28.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/64

(1)

Svet je na podlagi člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejel Uredbo (EU) št. 1024/2013 (2), ki Evropski centralni banki (ECB) podeljuje posebne naloge v zvezi s politiko bonitetnega nadzora kreditnih institucij, da bi prispevala k varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema v Uniji in v vsaki državi članici, ob doslednem upoštevanju in z dolžno skrbnostjo glede enotnosti in celovitosti notranjega trga. Navedene posebne naloge poleg naloge, ki jo ima Evropski sistem centralnih bank (ESCB) v skladu s členom 127(5) Pogodbe, obsegajo prispevek k nemotenemu izvajanju politik, ki jih zasledujejo pristojni organi v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij in stabilnostjo finančnega sistema.

(2)

Sklep ECB/2004/3 (3) je bil spremenjen s Sklepom ECB/2011/6 (4) in sicer z namenom zagotoviti varstvo javnega interesa v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema v Uniji in državah članicah glede zahtev za dostop do dokumentov ECB v zvezi z dejavnostmi ECB in politikami ali sklepi, ki jih je ECB sestavila ali jih hrani in se nanašajo na finančno stabilnost, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zagotavljanje podpore ECB Evropskemu odboru za sistemska tveganja.

(3)

Za izvajanje posebnih nalog iz prve uvodne izjave bo ECB tudi sestavila ali hranila dokumente v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij. Takšni dokumenti bodo opredeljeni kot dokumenti ECB v smislu Sklepa ECB/2004/3.

(4)

Treba je zagotoviti varstvo javnega interesa v zvezi s politiko Unije ali države članice glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij v okviru zahtev za dostop javnosti do dokumentov ECB. Varstvo javnega interesa je treba zagotoviti tudi v zvezi z namenom nadzorstvenih pregledov.

(5)

V skladu s členom 23.1 Poslovnika Evropske centralne banke, ki je bil sprejet s Sklepom ECB/2004/2, so razprave organov odločanja ECB oziroma odborov ali skupin, ki jih ti ustanovijo, Nadzornega odbora, njegovega Usmerjevalnega odbora in vseh njegovih začasnih podstruktur zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika ECB, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Predsednik se pred sprejetjem katere koli takšne odločitve v zvezi z razpravami Nadzornega odbora, njegovega Usmerjevalnega odbora in vseh njegovih začasnih podstruktur posvetuje s predsednikom Nadzornega odbora.

(6)

Pravo Unije, ki se uporablja, zlasti Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), je upoštevno za razkritje in zaupnost informacij, ki jih hranijo pristojni organi pri izvajanju bonitetnega nadzora kreditnih institucij.

(7)

Gospodarski razvoj držav članic in finančnih trgov ter njihov vpliv na izvajanje monetarne politike ECB in/ali stabilnost finančnega sistema v Uniji ali državi članici sta povečala potrebo po medsebojnem sodelovanju med ECB in organi držav članic ter med ECB in mednarodnimi institucijami ali telesi. Izkazalo se je, da je za ECB ključno, da evropskim organom in organom držav članic posreduje ustrezna in jasna sporočila in tako najbolj učinkovito služi javnemu interesu pri izpolnjevanju svojega poslanstva. To lahko pomeni, da mora biti mogoča tudi neformalna in zaupna komunikacija, na kar možnost razkritja ne sme vplivati.

(8)

Podrobneje, ECB mora sodelovati z nacionalnimi organi in telesi, institucijami Unije, telesi, uradi in agencijami, ustreznimi mednarodnimi organizacijami, nadzornimi organi in vladami tretjih držav pri (a) podpori ESCB v zvezi s splošno ekonomsko politiko Unije v skladu s členom 127(1) Pogodbe, (b) prispevku ESCB k nemotenemu izvajanju politike, ki jo v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij in stabilnostjo finančnega sistema izvajajo pristojni organi, in sicer v skladu s členom 127(5) Pogodbe, in (c) nalogah, ki so na ECB prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013. Zlasti v skladu s členom 6(2) Uredbe št. 1024/2013 za ECB in pristojne nacionalne organe velja, da morajo med seboj sodelovati v dobri veri in si izmenjevati informacije. Kadar gre za naloge ESCB, ECB sodeluje tudi na mednarodni ravni. Za učinkovito sodelovanje ECB je poglavitno, da zagotovi in ohrani „prostor za razmislek“ za svobodno in ustvarjalno izmenjavo stališč in informacij med zgoraj navedenimi organi, institucijami in drugimi telesi. Na tej podlagi bi morala ECB imeti pravico varovati dokumente, ki jih izmenja v okviru sodelovanja z nacionalnimi centralnimi bankami, pristojnimi nacionalnimi organi, imenovanimi nacionalnimi organi in drugimi ustreznimi organi in telesi.

(9)

Poleg tega je pri izvajanju naloge ESCB glede podpiranja nemotenega delovanja plačilnih sistemov pomembno varovati dokumente, katerih razkritje bi ogrozilo javni interes v zvezi s trdnostjo in varnostjo infrastruktur finančnega trga, plačilnih shem in izvajalcev plačilnih storitev.

(10)

Zato je treba Sklep ECB/2004/3 ustrezno spremeniti –

1.

v členu 3 se dodajo naslednje opredelitve:

;

2.

v členu 4(1)(a) se prva alinea nadomesti z naslednjo:

;

3.

v členu 4(1)(a) se dodajo naslednje alinee:

;

4.

člen 4(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Dostop do dokumenta, ki ga je ECB sestavila ali prejela za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v okviru ECB ter izmenjava mnenj med ECB, nacionalnimi centralnimi bankami, pristojnimi nacionalnimi organi ali imenovanimi nacionalnimi organi se zavrne tudi po tem, ko je bila odločitev sprejeta, razen če prevlada javni interes za razkritje.

Dostop do dokumentov o izmenjavi mnenj med ECB in drugimi ustreznimi organi in telesi se zavrne tudi po tem, ko je bila odločitev sprejeta, če bi razkritje resno oslabilo učinkovitost ECB pri opravljanju njenih nalog, razen če prevlada javni interes za razkritje.“

5.

v členu 7(1) se sklicevanje na „generalnega direktorja generalnega direktorata Sekretariat in jezikovne storitve“ nadomesti z „generalni direktor generalnega direktorata Sekretariat“.