(a)

v odstavku 1 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Pritožbe lahko predložijo skupaj tudi industrija Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, in sindikati, ali jih sindikati podpirajo. To ne vpliva na možnost industrije Unije, da pritožbo umakne.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Komisija omogoča lažji dostop do instrumenta trgovinske zaščite za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij (MSP) s pomočjo temu namenjene službe za podporo MSP, na primer z ozaveščanjem, zagotavljanjem splošnih informacij in pojasnil o postopkih ter o tem, kako se predloži pritožbo, pripravo standardnih vprašalnikov v vseh uradnih jezikih Unije in z odgovarjanjem na splošna, nekonkretna vprašanja.

Služba za podporo MSP da na voljo standardizirane obrazce za predložitev statističnih podatkov za običajne namene in vprašalnike.“;

(a)

v odstavku 7 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„7.   Proizvajalci v Uniji, sindikati, uvozniki in izvozniki ter njihova predstavniška združenja, uporabniki in organizacije potrošnikov, ki so se javili v skladu s členom 5(10), kakor tudi predstavniki države izvoznice, lahko na pisno zahtevo pregledajo vse v preiskavi uporabljene informacije, ki jih je katera koli stranka dala na razpolago za preiskavo, za razliko od internih dokumentov, ki jih pripravijo pristojni organi Unije ali njenih držav članic in ki so pomembni za predstavitev njihovih primerov in niso zaupni v smislu člena 19 in da so uporabljeni v preiskavi.“;

(b)

odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.   Za postopke, začete na podlagi člena 5(9), se preiskava, če je to mogoče, zaključi v enem letu. V vsakem primeru se takšne preiskave v vseh primerih zaključijo v 14 mesecih po začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih na podlagi člena 8, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih na podlagi člena 9, za dokončni ukrep. Trajanje preiskav se, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz MSP, časovno ujema s finančnim letom.“;

(c)

dodata se naslednja odstavka:

„10.   Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji so zaprošeni, da sodelujejo s Komisijo v preiskavah, ki so se začele v skladu s členom 5(6).

11.   Komisija ima vzpostavljen urad pooblaščenca za zaslišanje, katerega pristojnosti in odgovornosti se določijo v mandatu, ki ga sprejme Komisija, in ki zagotavlja dejansko izvajanje procesnih pravic zainteresiranih strani.“;

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Začasne dajatve se lahko uvedejo, če:

Začasne dajatve se ne uvedejo prej kakor 60 dni po začetku postopkov in običajno najpozneje sedem mesecev, nikakor pa ne pozneje kot osem mesecev po začetku postopkov.

Začasne dajatve se ne uvedejo v roku treh tednov po tem, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 19a (obdobje predhodnega razkritja). Zagotavljanje takih informacij ne vpliva na nobeno poznejšo povezano odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme.

Komisija do 9. junija 2020 pregleda, ali je prišlo v obdobju predhodnega razkritja do znatne rasti uvoza in, če je do nje prišlo, ali je povzročila dodatno škodo industriji Unije, kljub ukrepom, ki jih je Komisija morda sprejela na podlagi člena 14(5a) in člena 9(4). Zanaša se zlasti na podatke, zbrane na podlagi člena 14(6), in vse pomembne informacije, ki jih ima na voljo. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 23a, da spremeni trajanje obdobja predhodnega razkritja na dva tedna v primeru znatne rasti uvoza, ki je povzročila dodatno škodo, in na štiri tedne, če je ni povzročil.

Komisija na svoji spletni strani javno objavi svojo namero, da bo uvedla začasne dajatve, vključno z informacijami glede možnih stopenj dajatev, hkrati s tem ko zainteresiranim stranem posreduje informacije v skladu s členom 19a.“;

(b)

vstavijo se naslednji odstavki:

„2a.   Komisija pri ugotavljanju, ali bi dajatve, nižje od stopnje dampinga, zadostovale za odpravo škode, upošteva morebitno izkrivljanje na trgu surovin v zvezi z zadevnim izdelkom.

Za namene tega odstavka so izkrivljanja na trgu surovin naslednji ukrepi: sistem dvojnih cen, izvozni davki, dodatni izvozni davek, izvozne kvote, prepoved izvoza, fiskalni davek na izvoz, zahteve po dovoljenjih, minimalna izvozna cena, znižanje ali preklic vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitve carinskih uradov za izvoznike, seznam kvalificiranih izvoznikov, obveznost domačega trga, rudarske pravice za lastno uporabo, če so cene te surovine bistveno nižje v primerjavi s cenami na reprezentativnih mednarodnih trgih.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a, da bi spremenila to uredbo ter na seznam iz drugega pododstavka tega odstavka dodala nadaljnja izkrivljanja na trgu surovin, če podatkovna zbirka Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ‚Inventory data on export restrictions on industrial raw materials‘ ali druge podatkovne zbirke OECD, ki nadomeščajo ta seznam, opredelijo druge vrste ukrepov.

Preiskava zajema vsakršno izkrivljanje na trgu surovin, opredeljeno v drugem pododstavku tega odstavka, za katero ima Komisija dovolj dokazov v skladu s členom 5.

Za namene te uredbe morajo posamične surovine, bodisi nepredelane ali predelane, vključno z energijo, za katero se ugotovi izkrivljanje, predstavljati ne manj kot 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Za namen tega izračuna se uporabi neizkrivljena cena surovine, kakor je določena na reprezentativnih mednarodnih trgih.

2b.   Kadar lahko Komisija na podlagi vseh predloženih informacij jasno ugotovi, da je v interesu Unije, da se določi znesek začasnih dajatev v skladu z odstavkom 2a tega člena, se odstavek 2 tega člena ne uporablja. Komisija si dejavno prizadeva pridobiti informacije zainteresiranih strani, da bi določila, ali se uporablja odstavek 2 ali 2a tega člena. V zvezi s tem Komisija preuči vse ustrezne informacije, kot so proste zmogljivosti v državi izvoznici, konkurenca za surovine in učinek na dobavne verige za podjetja v Uniji. Če ni sodelovanja, Komisija lahko ugotovi, da je v skladu z interesom Unije, da se uporablja odstavek 2a tega člena. Pri opravljanju preskusa interesa Unije v skladu s členom 21 se tej zadevi nameni posebna pozornost.

2c.   Ko se stopnja škode izračuna na podlagi ciljne cene, se uporabljeni ciljni dobiček določi ob upoštevanju dejavnikov, kot so stopnja dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz držav v preiskavi, stopnja dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, in stopnja dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Takšna stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

2d.   Pri določitvi ciljne cene se ustrezno upoštevajo dejanski stroški proizvodnje industrije Unije, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ali konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), navedenih v Prilogi Ia k tej uredbi. Poleg tega se upoštevajo prihodnji stroški, ki niso zajeti v odstavku 2c tega člena, ki izhajajo iz teh sporazumov in konvencij, in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2).“;

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar je iz začasne pozitivne ugotovitve razviden obstoj dampinga in škode, lahko Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2) sprejme zadovoljive ponudbe prostovoljnih zavez izvoznika, da bo popravil svoje cene ali prenehal izvažati po dampinških cenah, ali je škodljivi učinek dampinga s tem odpravljen.

Začasne dajatve, ki jih je uvedla Komisija v skladu s členom 7(1), oziroma dokončne dajatve, uvedene v skladu s členom 9(4), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo pri uvozu takih izdelkov, ki jih proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in njenih naknadnih spremembah.

Zvišanja cen v skladu s takimi zavezami niso večja, kot je potrebno za odpravo stopnje dampinga, hkrati pa so nižja od stopnje dampinga, če bi takšno zvišanje zadostovalo za odpravo škode, povzročene industriji Unije.

Pri preučitvi, ali bi zvišanja cen v skladu s takimi zavezami, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, se ustrezno uporablja člen 7(2a), (2b), (2c) in (2d).“;

(b)

v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Zaveze se morajo, razen v izjemnih okoliščinah, ponuditi najpozneje pet dni pred koncem obdobja, v katerem se lahko predložijo pripombe na podlagi člena 20(5), tako da imajo druge stranke možnost podati pripombe.“;

(c)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Ponujenih zavez ni treba sprejeti, če se zdi njihovo sprejetje nepraktično, kot na primer, kadar je število dejanskih ali potencialnih izvoznikov preveliko, ali iz drugih razlogov, vključno iz razlogov splošne politike, ki vključujejo zlasti načela in obveznosti iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencij MOD, navedenih v Prilogi Ia k tej uredbi. Zadevnemu izvozniku se lahko sporočijo razlogi, iz katerih je bilo predlagano, da se zavrne ponujena zaveza, in se mu lahko da priložnost, da na to poda pripombe. Razlogi za zavrnitev se opišejo v dokončnem sklepu.

4.   Od strank, ki ponujajo zavezo, se zahteva, da zagotovijo različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, v smislu člena 19, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam, udeleženim v preiskavi, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Poleg tega pred sprejetjem kakršne koli take ponudbe industrija Unije dobi priložnost, da poda mnenje glede glavnih značilnosti zaveze.“;

(a)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pregled ob izteku ukrepa se začne, kadar zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na tako verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dampinga in škode ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga, ali dokazi o nadaljnjem izkrivljanju na trgu surovin.“;

(b)

v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:

„Če se ukrep po preiskavi v skladu z odstavkom 2 izteče, se vse dajatve, pobrane od datuma začetka takšne preiskave v zvezi z blagom, ki je bilo carinjeno, povrnejo, če se na nacionalne carinske organe naslovi zahtevek in ga ti odobrijo v skladu z veljavno carinsko zakonodajo Unije o povračilu in odpustu dajatev. Takšno povračilo ne pomeni, da morajo zadevni nacionalni carinski organi plačati obresti.“;

(a)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Preiskave se začnejo na podlagi tega člena na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ali katere koli zainteresirane strani na podlagi zadostnih dokazov o dejavnikih iz odstavka 1 tega člena. Začnejo se z uredbo Komisije, ki da carinskim organom tudi navodila, da uvoz pogojujejo z registracijo v skladu s členom 14(5) ali da zahtevajo jamstva. Komisija državam članicam posreduje informacije, ko zainteresirana stran ali država članica predloži zahtevek, v katerem utemelji začetek preiskave, ter ko Komisija dokonča analizo tega zahtevka ali kadar Komisija sama ugotovi, da je treba začeti preiskavo.“;

(b)

v odstavku 4 se prvi, drugi, tretji in četrti pododstavek nadomestijo z naslednjim:

„4.   Za uvoz s strani podjetij, ki so jim odobrena izvzetja, registracija na podlagi člena 14(5) ali ukrepi ne veljajo.

Zahtevki za izvzetja, ki so jim priložena ustrezna dokazila, se predložijo v rokih, določenih v uredbi Komisije, na podlagi katere se začne preiskava.

Kadar se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo zunaj Unije, se izvzetja lahko odobrijo proizvajalcem zadevnega izdelka, za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kot je opredeljeno v odstavkih 1 in 2 tega člena.

Kadar se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo znotraj Unije, se izvzetja lahko odobrijo uvoznikom, ki lahko dokažejo, da niso vpleteni v izogibanje, kot je opredeljeno v odstavkih 1 in 2 tega člena.“;

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Posebne določbe, zlasti v zvezi s skupno opredelitvijo pojma porekla, kot so vsebovane v Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), ter v zvezi z uporabo in pobiranjem protidampinške dajatve v epikontinentalnem pasu države članice ali v izključni ekonomski coni, ki jo prijavi država članica v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), se lahko sprejmejo na podlagi te uredbe.

(*1)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).“;"

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Ob začetku preiskave in po pravočasnem obvestilu držav članic lahko Komisija carinskim organom naroči, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabijo proti temu uvozu od datuma takšne registracije. Obvezna registracija uvoza se sprejme na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje dovolj dokazov za utemeljitev takšnega ukrepa. Obvezna registracija uvoza se lahko sprejme tudi na lastno pobudo Komisije. Registracija se uvede z uredbo Komisije. S takšno uredbo se navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, oceni znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot devet mesecev.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„5a.   Komisija v obdobju predhodnega razkritja na podlagi člena 19a registrira uvoz na podlagi odstavka 5 tega člena, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz točke (c) ali (d) člena 10(4) niso izpolnjene. Pri odločanju o registraciji Komisija zlasti analizira podatke, ki jih je zbrala na podlagi oznak integrirane tarife Evropske unije (TARIC), ki jih je za izdelek v preiskavi določila na podlagi odstavka 6 tega člena.“;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice Komisiji poročajo vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in o znesku dajatev, ki so bile pobrane na podlagi te uredbe. Komisija ob začetku preiskave na podlagi člena 5 za ustrezni izdelek v preiskavi določi oznake TARIC. Države članice te oznake TARIC uporabljajo za poročanje o uvozu izdelka v preiskavi od začetka preiskave. Komisija lahko na izrecno in obrazloženo zahtevo zainteresirane strani sklene, da bo zainteresiranim stranem predložila povzetek nezaupne narave o skupnem obsegu in vrednostih uvoza zadevnih izdelkov.“;

(e)

doda se naslednji odstavek:

„8.   Kadar koli namerava Komisija sprejeti kakršen koli dokument, ki zagotavlja splošne smernice za morebitne zainteresirane strani o uporabi te uredbe, se opravi javno posvetovanje v skladu s členom 11(3) PEU. Svoja stališča lahko izrazita tudi Evropski parlament in Svet.“;

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Da bi zagotovili trdno osnovo, na temelju katere lahko Komisija pri odločanju o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije, upošteva vsa mnenja in informacije, se lahko proizvajalec v Uniji, sindikati, uvozniki in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabniške in reprezentativne potrošniške organizacije v rokih, določenih v obvestilu o začetku protidampinških postopkov, javijo in Komisiji predložijo ustrezne informacije. Takšne informacije ali njihovi ustrezni povzetki se dajo na voljo drugim strankam iz tega člena, ki imajo pravico, da nanje odgovorijo.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Stranke, ki so ukrepale v skladu z odstavkom 2, lahko podajo pripombe glede uporabe vseh začasnih dajatev. Take pripombe morajo biti prejete v 15 dneh od dneva začetka uporabe takih ukrepov, da bi se lahko upoštevale; te pripombe ali njihovi ustrezni povzetki se dajo na voljo drugim strankam, ki imajo pravico odgovoriti nanje.“;

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 19 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe.

To poročilo vključuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, zaključku preiskav brez ukrepov, zavezah, ponovnih preiskavah, pregledih, znatnem izkrivljanju in obiskih zaradi preveritve ter dejavnostih različnih organov, odgovornih za spremljanje izvajanja te uredbe in izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz nje. Poročilo zajema tudi uporabo instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah proti Uniji in pritožbe zoper uvedene ukrepe. Vključuje dejavnosti pooblaščenca za zaslišanje pri generalnem direktoratu za trgovino in dejavnosti službe za podporo MSP v zvezi z uporabo te uredbe.

Poročilo vključuje tudi, kako so bili v preiskavah upoštevani socialni in okoljski standardi. Takšni standardi zajemajo tiste iz večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencij MOD, navedenih v Prilogi Ia k tej uredbi, ter enakovredne nacionalne zakonodaje države izvoznice.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„4.   Komisija do 9. junija 2023 in nato vsakih pet let predloži Evropskemu parlamentu in Svetu pregled uporabe členov 7(2a), 8(1) in 9(4), vključno z oceno te uporabe. Tak pregled lahko po potrebi vsebuje zakonodajni predlog.“;

(a)

v odstavku 1 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Pritožbe lahko predložijo skupaj tudi industrija Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba ali združenje, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije, in sindikati, ali jih sindikati podpirajo. To ne vpliva na možnost industrije Unije, da pritožbo umakne.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Komisija omogoča lažji dostop do instrumenta trgovinske zaščite za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij (MSP) s pomočjo temu namenjene službe za podporo MSP, na primer z ozaveščanjem, zagotavljanjem splošnih informacij in pojasnil o postopkih ter o tem, kako se predloži pritožba, s pripravo standardnih vprašalnikov v vseh uradnih jezikih Unije in z odgovarjanjem na splošna, nekonkretna vprašanja.

Služba za podporo MSP da na voljo standardizirane obrazce za predložitev statističnih podatkov za običajne namene in vprašalnike.“;

(a)

v odstavku 7 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„7.   Proizvajalci v Uniji, vlada države porekla in/ali izvoza, sindikati, uvozniki in izvozniki ter njihova predstavniška združenja, uporabniki in organizacije potrošnikov, ki so se javili v skladu z drugim pododstavkom člena 10(12), lahko na pisno zahtevo pregledajo vse v preiskavi uporabljene informacije, ki jih je katera koli stranka dala Komisiji na razpolago za preiskavo, za razliko od internih dokumentov, ki jih pripravijo pristojni organi Unije ali njenih držav članic in ki so pomembni za predstavitev njihovih primerov in niso zaupni v smislu člena 29 in so uporabljeni v preiskavi.“;

(b)

odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.   Za postopke, začete na podlagi člena 10(11), se preiskava, če je to mogoče, zaključi v enem letu. V vsakem primeru se takšne preiskave v vseh primerih zaključijo v 13 mesecih po njihovem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih na podlagi člena 13, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih na podlagi člena 15, za dokončni ukrep. Trajanje preiskav se, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz MSP, časovno ujema s finančnim letom.“;

(c)

dodata se naslednja odstavka:

„11.   Proizvajalci podobnega izdelka v Uniji so zaprošeni, da sodelujejo s Komisijo v preiskavah, ki so se začele v skladu s členom 10(8).

12.   Komisija ima vzpostavljen urad pooblaščenca za zaslišanje, katerega pristojnosti in odgovornosti se določijo v mandatu, ki ga sprejme Komisija, in ki zagotavlja dejansko izvajanje procesnih pravic zainteresiranih strani.“;

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Začasne dajatve se lahko uvedejo, če:

Začasne dajatve se ne uvedejo prej kot 60 dni po začetku postopkov, vendar ne pozneje kot devet mesecev po začetku postopkov.

Znesek začasne izravnalne dajatve je enak skupnemu znesku začasno ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

Kadar lahko Komisija na podlagi vseh predloženih informacij začasno jasno ugotovi, da ni v interesu Unije, da se uvedejo začasne dajatve v tem znesku, je začasna izravnalna dajatev znesek, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije, če je to manj kot skupni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

Začasne dajatve se ne uvedejo v roku treh tednov po tem, ko so bile zainteresiranim stranem poslane informacije v skladu s členom 29a (obdobje predhodnega razkritja). Zagotavljanje takih informacij ne vpliva na nobeno poznejšo povezano odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme.

Komisija do 9. junija 2020 pregleda, ali je prišlo v obdobju predhodnega razkritja do znatne rasti uvoza in, če je do nje prišlo, ali je povzročila dodatno škodo industriji Unije, kljub ukrepom, ki jih je Komisija morda sprejela na podlagi člena 24(5a) in člena 15(1). Zanaša se zlasti na podatke, zbrane na podlagi člena 24(6), in vse pomembne informacije, ki jih ima na voljo. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 32b za spremembo trajanja obdobja predhodnega razkritja na dva tedna v primeru znatne rasti uvoza, ki je povzročil dodatno škodo, in na štiri tedne, če je ni povzročil.

Komisija na svoji spletni strani javno objavi svojo namero, da bo uvedla začasne dajatve, vključno z informacijami glede možnih stopenj dajatev, hkrati s tem ko zainteresiranim stranem posreduje informacije v skladu s členom 29a.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„1a.   Ko se stopnja škode izračuna na podlagi ciljne cene, se uporabljeni ciljni dobiček določi ob upoštevanju dejavnikov, kot so stopnja dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz držav v preiskavi, stopnja dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnja dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Takšna stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

1b.   Pri določitvi ciljne cene se ustrezno upoštevajo dejanski stroški proizvodnje industrije Unije, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je EU, ali iz konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), navedenih v Prilogi Ia k tej uredbi. Poleg tega se upoštevajo prihodnji stroški, ki niso zajeti v odstavku 1a tega člena, ki izhajajo iz teh sporazumov in konvencij, in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 18(1).“;

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar je iz začasne pozitivne ugotovitve razviden obstoj subvencioniranja in škode, lahko Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 25(2) sprejme zadovoljive ponudbe prostovoljnih zavez, na podlagi katerih:

Začasne dajatve, ki jih je uvedla Komisija v skladu s členom 12(3), oziroma dokončne dajatve, uvedene v skladu s členom 15(1), se v takem primeru in dokler veljajo take zaveze ne uporabljajo pri uvozu takih izdelkov, ki jih proizvajajo podjetja, navedena v sklepu Komisije o sprejetju zavez in njenih naknadnih spremembah.

Zvišanja cen v skladu s takimi zavezami niso večja, kot je potrebno za kompenzacijo zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

Kadar lahko Komisija na podlagi vseh predloženih informacij začasno jasno ugotovi, da ni v interesu Unije, da se določi povišanje cene na podlagi takih zavez, v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 1 tega člena, je povečanje takih zavez nižje od zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če bi tako zvišanje zadostovalo za odpravo škode, povzročene industriji Unije.“;

(b)

v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Zaveze se morajo, razen v izjemnih okoliščinah, ponuditi najpozneje pet dni pred koncem obdobja, v katerem se lahko predložijo pripombe na podlagi člena 30(5), tako da imajo druge stranke možnost podati pripombe.“;

(c)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Ponujenih zavez ni treba sprejeti, če se zdi njihovo sprejetje nepraktično, kot na primer, kadar je število dejanskih ali potencialnih izvoznikov preveliko, ali iz drugih razlogov, vključno iz razlogov splošne politike, ki vključujejo zlasti načela in obveznosti iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter konvencij MOD, navedenih v Prilogi Ia k tej uredbi. Zadevnemu izvozniku in/ali zadevni državi porekla in/ali izvoza se lahko sporočijo razlogi, iz katerih je bilo predlagano, da se zavrne ponujena zaveza, in se mu lahko da priložnost, da na to poda pripombe. Razlogi za zavrnitev se opišejo v dokončnem sklepu.

4.   Od strank, ki ponujajo zavezo, se zahteva, da zagotovijo različico takšne zaveze, ki ni zaupne narave, v smislu člena 29, tako da se lahko da na voljo zainteresiranim strankam, udeleženim v preiskavi, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Poleg tega pred sprejetjem kakršne koli take ponudbe industrija Unije dobi priložnost, da poda mnenje glede glavnih značilnosti zaveze.“;

(a)

v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.   Preiskave se začnejo na podlagi tega člena na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ali katere koli zainteresirane strani na podlagi zadostnih dokazov o dejavnikih, določenih v odstavkih 1, 2 in 3 tega člena. Začnejo se z uredbo Komisije, ki da carinskim organom tudi navodila, da uvoz pogojujejo z registracijo v skladu s členom 24(5) ali da zahtevajo jamstva. Komisija državam članicam posreduje informacije, ko zainteresirana stran ali država članica predloži zahtevek, v katerem utemelji začetek preiskave, ter ko Komisija dokonča analizo tega zahtevka ali kadar Komisija sama ugotovi, da je treba začeti preiskavo.“;

(b)

v odstavku 6 se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Kadar se praksa, postopek ali dejavnost izogibanja dogajajo zunaj Unije, se lahko izvzetja odobrijo proizvajalcem zadevnega izdelka, za katere se ugotovi, da niso vpleteni v izogibanje, kot je opredeljeno v odstavku 3.

Kadar se praksa, postopek ali izogibanje dogajajo znotraj Unije, se izvzetja lahko odobrijo uvoznikom, ki lahko dokažejo, da niso vpleteni v izogibanje, kot je opredeljeno v odstavku 3.“;

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Posebne določbe, zlasti v zvezi s skupno opredelitvijo pojma porekla, kot so vsebovane v Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), ter v zvezi z uporabo in pobiranjem izravnalne dajatve v epikontinentalnem pasu države članice ali v izključni ekonomski coni, ki jo prijavi država članica v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), se lahko sprejmejo na podlagi te uredbe.

(*3)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).“;"

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Ob začetku preiskave in po pravočasnem obvestilu držav članic lahko Komisija carinskim organom naroči, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabijo proti temu uvozu od datuma takšne registracije. Obvezna registracija uvoza se sprejme na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje dovolj dokazov za utemeljitev takšnega ukrepa. Obvezna registracija uvoza se lahko sprejme tudi na lastno pobudo Komisije. Registracija se uvede z uredbo Komisije. S takšno uredbo se navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, oceni znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot devet mesecev.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„5a.   Komisija v obdobju predhodnega razkritja na podlagi člena 29a registrira uvoz v skladu z odstavkom 5 tega člena, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 10, da zahteve iz točke (c) ali (d) člena 16(4) niso izpolnjene. Pri odločanju o registraciji Komisija zlasti analizira podatke, ki jih je zbrala na podlagi oznak integrirane tarife Evropske unije (TARIC), ki jih je za izdelek v preiskavi določila na podlagi odstavka 6 tega člena.“;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice Komisiji poročajo vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in o znesku dajatev, ki so bile pobrane na podlagi te uredbe. Komisija ob začetku preiskave v skladu s členom 10 za ustrezni izdelek v preiskavi določi oznake TARIC. Države članice te oznake TARIC uporabljajo za poročanje o uvozu izdelka v preiskavi od začetka preiskave. Komisija lahko na izrecno in obrazloženo zahtevo zainteresirane strani sklene, da bo zainteresiranim stranem predložila povzetek nezaupne narave o skupnem obsegu in vrednostih uvoza zadevnih izdelkov.“;

(e)

doda se naslednji odstavek:

„8.   Kadar koli namerava Komisija sprejeti kakršen koli dokument, ki zagotavlja splošne smernice za morebitne zainteresirane strani o uporabi te uredbe, se opravi javno posvetovanje v skladu s členom 11(3) PEU. Svoja stališča lahko izrazita tudi Evropski parlament in Svet.“;

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Da bi zagotovili trdno osnovo, na temelju katere lahko pristojni organi pri odločanju o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije, upoštevajo vsa mnenja in informacije, se lahko proizvajalec v Uniji, sindikati, uvozniki in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabniške in reprezentativne potrošniške organizacije v rokih, določenih v obvestilu o začetku postopka o izravnalni dajatvi, javijo in Komisiji predložijo ustrezne informacije. Takšne informacije ali njihovi ustrezni povzetki se dajo na voljo drugim strankam iz tega člena, ki imajo pravico, da nanje odgovorijo.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Stranke, ki so ukrepale v skladu z odstavkom 2, lahko podajo pripombe glede uporabe vseh začasnih dajatev. Take pripombe morajo biti prejete v 15 dneh od dneva začetka uporabe takih ukrepov, da bi se lahko upoštevale; te pripombe ali njihovi ustrezni povzetki se dajo na voljo drugim strankam, ki imajo pravico odgovoriti nanje.“;