju 30 koledarskih dni, iz pogodb, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 575/2013, in iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov se izračunajo na neto osnovi v skladu s členom 21 in se pomnožijo s 100-odstotno stopnjo priliva v primeru neto priliva.“;