EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32018R0604
Commission Implementing Regulation (EU) 2018/604 of 18 April 2018 amending Implementing Regulation (EU) 2015/2447 as regards the procedural rules to facilitate the establishment in the Union of the preferential origin of goods, and repealing Regulations (EEC) No 3510/80 and (EC) No 209/2005
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/604 z dne 18. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 v zvezi s postopkovnimi pravili za lažjo določitev preferencialnega porekla blaga v Uniji in o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3510/80 in (ES) št. 209/2005
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/604 z dne 18. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 v zvezi s postopkovnimi pravili za lažjo določitev preferencialnega porekla blaga v Uniji in o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3510/80 in (ES) št. 209/2005
C/2018/2205
OJ L 101, 20.4.2018, p. 22–32
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
20.4.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 101/22 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/604
z dne 18. aprila 2018
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 v zvezi s postopkovnimi pravili za lažjo določitev preferencialnega porekla blaga v Uniji in o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3510/80 in (ES) št. 209/2005
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) in zlasti člena 66(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (2) med drugim določa postopkovna pravila iz člena 64(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) za lažjo določitev preferencialnega porekla blaga v Uniji. |
(2) |
Zadnji stavek člena 68(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 se trenutno nanaša na smiselno uporabo pododdelkov 2 do 9 oddelka 2 navedene uredbe, ki se nanašajo na pravila o poreklu za shemo splošnega sistema preferencialov (v nadaljnjem besedilu: GSP) Unije. Vendar so samo nekatere določbe navedenih pododdelkov pomembne v okviru registracije izvoznikov izven okvira sheme GSP Unije. Zato je potrebno te določbe natančneje opredeliti. Ker mora obveza Komisije, da tretjim državam, s katerimi ima Unija preferencialno ureditev, zagotovi naslove carinskih organov, ki so odgovorni za preverjanje dokumenta o poreklu, ki ga izpolni registrirani izvoznik, v vsakem primeru izhajati iz določb zadevne ureditve, to ne bi smelo več biti določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447. Prehodna določba iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, ki začasno dovoljuje izvozniku, ki ni bil registriran, vendar je pooblaščeni izvoznik v Uniji, da izpolni dokument o poreklu, je zastarela in bi jo bilo treba odpraviti. Zaradi poenostavitve in usklajenosti preferencialnih ureditev bi morale biti majhne pošiljke, ki niso uvožene s trgovanjem, izvzete iz predložitve dokumentov o poreklu, če je taka izjema dovoljena, vendar ni neposredno določena v preferencialni ureditvi. Glede na to, da obstajajo drugi načini za identifikacijo izvoznika in da podpis v Uniji ne prispeva k pravnemu statusu dokumenta o poreklu, se od izvoznikov ne bi smelo zahtevati, da podpišejo tak dokument, če je to v preferencialni ureditvi dovoljeno, vendar neposredno ni določeno. |
(3) |
Pravila, določena v členu 69 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 glede nadomestnih dokazil o preferencialnem poreklu, izdanih ali sestavljenih izven okvira sheme GSP Unije, bi bilo treba za dokumente o poreklu uporabljati bolj na splošno. Poleg tega bi bilo treba pojasniti obliko, v kateri se lahko izda ali sestavi nadomestni dokument o poreklu. |
(4) |
Določiti bi bilo treba pravila za lažjo določitev preferencialnega porekla oplemenitenih izdelkov v Uniji, pridobljenih iz blaga s preferencialnim poreklom. Ker je namen navedenih pravil preprečitev škodljivih in nenamernih posledic, ki bi jih lahko utrpeli zadevni gospodarski subjekti zaradi tega, ker je bil v zakoniku postopek predelave pod carinskim nadzorom združen s postopkom aktivnega oplemenitenja, bi se morala uporabljati retroaktivno od datuma uporabe zakonika. |
(5) |
Člen 80(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi moral vključevati sklicevanje na novo Prilogo 22-06A, ki vsebuje obrazec zahtevka, ki ga bodo uporabili izvozniki držav članic za registracijo v sistemu REX, Priloga 22-06 pa je tako rezervirana za registracijo izvoznikov v državah, upravičenih do GSP. Zato je treba to novo prilogo 22-06A vstaviti v Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447, Prilogo 22-06 k navedeni uredbi pa bi bilo treba ustrezno spremeniti. Tudi člene 82, 83 in 86 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti kot posledico uvedbe nove Priloge 22-06A. Glede na to, da obstajajo drugi načini za identifikacijo izvoznika in da podpis v Uniji ne prispeva k pravnemu statusu dokumenta o poreklu, se od izvoznikov ne bi smelo zahtevati, da podpišejo navedbo o poreklu iz člena 92 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Odstavki 1, 2 in 3 navedenega člena se smiselno uporabljajo za navedbe o poreklu, ki jih sestavljajo izvozniki v Uniji, ne le za namen bilateralne kumulacije iz člena 53 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (3), ampak tudi za prijavljanje porekla blaga, ki se izvaža v državo, upravičeno do shem GSP Norveške, Švice ali Turčije za namen kumulacije z materiali po poreklu iz Unije. Člen 92 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Prilogo 22-07 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti, da se določi oznako, ki jo navede izvoznik, ko se navedba o poreklu nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille. S spremembo navedene priloge bi bilo treba določiti tudi, da mora izvoznik poreklo označiti z oznako „EU“, kadar se navedba o poreklu nanaša na izdelke s poreklom iz Unije. |
(7) |
Uredba Komisije (EGS) št. 3510/80 (4) je postala zastarela, glede na to, da so bile določbe, določene v tej uredbi, nadomeščene z določbami, ki so zdaj določene v Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 in Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447. Zato bi jo bilo treba zaradi pravne varnosti in preglednosti razveljaviti. |
(8) |
Uredba Komisije (ES) št. 209/2005 (5) dodeljuje odstopanja od obveznosti, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1541/98 (6), da se predložijo dokazila o poreklu za tekstilne izdelke iz oddelka XI kombinirane nomenklature. Uredba (EU) št. 955/2011 Evropskega parlamenta in Sveta je nadomestila Uredbo (ES) št. 1541/98 (7). Zato je Uredba (ES) št. 209/2005 zastarela in bi jo bilo treba razveljaviti zaradi pravne varnosti in preglednosti. |
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izvedbena uredba (EU) 2015/2447 se spremeni:
(1) |
člen 68 se spremeni:
|
(2) |
člen 69 se nadomesti z naslednjim: „Člen 69 Nadomestni dokumenti o poreklu, izdani ali sestavljeni izven okvira sheme GSP Unije (člen 64(1) zakonika) 1. Če izdelki s poreklom, ki jih zajema dokument o poreklu, izdan ali sestavljen predhodno za namene preferencialnega tarifnega ukrepa iz člena 56(2)(d) ali (e) zakonika, razen sheme GSP Unije, še niso bili sproščeni v prosti promet in so dani pod nadzor carinskega urada v Uniji, je mogoče prvotni dokument o poreklu nadomestiti z enim ali več nadomestnih dokumentov o poreklu za namen pošiljanja vseh ali nekaterih od teh izdelkov drugam znotraj Unije. 2. Nadomestni dokument o poreklu iz odstavka 1 se lahko izda za ali ga lahko sestavi kateri koli od navedenih subjektov, in sicer v isti obliki kot je bil izdan ali sestavljen prvotni dokument o poreklu blaga ali v obliki nadomestne navedbe o poreklu, sestavljene smiselno v skladu s členom 101 in Prilogo 22-20:
Če v skladu s prvim pododstavkom nadomestitev prvotnega dokumenta o poreklu ni možna, carinski urad, ki ima nadzor nad blagom, lahko izda nadomestni dokument o poreklu iz odstavka 1 v obliki potrdila o gibanju blaga EUR.1. 3. Če je nadomestni dokument o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1, se zaznamek carinskega urada, ki je izdal nadomestno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 navede v polju 11 potrdila. Navedbe v polju 4 potrdila glede države porekla so enake navedbam v prvotnem dokumentu o poreklu. V polje 12 se podpiše prepošiljatelj. Prepošiljatelj, ki v dobri veri podpiše polje 12, ne odgovarja za točnost navedb v prvotnem dokumentu o poreklu. Carinski urad, od katerega se zahteva, da izda nadomestno potrdilo o gibanju EUR.1, na prvotni dokument o poreklu ali na njegov dodatek vpiše maso, število, naravo izdelkov, ki jih pošlje naprej, in njihovo namembno državo ter na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil. Prvotni dokument o poreklu hrani najmanj tri leta.“; |
(3) |
vstavi se naslednji člen 69a: „Člen 69a Preferencialno poreklo oplemenitenih izdelkov, pridobljenih iz blaga s statusom preferencialnega porekla (člen 64(1) zakonika) 1. Če je neunijsko blago s statusom preferencialnega porekla v okviru preferencialne ureditve med Unijo in tretjimi državami dano v postopek aktivnega oplemenitenja, se za iz njega pridobljene oplemenitene izdelke, sproščene v prosti promet, šteje, da imajo enak status preferencialnega porekla kot navedeno blago. 2. Odstavek 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:
3. Kadar se uporablja odstavek 1, se za dokument o poreklu, izdan ali sestavljen za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, šteje, da je dokument o poreklu, izdan ali sestavljen za oplemenitene izdelke.“; |
(4) |
odstavek 2 člena 80 nadomesti z naslednjim: „2. Pristojni organi upravičenih držav ob prejemu popolnega zahtevka iz Priloge 22-06 izvozniku nemudoma dodelijo številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je registracija veljavna v skladu s členom 86(4). Carinski organi držav članic ob prejemu popolnega zahtevka iz Priloge 22-06A izvozniku ali, kadar je to potrebno, prepošiljatelju blaga nemudoma dodelijo številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je registracija veljavna v skladu s členom 86(4). Pristojni organi upravičene države ali carinski organi države članice izvozniku ali, če je to primerno, prepošiljatelju blaga sporočijo številko registriranega izvoznika, dodeljeno temu izvozniku ali prepošiljatelju blaga, in datum, od katerega je registracija veljavna.“; |
(5) |
člen 82 se spremeni:
|
(6) |
člen 83 se spremeni:
|
(7) |
v členu 86(2) se besedilo „Priloge 22-06“ nadomesti z besedilom „Priloge 22-06A“; |
(8) |
člen 92 se spremeni:
|
(9) |
Priloga 22-06 se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi; |
(10) |
za Prilogo 22-06 se vstavi nova Priloga 22-06A, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi; |
(11) |
V Prilogi 22-07 se opomba 5 nadomesti z naslednjim:
|
Člen 2
Uredba (EGS) št. 3510/80 se razveljavi.
Člen 3
Uredba (ES) št. 209/2005 se razveljavi.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1(3) se uporablja od 1. maja 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. aprila 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).
(4) Uredba Komisije (EGS) št. 3510/80 z dne 23. decembra 1980 o opredelitvi pojma izdelki s poreklom za namene uporabe tarifnih preferencialov, ki jih je odobrila Evropska gospodarska skupnost za nekatere izdelke iz držav v razvoju (UL L 368, 31.12.1980, str. 1).
(5) Uredba Komisije (ES) št. 209/2005 z dne 7. februarja 2005 o seznamu tekstilnih izdelkov, za katere ob sprostitvi v prosti promet v Skupnosti ni potrebno dokazilo o poreklu (UL L 34, 8.2.2005, str. 6).
(6) Uredba Sveta (ES) št. 1541/98 z dne 13. julija 1998 o dokazilu o poreklu blaga za nekatere tekstilne izdelke, iz oddelka XI kombinirane nomenklature, sproščene v prosti promet v Skupnosti, ter o pogojih za sprejem takšnega dokazila (UL L 202, 18.7.1998, str. 11).
(7) Uredba (EU) št. 955/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1541/98 o dokazilu o poreklu blaga za nekatere tekstilne izdelke, iz oddelka XI kombinirane nomenklature, sproščene v prosti promet v Skupnosti, ter o pogojih za sprejem takšnega dokazila ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav (UL L 259, 4.10.2011, str. 5).
PRILOGA I
PRILOGA 22-06
ZAHTEVEK ZA REGISTRACIJO IZVOZNIKA
za namene shem splošnih tarifnih preferencialov Evropske unije, Norveške, Švice in Turčije (1)
|
Informativno obvestilo o varstvu in obdelavi osebnih podatkov, vnesenih v sistem
|
(1) Ta obrazec zahtevka je skupen shemam GSP štirih subjektov: Unije (EU), Norveške, Švice in Turčije (v nadaljnjem besedilu: subjekti). Upoštevajte, da se zadevne sheme GSP teh subjektov lahko razlikujejo glede na državo in zajete izdelke. Zato bo dana registracija veljala le za namene izvoza na podlagi shem GSP, po katerih vaša država velja za upravičeno državo.
(2) Če se pri zahtevkih za registracijo izvoznika ali drugih izmenjavah informacij med registriranimi izvozniki in pristojnimi organi v upravičenih državah ali carinskimi organi v državah članicah uporabijo tehnike elektronske obdelave podatkov, se podpis in žig iz polj 5, 6 in 7 nadomesti z elektronsko overitvijo.
PRILOGA II
PRILOGA 22-06A
ZAHTEVEK ZA REGISTRACIJO IZVOZNIKA
za namen registracije izvoznikov v državah članicah
|
Informativno obvestilo o varstvu in obdelavi osebnih podatkov, vnesenih v sistem
|
(1) Če se pri zahtevkih za registracijo izvoznika ali drugih izmenjavah informacij med registriranimi izvozniki in pristojnimi organi v upravičenih državah ali carinskimi organi v državah članicah uporabijo tehnike elektronske obdelave podatkov, se podpis in žig iz polj 5, 6 in 7 nadomesti z elektronsko overitvijo.