18.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 301/1

(1)

Na podlagi soglasja, doseženega v Evropskem svetu 20. junija 2000, da bi bilo treba izmenjevati pomembne informacije za davčne namene v čim širšem obsegu, se v državah članicah od 1. julija 2005 uporablja Direktiva Sveta 2003/48/ES (1), katere cilj je omogočiti učinkovito obdavčevanje dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, plačanih v eni državi članici upravičenim lastnikom, ki so posamezniki rezidenti druge države članice, v skladu z zakonodajo slednje države članice, s tem pa se tudi odpravljajo izkrivljanja kapitalskih tokov med državami članicami, ki bi bila nezdružljiva z notranjim trgom.

(2)

Na svetovni ravni in v Uniji se še posebej skrbno spremlja svetovna razsežnost izzivov, ki jih predstavljajo čezmejne davčne goljufije in davčne utaje. Neprijavljeni in neobdavčeni dohodki znatno zmanjšujejo nacionalne davčne prihodke. Evropski svet je 22. maja 2013 pozdravil tekoča prizadevanja v okviru G-8, G-20 in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za razvoj svetovnega standarda.

(3)

Direktiva Sveta 2011/16/EU (2) določa obvezno avtomatično izmenjavo določenih informacij med državami članicami. Določa tudi postopno razširitev področja uporabe navedene direktive na nove kategorije dohodkov in kapitala za namene boja proti čezmejnim davčnim goljufijam in utajam.

(4)

Svet je 9. decembra 2014 sprejel Direktivo 2014/107/EU (3), ki je spremenila Direktivo 2011/16/EU, da bi razširila obvezno avtomatično izmenjavo podatkov na več vrst dohodkov v skladu s svetovnim standardom, ki ga je izdal Svet OECD julija 2014, ter zagotavlja usklajen, dosleden in celovit pristop k avtomatični izmenjavi informacij na ravni Unije o finančnih računih na notranjem trgu.

(5)

Direktiva 2014/107/EU ima na splošno širše področje uporabe od Direktive 2003/48/ES ter določa, da v primeru prekrivanja področij uporabe prevlada Direktiva 2014/107/EU. Še vedno obstajajo preostali primeri, v katerih se uporablja le Direktiva 2003/48/ES. Ti preostali primeri so posledica rahlih razlik v pristopu med obema direktivama ter različnih posebnih izjem. V teh omejenih primerih bi uporaba Direktive 2003/48/ES privedla do dvojnih standardov poročanja v Uniji. Stroški takšnega dvojnega poročanja bi prevladali nad manjšimi koristmi, ki bi jih imeli z ohranitvijo takega dvojnega poročanja.

(6)

Evropski svet je 21. marca 2014 Svet pozval, da zagotovi, da bo zadevo pravo Unije v celoti usklajeno z novim enotnim svetovnim standardom avtomatične izmenjave podatkov, ki ga je razvila OECD. Poleg tega je Svet pri sprejemanju Direktive 2014/107/EU Komisijo pozval, da pripravi predlog za razveljavitev Direktive 2003/48/ES ter razveljavitev navedene direktive uskladi z datumom začetka uporabe iz Direktive 2014/107/EU ob upoštevanju odstopanja, ki je v tem členu določeno za Avstrijo. Zato bi se morala Direktiva 2003/48/ES še naprej uporabljati za Avstrijo v dodatnem enoletnem obdobju. Glede na stališče, ki ga je sprejel Svet, je razveljavitev Direktive 2003/48/ES potrebna, da se preprečijo dvojne obveznosti poročanja in se prihranijo stroški tako za davčne organe kot tudi za nosilce gospodarske dejavnosti.

(7)

Na podlagi Direktive Sveta 2014/48/EU (4) države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z navedeno direktivo, do 1. januarja 2016. Te določbe se morajo države članice začeti uporabljati s 1. januarjem 2017. Direktive 2014/48/EU zaradi razveljavitve Direktive 2003/48/ES ne bi bilo treba več prenesti.

(8)

Da se zagotovi nemoteno nadaljevanje avtomatičnega poročanja o informacijah o finančnih računih, bi se morala razveljavitev Direktive 2003/48/ES začeti uporabljati na isti dan kot je datum začetka uporabe ukrepov iz Direktive 2014/107/EU.

(9)

Ne glede na razveljavitev Direktive 2003/48/ES bi bilo treba informacije, ki jih zberejo plačilni zastopniki, nosilci gospodarske dejavnosti in države članice pred datumom razveljavitve, obdelati in prenesti, kot je bilo prvotno določeno, obveznosti, ki nastanejo pred tem datumom, pa bi bilo treba izpolniti.

(10)

Kar zadeva davčni odtegljaj, ki se pobira v prehodnem obdobju iz Direktive 2003/48/ES, bi morale države članice, da bi zavarovale pridobljene pravice upravičenih lastnikov, še naprej zagotavljati odbitke ali povračila, kot je bilo prvotno predvideno, ter na zahtevo izdajati potrdila, ki bi upravičenim lastnikom omogočala, da zagotovijo, da se davčni odtegljaj ne pobere.

(11)

Treba bi bilo upoštevati dejstvo, da je bilo zaradi strukturnih razlik Avstriji odobreno odstopanje na podlagi Direktive 2014/107/EU, ki ji omogoča, da za eno leto do 1. januarja 2017 odloži uporabo navedene direktive. Vendar je Avstrija ob sprejetju Direktive 2014/107/EU izjavila, da navedenega odstopanja ne bo izkoristila v celoti. Namesto tega Avstrija informacije začne izmenjevati že s septembrom 2017, čeprav o omejenem nizu računov, za druge primere pa bo obdržala odstopanje. Zato bi bilo treba sprejeti posebno določbo, da se zagotovi, da bodo Avstrija, plačilni zastopniki in nosilci gospodarske dejavnosti, ki imajo v tej državi sedež, v obdobju odstopanja še naprej uporabljali določbe Direktive 2003/48/ES, razen za tiste račune, za katere se uporablja Direktiva 2014/107/EU.

(12)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, poleg tega pa ne bo vsebovala nobene določbe, ki bi te pravice zmanjševale ali odpravljale.

(13)

Ker cilja te direktive, in sicer razveljavitve Direktive 2003/48/ES z začasnimi izjemami, ki so potrebne, da se zaščitijo pridobljene pravice in upošteva odstopanje, odobreno Avstriji v skladu z Direktivo 2014/107/EU, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi enotnosti in učinkovitosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(14)

Direktivo 2003/48/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

(a)

obveznosti držav članic in nosilcev gospodarske dejavnosti s sedežem v teh državah članicah, določene v drugem pododstavku člena 4(2) Direktive 2003/48/ES, se še naprej uporabljajo do 5. oktobra 2016 ali do izpolnitve teh obveznosti;

(b)

obveznosti plačilnih zastopnikov iz člena 8 Direktive 2003/48/ES in držav članic plačilnih zastopnikov iz člena 9 Direktive 2003/48/ES se še naprej uporabljajo do 5. oktobra 2016 ali do izpolnitve teh obveznosti;

(c)

obveznosti držav članic, katerih rezidenti so upravičeni lastniki za davčne namene, iz člena 13(2) Direktive 2003/48/ES se še naprej uporabljajo do 31. decembra 2016;

(d)

obveznosti držav članic, katerih rezidenti so upravičeni lastniki za davčne namene, iz člena 14 Direktive 2003/48/ES glede pobranega davčnega odtegljaja v letu 2016 in prejšnjih letih se še naprej uporabljajo do izpolnitve teh obveznosti.

(a)

obveznosti Avstrije in osnovne obveznosti plačilnih zastopnikov in nosilcev gospodarske dejavnosti s sedežem v Avstriji, določene v členu 12 Direktive 2003/48/ES, ki se uporabljajo še naprej do 30. junija 2017 ali do izpolnitve teh obveznosti;

(b)

obveznosti Avstrije in nosilcev gospodarske dejavnosti s sedežem v Avstriji, določene v drugem pododstavku člena 4(2) Direktive 2003/48/ES, ki se še naprej uporabljajo do 30. junija 2017 ali do izpolnitve teh obveznosti;

(c)

kakršne koli obveznosti Avstrije in osnovne obveznosti plačilnih zastopnikov s sedežem v Avstriji, ki neposredno ali posredno izhajajo iz postopkov iz člena 13 Direktive 2003/48/ES, ki se uporabljajo še naprej do 30. junija 2017 ali do izpolnitve teh obveznosti.