17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/65

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 19. decembra 2013 na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 597/2009 („osnovna uredba“) začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Vietnama („zadevne države“) v Unijo. Obvestilo o začetku postopka je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela po prejemu pritožbe, ki jo je 4. novembra 2013 v imenu sedmih proizvajalcev vložil Mednarodni odbor za umetno svilo in sintetična vlakna (CIRFS) („pritožnik“). Pritožnik je predstavljal več kot 70 % proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju in nastali znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe kitajsko, indijsko in vietnamsko vlado obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz njihovih držav, ki povzroča znatno škodo industriji Unije. Zadevne vlade so bile povabljene na individualna posvetovanja, da se razjasni položaj v zvezi z vsebino pritožbe in doseže sporazumna rešitev.

(4)

Kitajska vlada ni sprejela povabila na posvetovanja in je trdila, da je prišlo do nesporazuma glede datuma vložitve pritožbe. Kljub temu je predložila pripombe glede trditev iz pritožbe, da se sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne uporabljajo.

(5)

Indijska vlada je sprejela povabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Pripombe indijske vlade glede shem, naštetih v pritožbi, so se kljub temu ustrezno upoštevale.

(6)

Vietnamska vlada je sprejela povabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Pripombe vietnamske vlade glede shem, naštetih v pritožbi, so se kljub temu ustrezno upoštevale.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter kitajsko, indijsko in vietnamsko vlado, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je Komisija vse znane proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in ji za obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 v skladu z obvestilom o začetku predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z rezanimi poliestrskimi vlakni. Komisija je te informacije zahtevala na podlagi člena 27 osnovne uredbe, da bi se lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorce. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z organi Kitajske, Indije in Vietnama.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi prodaje in obsega proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v obdobju preiskave ter ob upoštevanju zemljepisne porazdelitve. Ta vzorec je bil sestavljen iz štirih proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo 54 % celotne proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v Uniji.

(11)

Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Prejela ni nobenih pripomb. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Osem nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe najprej izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(14)

En vzorčen uvoznik se je izločil iz vzorca in Komisijo obvestil, da ne bo predložil izpolnjenega vprašalnika. Komisija se je nato zaradi majhnega števila drugih (nevzorčenih) uvoznikov, ki jih je pozvala, naj predložijo izpolnjen vprašalnik, odločila, da vzorčenja ne bo izvedla. Družbi, ki zadevni izdelek uvažata in uporabljata, sta navedli, da ne želita sodelovati kot uvoznika, ampak kot uporabnika. Komisija je od ostalih petih nepovezanih uvoznikov prejela štiri izpolnjene vprašalnike.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(16)

Na začetku je 23 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov in v skladu s členom 27 osnovne uredbe najprej predlagala vzorec petih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave v Unijo izvažali v največjem obsegu. Zahtevane informacije sta pozneje predložila še dva kitajska proizvajalca izvoznika/dve skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Velikost teh dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov pa ni bila takšna, da bi bil vzorec drugačen, če bi zahtevane informacije predložili v roku.

(17)

Dva kitajska proizvajalca izvoznika/dve skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov sta zahtevali, da bi bilo treba vzorec izbrati na podlagi surovin, uporabljenih za proizvodnjo rezanih poliestrskih vlaken. Trdili sta, da bi bilo treba za vzorec izbrati enako število proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo prečiščeno tereftalno kislino/monoetilen glikol („PTA/MEG“) in proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo granulate polietilen tereftalata („granulati PET“). Nadalje sta trdili, da se proizvodni postopek razlikuje glede na uporabljeno surovino in da proizvajalci, ki uporabljajo ti dve različni surovini, ne konkurirajo na istem trgu. Trdili sta tudi, da proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki kot surovino ne uporabljajo PTA/MEG, ne bi imeli koristi od zagotavljanja PTA/MEG za plačilo, ki je nižje od primernega, opisanega v pritožbi.

(18)

Komisija je izbrala vzorec na podlagi največjega obsega izvoza v Unijo v obdobju preiskave v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe. Vzorec je upošteval tudi, da nekaterih shem morda ne uporabljajo vsi proizvajalci izvozniki na Kitajskem. Ugotovljeno je bilo tudi, da so v vzorec vključene družbe, ki uporabljajo oba proizvodna postopka.

(19)

Če bi bil vzorec izbran le na podlagi vrste proizvodnega postopka, bi se lahko pojavilo tveganje glede predvidevanja izida preiskave na podlagi predpostavke, da so subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, prejemali le proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki kot surovino uporabljajo PTA/MEG, ne pa tudi proizvajalci, ki kot surovino uporabljajo granulate PET. Štelo se je tudi, da bi bila takšna merila za izbor samovoljna, saj takšen vzorec z enakim številom podjetij ne bi bil reprezentativen glede obsega izvoza v Unijo v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe, zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(20)

En kitajski proizvajalec izvoznik/skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdila, da bi moral vzorec temeljiti na vrednosti in ne na obsegu izvoza ter zaprosil za vključitev v vzorec. Če bi se vzorec izbral na podlagi vrednosti izvoza, to ne bi prineslo reprezentativnih in objektivnih rezultatov, saj bi lahko bile cene zaradi subvencioniranja izkrivljene. Komisija je na podlagi obsega izbrala pet največjih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki predstavljajo 53 % celotnega izvoza sodelujočih kitajskih izvoznikov v Unijo. To se šteje za največji reprezentativni obseg izvoza, ki ga je v razpoložljivem času mogoče ustrezno preiskati v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(21)

Ista stran je trdila, da je surovina, ki jo uporablja, v celoti iz recikliranih odpadkov iz tekstila in da ni prejemala nobenih subvencij, ki bi bile lahko povezane z uporabo PTA/MEG. Navedena stran je trdila, da se ji ne bi smela pripisati nobena subvencijska stopnja, ki je bila izračunana na podlagi informacij v zvezi z družbami, ki so kot surovino uporabljale PTA/MEG. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 18, se je v vzorcu upoštevalo tudi to, da nekaterih shem morda ne uporabljajo vsi proizvajalci izvozniki na Kitajskem. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(22)

Začasni vzorec petih proizvajalcev izvoznikov, kot je bilo opisano v uvodni izjavi 16, je bil zato potrjen kot končni vzorec.

(23)

Pritožnik je po razkritju izrazil pomisleke glede metodologije vzorčenja, ki jo je uporabila Komisija. Izrazil je dvome o reprezentativnosti 23 sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 16 glede na skupno količino rezanih poliestrskih vlaken, ki so se s Kitajskega izvažala v Unijo. Poleg tega je menil, da vzorec petih podjetij glede na domnevno število 150 proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken na Kitajskem ne zadošča. Trdil je tudi, da se pri vzorčenju ni upoštevala zemljepisna porazdelitev kitajskih proizvajalcev in delež kitajskih proizvajalcev, ki uporabljajo različne zadevne proizvodne postopke. Pritožnik je nazadnje trdil, da Komisija ni razkrila dejanskega obsega rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo vzorčene kitajske družbe, in tega, ali je obseg proizvodnje reprezentativen glede na celotni obseg rezanih poliestrskih vlaken, proizvedenih na Kitajskem.

(24)

Uvoz 23 sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov je predstavljal 83 % skupnega obsega kitajskega uvoza, zato se je štelo, da je sodelovanje veliko. Komisija je, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 16, v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala vzorec petih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v preiskavi in so v obdobju preiskave v Unijo izvažali v največjem obsegu. Vzorec se je na tej podlagi štel za reprezentativnega. Izbrane družbe so morale v celoti izpolniti vprašalnik. Proizvajalcev izvoznikov, ki ne želijo sodelovati v preiskavi, v nobenem primeru ni mogoče izbrati v vzorec, saj si Komisija prizadeva, da bi do ugotovitev prišla na podlagi informacij iz izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki se preverijo na kraju samem.

(25)

Pritožnik svoje trditve glede izbora vzorca proizvajalcev izvoznikov ob upoštevanju njihove zemljepisne porazdelitve na Kitajskem ni utemeljil. Pritožnik zlasti ni pojasnil, zakaj bi bil vzorec, ki temelji na merilu zemljepisne porazdelitve, v skladu s členom 27 osnovne uredbe, ki zagotavlja možnost vzorčenja na podlagi največjega obsega izvoza.

(26)

Glede trditve, da v vzorcu ni bil upoštevan delež kitajskih proizvajalcev, ki uporabljajo različne zadevne proizvodne postopke, je treba poudariti, da so bile v vzorec, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 18, vključene družbe, ki uporabljajo oba proizvodna postopka. Sicer pa največji kitajski izvozniki v proizvodnji rezanih poliestrskih vlaken za trg Unije uporabljajo PTA/MEG.

(27)

Pritožnik se namesto na izvoz v Unijo sklicuje na proizvodnjo, zato je treba opozoriti, da Komisiji ni treba zagotoviti obsega rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki/skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov, saj je namen tega postopka ocena subvencioniranja glede na obseg rezanih poliestrskih vlaken, ki se proizvajajo na Kitajskem in izvažajo v Unijo.

(28)

Vse trditve pritožnika glede metode vzorčenja so bile zato zavrnjene.

(29)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Indije pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Indije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(30)

Osem proizvajalcev izvoznikov iz Indije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih podjetij na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in indijskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(31)

Pritožnik je po razkritju navedel, da je v Indiji 17 proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken in izrazil pomisleke glede tega, ali je vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Komisija potrjuje, da se je vzorec štirih indijskih proizvajalcev izvoznikov štel za reprezentativnega, saj obsega približno 90 % celotnega indijskega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(32)

Komisija je vse znane proizvajalce izvoznike iz Vietnama pozvala, naj predložijo informacije iz obvestila o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Vietnama pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(33)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz Vietnama je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec, vendar eno od podjetij v obdobju preiskave v Unijo ni izvažalo. Komisija se je zato odločila, da te družbe ne bo preiskala. Komisija se je zaradi majhnega števila drugih proizvajalcev izvoznikov odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(34)

Pritožnik je po razkritju opozoril, da so izpolnjen vprašalnik predložili trije proizvajalci izvozniki iz Vietnama od štirih in da bi si morala Komisija prizadevati za enako pokritost kot pri kitajskem in indijskem izvozu. Komisija poudarja, da je položaj te industrije v Vietnamu precej drugačen, saj je sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zelo malo (tj. trije), proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem in v Indiji pa je precej več. Vzorčenje je bilo zato potrebno le v teh dveh državah. Komisija je pojasnila tudi, da trije sodelujoči in preiskovani vietnamski proizvajalci izvozniki predstavljajo več kot 99 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka iz Vietnama v Unijo.

(35)

Individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe so zahtevali trije proizvajalci izvozniki/tri skupine proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega. Glede na število zahtev za individualno preiskavo in obseg vzorca proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega bi bila preiskava teh zahtev preveliko breme. Te zahteve so bile zato zavrnjene.

(36)

En proizvajalec izvoznik iz Indije je zahteval individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe. Preiskava tega zahtevka je bila sprejeta. Sprejeta je bila odločitev, da individualna preiskava v tem primeru ne bi bila preveliko breme in ne bi onemogočila pravočasnega zaključka preiskave.

(37)

Komisija je vprašalnike poslala predstavnikom Kitajske (vključno s posebnimi vprašalniki za banke ter proizvajalce PTA in MEG), predstavnikom Indije (vključno s posebnimi vprašalniki za banke) in predstavnikom Vietnama (vključno s posebnimi vprašalniki za banke ter proizvajalce PTA in MEG). Komisija je vprašalnike poslala tudi petim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom s Kitajskega, petim proizvajalcem izvoznikom (štirim vzorčenim in enemu nevzorčenemu) iz Indije, štirim proizvajalcem izvoznikom iz Vietnama, štirim proizvajalcem Unije, petim nepovezanim uvoznikom in 105 uporabnikom.

(38)

Prejela je izpolnjene vprašalnike kitajske vlade (ministrstvo za trgovino) in petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega. Prejela je tudi izpolnjene vprašalnike indijske vlade (ministrstvo za trgovino in industrijo), štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Indije in indijskega proizvajalca izvoznika, ki je zahteval individualno preiskavo. Iz Vietnama je prejela izpolnjene vprašalnike vietnamske vlade (vietnamskega organa, pristojnega za konkurenco, ministrstva za industrijo in trgovino ter različnih bank). En proizvajalec izvoznik, ki je predstavljal zelo majhen obseg izvoza v Unijo, je prekinil sodelovanje in ni izpolnil vprašalnika. Ostali trije proizvajalci izvozniki (dva sta bila del iste skupine) iz Vietnama so poslali izpolnjene vprašalnike. Izpolnjene vprašalnike so predložili tudi štirje proizvajalci Unije, štirje nepovezani uvozniki in dvanajst uporabnikov.

(39)

Pritožnik je po razkritju pripomnil, da število vprašalnikov, poslanih vzorčenim proizvajalcem Unije, očitno ni sorazmerno s številom vprašalnikov, poslanih uvoznikom in uporabnikom. Število vprašalnikov, poslanih eni skupini gospodarskih subjektov (proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki, uvozniki ali uporabniki), ne kaže, kakšen pomen Komisija pripisuje njihovemu zadevnemu položaju. Edini cilj je pridobiti ustrezno stopnjo in količino informacij, da se omogoči najboljša mogoča analiza subvencioniranja, škode in interesa Unije.

(40)

V tem primeru so bili vprašalniki poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, petim vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, petim indijskim proizvajalcem izvoznikom, štirim vietnamskim proizvajalcem izvoznikom, petim uvoznikom, vsem znanim uporabnikom in tistim uporabnikom, ki so se javili. V členu 27 osnovne uredbe ni določeno, da je treba predvideti vzorčenje uporabnikov. Sicer pa so izkušnje iz dosedanjih preiskav o trgovinski zaščiti pokazale, da se v nekaterih primerih na podlagi razpoložljivih informacij lahko vzpostavi v stik z veliko uporabniki, izpolnjen vprašalnik pa jih običajno predloži le malo. Komisija si je zato tudi v tem primeru dejavno prizadevala za sodelovanje največjega možnega števila uporabnikov.

(41)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotavljanje obstoja subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni pri naslednjih državnih organih, finančnih institucijah in družbah:

(42)

Pritožnik je po razkritju trdil, da je večina kitajskih proizvajalcev regionalno koncentriranih v jugovzhodnih provincah Jiangsu in Zhejiang, v teh provincah pa ni bil opravljen noben od petih preveritvenih obiskov. Glede tega je bilo ugotovljeno, da se družbi Jiangsu Xinsu Chemical Fibre Co in Jiangsu Huaxicun Co nahajata v provinci Jiangsu, družba Zhejiang Anshun Pettechs Fibre pa v provinci Zhejiang. Trditev je bila zato zavrnjena.

(43)

Pritožnik je trdil tudi, da dva velika kitajska proizvajalca glede na proizvodno zmogljivost nista bila vključena v vzorec. V zvezi s tem je treba spomniti, da je Komisija, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 16 in 18, izbrala vzorec na podlagi obsega uvoza v Unijo in pet največjih izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov v Unijo v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Dejstvo, da so na Kitajskem tudi drugi veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, samo po sebi ne vzbuja pomislekov o reprezentativnosti vzorca.

(44)

Pritožnik je podoben premislek navedel tudi za Vietnam, saj je trdil, da dva velika vietnamska proizvajalca rezanih poliestrskih vlaken nista bila vključena v obseg preiskave. Kot je Komisija pojasnila v uvodnih izjavah 32–34, je preiskava zajela vse vietnamske proizvajalce, ki so rezana poliestrska vlakna izvažali v Unijo, izpolnjeni vprašalniki pa so bili prejeti od treh proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali skoraj ves izvoz rezanih poliestrskih vlaken v Unijo. Dejstvo, da so v Vietnamu morda tudi drugi veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki zadevnega izdelka ne izvažajo v Unijo, za reprezentativnost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni pomembno.

(45)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je obsegala obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(46)

Pritožnik je po razkritju navedel pripombe glede trajanja obdobja preiskave, ki je bilo po njegovem mnenju kratko in je zato „škodljivo vplivalo“ na ugotovitve Komisije. Po trditvah pritožnika se pri dvanajstmesečnem obdobju ni upoštevalo dejstvo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, domnevno trajala več let. Pritožnik je menil tudi, da subvencije, navedene v pritožbi, v dvanajstmesečnem obdobju preiskave ni bilo mogoče ustrezno preučiti.

(47)

Glede analize škode je treba poudariti, da je Komisija preučila obdobje 2010–2012 in obdobje preiskave, ne le dvanajstmesečnega obdobja preiskave, kot trdi pritožnik. Komisija se je glede ugotavljanja obstoja subvencioniranja v okviru svoje diskrecijske pravice in v skladu s členoma 5 in 11 osnovne uredbe odločila za dvanajstmesečno obdobje preiskave. Do razkritja niti pritožnik niti katera druga zainteresirana stran ni izrazila pripomb glede trajanja obdobja preiskave, ki je bilo navedeno v obvestilu o začetku in vprašalnikih. Komisija meni, da dvanajstmesečno obdobje preiskave zadošča za zagotavljanje reprezentativnih ugotovitev, potrebnih za preiskavo. Ta trditev se zato zavrne.

(48)

Komisija je 2. oktobra 2014 vsem zainteresiranim stranem razkrila poglavitna dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala zaključiti postopek, in vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Pripombe je prejela od združenja uporabnikov, pritožnika, enega kitajskega proizvajalca izvoznika in njegovih podružnic, štirih indijskih proizvajalcev izvoznikov, kitajske vlade in vietnamske vlade. Komisija je prejete pripombe preučila in jih po potrebi upoštevala.

(49)

Pripombe, prejete od združenja uporabnikov, so se nanašale na vprašanje interesa Unije, ki ni bilo ocenjeno, saj ni nobenega razloga za uvedbo ukrepov.

(50)

Zadevni izdelek so sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana ali drugače pripravljena za predenje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Vietnama („zadevni izdelek“), trenutno uvrščena pod oznako KN 5503 20 00.

(51)

Zadevni izdelek se lahko proizvaja z uporabo PTA (prečiščene tereftalne kisline) in MEG (monoetilen glikola) ali granulatov iz recikliranih plastenk iz PET, iz katerih se proizvajajo reciklirana rezana poliestrska vlakna. Izdelek se uporablja za raznovrstne namene, na primer v industriji oblačil in pri notranji opremi, pa tudi v avtomobilski industriji, industriji higienskih in medicinskih izdelkov ter gradbeništvu.

(52)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(53)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(54)

Vladni organi dveh držav in združenje, ki je zastopalo proizvajalce izvoznike ene izmed zadevnih držav, so trdili, da bi bilo treba rezana poliestrska vlakna, izdelana iz PTA/MEG, in rezana poliestrska vlakna, izdelana iz recikliranih plastenk iz PET, obravnavati kot dva različna izdelka. Ta trditev je temeljila na različnih glavnih uporabljenih surovinah, saj se za nekatere vrste rezanih poliestrskih vlaken uporablja PTA/MEG, za nekatere druge vrste pa se uporabljajo granulati iz recikliranih plastenk iz PET. V zvezi s tem so bile kot pomembne razlike navedene neto in prodajne cene. Trdili so, da so med rezanimi poliestrskimi vlakni iz PTA in MEG ter rezanimi poliestrskimi vlakni iz recikliranih plastenk iz PET precejšnje razlike v kakovosti, ki vplivajo na uporabo.

(55)

Rezana poliestrska vlakna iz PTA/MEG in rezana poliestrska vlakna iz recikliranih plastenk iz PET sta dejansko dve vrsti rezanih poliestrskih vlaken v obsegu zadevnega izdelka, tj. rezanih poliestrskih vlaken. Navedeni vrsti imata kljub temu enake fizikalne in kemične lastnosti, njuna končna uporaba pa je v osnovi enaka. Priznava se, da niso vse vrste izdelkov medsebojno zamenljive, vendar je bilo v prejšnjih preiskavah in v sedanji preiskavi ugotovljeno, da so raznovrstni izdelki vsaj deloma zamenljivi, njihove uporabe pa se vsaj deloma prekrivajo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

En proizvajalec izvoznik je v svoji navedbi ponovil, da se reciklirane plastenke iz PET v nasprotju z granulati iz recikliranih plastenk iz PET uporabljajo v drugačnem proizvodnem postopku in so drugačna surovina. Ista stran je navedla tudi, da so stroški in prodajna cena ter kakovost rezanih poliestrskih vlaken iz recikliranih plastenk iz PET precej nižji od cen in kakovosti „običajnih rezanih poliestrskih vlaken“. Komisija trdi, da je surovina, tj. reciklirane plastenke iz PET ali granulati iz recikliranih plastenk iz PET, v bistvu enaka. V primerjavi z granulati PET so dodatni koraki, ki so potrebni pri uporabi plastenk iz PET, sortiranje in pranje plastenk iz PET, sledi pa jima drobljenje plastenk v granulat. Vsi naslednji proizvodni koraki so enaki. Končni izdelek ima enake lastnosti, ob upoštevanju, da so lahko razredi kakovosti različni, kot je bilo tudi predvideno v kontrolni številki izdelka. Razlika v ceni (če obstaja) zaradi različnih razredov kakovosti je torej zajeta tudi v kontrolni številki izdelka. Ta trditev se zato zavrne.

(57)

En vladni organ in štirje proizvajalci izvozniki so trdili, da je treba navadne in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken zaradi razlik v stroških proizvodnje, prodajnih cen in uporabi obravnavati kot različne izdelke. Trdili so tudi, da se industrija Unije osredotoča na posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, zadevne države pa dobavljajo zlasti navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken.

(58)

Vladni organ in štirje proizvajalci izvozniki, ki so navedli trditev, opisano v uvodni izjavi 57, niso predložili opredelitve posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken.

(59)

Posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, kot so jih opredelili vzorčeni proizvajalci Unije, zajemajo rezana poliestrska vlakna, izdelana iz kombinacije poliestra in polietilena za uporabo v higienskih izdelkih, barvana rezana poliestrska vlakna, rezana poliestrska vlakna posebne trdnosti, rezana poliestrska vlakna z zaviralci gorenja, rezana poliestrska vlakna za tehnično uporabo (kot so geotekstil in netkan tekstil za uporabo v gradbeništvu), rezana poliestrska vlakna, ki se za posebne uporabe opredelijo, razvijejo in prilagodijo skupaj s stranko, ter rezana poliestrska vlakna, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji (zlasti barva vidnih oblog v avtomobilih mora biti konsistentna).

(60)

Navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken po mnenju vzorčenih proizvajalcev Unije zajemajo tista rezana poliestrska vlakna, ki imajo glede na svoje specifikacije širšo uporabo.

(61)

Glede na predlagano opredelitev posebnih in navadnih vrst rezanih poliestrskih vlaken imata obe vrsti iste osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Čeprav jih je več vrst, razredov ali kakovosti, to ne pomeni, da jih ni mogoče obravnavati kot en izdelek. Zdi se, da je navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken mogoče uporabiti na več načinov kot posebne vrste, vendar razlike niso tolikšne, da bi jih zaradi tega razvrstili kot dva posamezna izdelka. Čeprav imajo raznovrstna rezana poliestrska vlakna različne lastnosti, ki ustrezajo zadevnemu namenu, so njihove osnovne fizične lastnosti in uporabe enake.

(62)

Pojasniti je treba tudi, da v obdobju preiskave posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken niso bile osnovna vrsta rezanih poliestrskih vlaken, ki so jo proizvajali proizvajalci Unije. Glede na opredelitev navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken, ki so jo navedli vzorčeni proizvajalci Unije, so posebne vrste v povprečju zajemale približno 40 % vseh vrst rezanih poliestrskih vlaken, ki so jih proizvajali.

(63)

En proizvajalec izvoznik je po razkritju ponovno navedel, da posebne in navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken niso „podoben izdelek“, zato jih ni mogoče preučevati skupaj. Ista stran je poudarila, da se posebne in navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken razlikujejo glede svoje končne uporabe, stroškov proizvodnje in prodajne cene. Zato je menil, da je Komisija storila napako, ker ni preučila razlik med neto in prodajno ceno posebnih in navadnih vrst rezanih poliestrskih vlaken. Navedel je, da ni jasno, kako je Komisija določila stroške proizvodnje in prodajno ceno izdelka v preiskavi ter od nje zahteval, naj najprej loči podatke za navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, nato pa preuči analizo nelojalnega nižanja cen.

(64)

Komisija potrjuje, da se rezana poliestrska vlakna prodajajo kot raznovrstni izdelki za uporabo pri predenju ali v netkanih izdelkih. Rezana poliestrska vlakna so lahko na primer sestavljena iz enokomponentnih ali dvokomponentnih vlaken in imajo različne specifikacije, kot so deciteksi, trdnost, lesk, kakovostni razred itd. Navedene posebnosti so zajete v kontrolni številki izdelka, glede katere pa Komisija ni prejela nobenih pripomb. Priznava se, da navadne in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken pri vseh možnih uporabah niso medsebojno zamenljive, vendar so raznovrstni izdelki vsaj deloma zamenljivi, njihove uporabe pa se vsaj deloma prekrivajo. Kot je bilo opisano v uvodni izjavi 61 in ugotovljeno v prejšnjem postopku glede istega izdelka, so fizikalne in kemične lastnosti, pa tudi končne uporabe teh vrst v osnovi enake. Vse vrste so iz istih surovin (PTA/MEG ali recikliranega polietilen tereftalata), ki predstavljajo več kot 60 % stroškov proizvodnje. K temu se lahko dodajo aditivi ali dodatne sestavine, da se zagotovijo določene posebne lastnosti vlakna. Kontrolna številka izdelka zajema izvor surovin in druge elemente, ki vplivajo na stroške proizvodnje in prodajne cene. Vendar se proizvodni postopki navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken bistveno ne razlikujejo. To je razvidno iz primera vzorčenih proizvajalcev Unije, izmed katerih nobeden ni proizvajal le navadnih ali posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken. Dosledna in splošno priznana opredelitev posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken očitno ne obstaja. Kot je bilo na primer opisano v uvodni izjavi 59, nekateri proizvajalci Unije rezana poliestrska vlakna, ki se uporabljajo v industriji higienskih izdelkov, štejejo za posebno vrsto rezanih poliestrskih vlaken. Več uporabnikov in združenje uporabnikov pa je nasprotno navedlo, da so rezana poliestrska vlakna, ki se bodo v industriji higienskih izdelkov uporabila, na primer, v vlažnih robčkih, navadna vrsta rezanih poliestrskih vlaken, čeprav naj ne bi bila reciklirana zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov. Nekateri proizvajalci Unije vrste rezanih poliestrskih vlaken, ki so izdelana v skladu s posebnimi zahtevami stranke (na primer, posebna barva), štejejo med posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, čeprav so take vrste izdelane v popolnoma enakem proizvodnem postopku, stroški njihove proizvodnje pa so enaki kot pri vseh drugih (navadnih) vrstah. Komisija zato ni mogla upoštevati samooklicane razvrstitve navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken in ta trditev se zato zavrne.

(65)

En uporabnik in združenje uporabnikov sta trdila, da je kakovost rezanih poliestrskih vlaken, uvoženih s Kitajskega, višja od kakovosti rezanih poliestrskih vlaken, proizvedenih v Uniji. Med drugim sta trdila, da rezana poliestrska vlakna iz Ljudske republike Kitajske ne vsebujejo trdnih delcev polimerov. Drugi argument je bila belina kitajskih rezanih poliestrskih vlaken; rezana poliestrska vlakna, proizvedena v Uniji, naj bi bila sivkastega odtenka, saj je večina rezanih poliestrskih vlaken v Uniji proizvedena iz recikliranih plastenk iz PET.

(66)

Prva trditev glede trdnih delcev polimerov v rezanih poliestrskih vlaknih Unije ni bila podprta z nobenim dokazom. Pravzaprav so drugi uporabniki v svojih navedbah in izpolnjenih vprašalnikih trdili ravno nasprotno (tj. da so rezana poliestrska vlakna, ki jih proizvede proizvajalec Unije, običajno višje kakovosti kot rezana poliestrska vlakna, proizvedena v zadevnih državah).

(67)

Glede drugega argumenta o belini so informacije, predložene med preiskavo, potrdile, da so rezana poliestrska vlakna, izdelana iz PTA/MEG, običajno bolj bela od rezanih poliestrskih vlaken, izdelanih iz recikliranih plastenk iz PET (kadar med postopkom proizvodnje niso dodani pigment in/ali belila). Navedeni vrsti rezanih poliestrskih vlaken imata kljub temu enake fizikalne in kemične lastnosti, njuna končna uporaba pa je v osnovi enaka. Opozoriti je treba tudi, da se je pri izračunu škode kot ena izmed značilnosti upoštevala osnovna surovina. Uvožena rezana poliestrska vlakna iz recikliranih plastenk iz PET bi se torej primerjala le z rezanimi poliestrskimi vlakni iz recikliranih plastenk iz PET, proizvedenimi v Uniji. Tudi uvožena rezana poliestrska vlakna iz PTA in MEG bi se primerjala le z rezanimi poliestrskimi vlakni iz PTA in MEG, proizvedenimi v Uniji.

(68)

Združenje uporabnikov, proizvajalec izvoznik in vladni organ so trdili, da nadaljnji uporabniki pogosto zahtevajo izdelke iz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz zadevnih držav (zlasti s Kitajskega).

(69)

Predložen ni bil noben dokaz v podporo tej trditvi ali podrobnejša utemeljitev, na kateri je temeljila zahteva o rezanih poliestrskih vlaknih iz vseh treh zadevnih držav (če nadaljnje stranke to sploh zahtevajo).

(70)

Združenje uporabnikov je podrobneje navedlo, da avtomobilska industrija Unije sprejema le rezana poliestrska vlakna kitajskega porekla.

(71)

Svoje trditve pa ni podprlo z dokazi in ni dokazalo, da avtomobilska industrija Unije rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, ne more uporabljati. Preverjeni podatki so poleg tega pokazali, da avtomobilski industriji Unije precejšnje količine rezanih poliestrskih vlaken prodajajo tudi proizvajalci Unije, kar kaže ravno nasprotno.

(72)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da gre pri rezanih poliestrskih vlaknih, ki jih proizvaja sam, in rezanih poliestrskih vlaknih, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, za različna izdelka, čeprav so ta vlakna v obeh primerih izdelana iz recikliranih plastenk iz PET. Po navedbah tega proizvajalca izvoznika so rezana poliestrska vlakna, ki jih proizvaja, izdelana iz recikliranih plastenk iz PET (ne granulatov), pri tem pa uporablja drugačen proizvodni postopek in druge surovine kot proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo granulate iz recikliranih plastenk iz PET.

(73)

Tudi ta trditev je bila zavrnjena, saj so plastenke iz PET in granulati iz njih (tj. plastenke, zdrobljene v granulate) pravzaprav ista surovina, le v drugačni obliki.

(74)

Zato je bilo sklenjeno, da imajo vse vrste rezanih poliestrskih vlaken, zajetih v preiskavi, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, njihova končna uporaba pa je v osnovi enaka.

(75)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preverjene naslednje sheme, v okviru katerih so vladni organi Kitajske domnevno dodeljevali subvencije:

(76)

Komisija je preverila vse sheme, navedene v pritožbi. Pri vsaki shemi je preverila, ali bi bilo mogoče v skladu z določbami člena 3 osnovne uredbe ugotoviti višino finančnega prispevka kitajske vlade in ugodnost, ki ga je ta prinesel vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Preiskava je pokazala, da je v tem primeru vsaka ugodnost, ugotovljena v povezavi s preverjenimi shemami, nižja od ustrezne stopnje de minimis iz člena 14(5) (3) osnovne uredbe. Zato se zdi, da sklep o posameznih shemah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ni potreben.

Podrobnosti o shemah in ustrezne stopnje ugodnosti za posamezna podjetja so navedene v nadaljevanju.

(77)

Za naslednje sheme je bilo ugotovljeno, da jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki/skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave niso uporabljali, zato ni bilo mogoče ugotoviti nobene ugodnosti.

(78)

Glede zagotavljanja PTA in MEG za plačilo, ki je nižje od primernega, je bilo v pritožbi navedeno, da kitajska vlada nadzoruje nekatere industrije in izdelke na začetku proizvodne verige, tj. za PTA in MEG, da bi proizvajalcem rezanih poliestrskih vlaken zagotavljala surovine po ugodni ceni. Na tej podlagi proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj od družb v državni lasti kupujejo PTA in MEG po ceni, nižji od tržne, torej za plačilo, ki je nižje od primernega.

(79)

Preiskava pa je pokazala, da kitajski proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov rezanih poliestrskih vlaken večino surovin PTA in MEG za proizvodnjo rezanih poliestrskih vlaken uvažajo na podlagi sistema aktivnega oplemenitenja.

(80)

Za vzorčena podjetja zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali prejemajo subvencije na podlagi tega domnevnega programa.

(81)

Pritožnik je po razkritju ugotovil, da je Komisija zagotovila delno analizo le za eno subvencijsko shemo, ki je vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave niso uporabljali, tj. zagotavljanje PTA/MEG po subvencioniranih cenah. Ob tem je trdil, da sta pri tej shemi na ugotavljanje obstoja subvencioniranja vplivala način izbire vzorca in dejstvo, da v preiskavi ni bil zajet velik proizvajalec rezanih poliestrskih vlaken s Kitajskega.

(82)

Komisija je, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 16 in 18, izmed 23 kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v preiskavi, izbrala vzorec petih največjih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki se je štel za reprezentativnega v smislu člena 27 osnovne uredbe. Kitajski proizvajalec, na katerega se je skliceval pritožnik in ki ni bil vključen v vzorec, v obdobju preiskave ni izvažal večjih količin rezanih poliestrskih vlaken v Unijo. Nevključitev tega proizvajalca torej ni vplivala na reprezentativnost vzorca in ni pomembno vplivala na sklepe glede zadevne subvencijske sheme.

(83)

Komisija potrjuje, da je zbirala informacije in odgovore glede vseh subvencijskih shem, navedenih v pritožbi, vključno s shemami, ki jih je pritožnik navedel v svojih pripombah na razkritje, vendar je bilo za te sheme ugotovljeno, da jih vzorčeni proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov niso uporabljali. Komisija je v uvodni izjavi 78 navedla dodatne podrobnosti o zagotavljanju PTA/MEG za plačilo, ki je nižje od primernega, saj se je ta shema v pritožbi obravnavala kot pomemben dejavnik, ki bi lahko zagotavljal visoko subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(84)

Pritožnik je trdil, da imajo proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken v skladu s politiko kitajske vlade, ki zagotavlja finančno pomoč za spodbujanje in podporo rasti in razvoja tekstilne industrije in industrije kemičnih vlaken, dostop do posojil z nizko obrestno mero strateških bank in državnih komercialnih bank.

(85)

Preferenčna posojila na Kitajskem urejajo naslednje pravne določbe: zakon LRK o komercialnih bankah („zakon o bankah“), splošna pravila o posojilih, ki jih je Ljudska banka Kitajske objavila 28. junija 1996, in sklep št. 40 državnega sveta.

(86)

Člen 6(b) osnovne uredbe določa, da je treba ugodnost od preferenčnih posojil izračunati kot razliko med zneskom plačanih obresti in zneskom, ki bi ga plačala družba za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga lahko pridobila na trgu. Komisija je določila tržno referenčno vrednost za primerljiva komercialna posojila.

(87)

Referenčna mera je bila oblikovana na podlagi kitajskih obrestnih mer, prilagojenih tako, da izražajo običajno tržno tveganje (tj. štelo se je, da bi vsa podjetja na Kitajskem dobila obveznice najvišje ocene „stopnja nevlaganja“ (BB pri Bloombergu), za običajno obrestno mero Ljudske banke Kitajske pa je bila uporabljena ustrezna premija, pričakovana za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno).

(88)

Ugodnosti za proizvajalce izvoznike/skupine proizvajalcev izvoznikov so bile izračunane z upoštevanjem razlike v obrestnih merah, izražene v odstotku, pomnožene z neporavnanim zneskom posojila, tj. obresti, ki v obdobju preiskave niso bile poravnane. Ta znesek je bil nato dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga ustvarili sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(89)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša 0–0,50 %.

(90)

Ureditev pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem urejata Zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč in Zakon Ljudske republike Kitajske o stvarnih pravicah.

(91)

V skladu s členom 2 zakona o upravljanju zemljišč so vsa zemljišča v državni lasti, saj v skladu s kitajsko ustavo in ustreznimi pravnimi določbami zemljišča skupaj pripadajo kitajskemu ljudstvu. Zemljišč ni mogoče prodati, v skladu z zakonom pa se lahko dodelijo pravice do uporabe zemljišč. Državni organi jih lahko dodelijo prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(92)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov so predložili informacije glede zemljišč, ki jih uporabljajo, in ustrezne pogodbe/potrdila o pravicah do uporabe zemljišč, kitajska vlada pa ni predložila nobenih informacij o določanju cen pravic do uporabe zemljišč.

(93)

Ugotovljeno je bilo, da položaj na Kitajskem v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ni tržno usmerjen, zato se zdi, da na Kitajskem v zasebnem sektorju ni na voljo prav nobenih referenčnih vrednosti. Zato prilagoditev stroškov ali cen na Kitajskem ni izvedljiva. V teh okoliščinah se šteje, da na Kitajskem ni trga in je, v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe, odobrena uporaba zunanje referenčne vrednosti za ocenjevanje zneska ugodnosti. Glede na to, da kitajska vlada ni predložila predloga za zunanjo referenčno vrednost, je morala Komisija pri določitvi ustrezne zunanje referenčne vrednosti uporabiti razpoložljiva dejstva. Glede tega se je zdelo primerno, da se iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 94, kot ustrezna referenčna vrednost uporabijo informacije z ločenega carinskega območja Tajvan.

(94)

Komisija meni, da so cene zemljišč na Tajvanu najboljši približek za območja na Kitajskem, kjer imajo sedež sodelujoči proizvajalci izvozniki. Večina proizvajalcev izvoznikov je v vzhodnem delu Kitajske, na razvitih območjih z visokim BDP (bruto domačim proizvodom) v provincah z gosto poseljenimi območji.

(95)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsaka družba plačala za pravice do uporabe zemljišč, in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi tajvanske referenčne vrednosti.

(96)

Pri izračunu je Komisija uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan ter popravljena zaradi zmanjševanja vrednosti valute in sprememb v zvezi z BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč so bile pridobljene na spletni strani industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve. Zmanjševanje vrednosti valute in spremembe v zvezi z BDP za Tajvan so bili izračunani na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP na prebivalca pri sedanjih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil v svojih svetovnih gospodarskih napovedih („World Economic Outlook“) za leto 2011. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za obdobje preiskave z uporabo običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč na Kitajskem, tj. 50 ali 70 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki ustvarili v obdobju preiskave, ker subvencija ni pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(97)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša 0,02–0,82 %.

(98)

Pravna podlaga za tako oprostitev davka od dividend sta člena 25 in 26 Zakona o davku od dohodkov družb in člen 83 Predpisov o izvajanju Zakona o davku od dohodkov družb.

(99)

Ta program vsebuje ugodnejšo davčno obravnavo kitajskih rezidenčnih družb, ki imajo deleže v drugih kitajskih rezidenčnih družbah, v obliki oprostitve od davka od dohodkov iz nekaterih dividend, premij in drugih naložb v lastniške deleže za rezidenčne matične družbe.

(100)

Na davčni napovedi dohodkov dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov je naveden znesek, oproščen davka od dohodkov. Ta znesek se imenuje dividende, bonusi in drugi dohodki od kapitalskih naložb upravičenih rezidentov in družb v skladu s pogoji Dodatka 5 k napovedi za davek od dohodka (letna napoved za odmero davčnih ugodnosti). Zadevna podjetja na te zneske niso plačala davka od dohodkov.

(101)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje, da je to znesek celotnega davka, ki se plača z vključitvijo prihodka od dividend od drugih rezidenčnih družb na Kitajskem, po odštetju zneska, ki je bil dejansko plačan z oprostitvijo davka na dividende. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga družbe sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ustvarile v obdobju preiskave, ker subvencija ni pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(102)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša 0–0,06 %.

(103)

Pravna podlaga za ta program so okrožnica državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik za uvoženo opremo, „Guo Fa št. 37/1997“, obvestilo ministrstva za finance, generalne carinske uprave in državne davčne uprave št. 43 [2008], obvestilo agencije NDRC št. 316 2006 z dne 22. februarja 2006 o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, in kataloški seznam uvoženih izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za podjetja s tujimi naložbami ali domače družbe iz leta 2008.

(104)

Ta program zagotavlja oprostitev od plačila DDV in uvoznih dajatev za podjetja s tujimi naložbami ali domače družbe za uvoz osnovnih delovnih sredstev, ki se uporabljajo v njihovi proizvodnji. Da bi bila upravičena do te oprostitve, oprema ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme, družba, ki zanjo zaprosi, pa mora pridobiti certifikat projektov, ki jih spodbuja država; izdajo ga kitajski organi ali Komisija za nacionalni razvoj in reforme v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo.

(105)

O oprostitvi od plačila DDV in uvoznih dajatev za uvoženo opremo so poročali štirje vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki/skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(106)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Prejeta ugodnost se je postopoma obračunavala v dobi uporabe opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki družbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga družbe sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ustvarile v obdobju preiskave, ker subvencija ni pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(107)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša 0 %– 0,45 %.

(108)

Pravna podlaga za ta program sta okrožnica državne davčne uprave o objavi začasnih ukrepov za upravljanje povračila odmerjenega davka za nakupe na domačem trgu proizvedene opreme za podjetja s tujimi naložbami št. 171, 199, z dne 20. septembra 1999, in obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave št. 176 [2008] o prenehanju izvajanja politike vračila davka družbam, v katere je vložen tuji kapital, za njihove nakupe na domačem trgu proizvedene opreme.

(109)

Ta program zagotavlja ugodnosti v obliki povračila DDV za nakup na domačem trgu proizvedene opreme za podjetja s tujimi naložbami. Ta oprema ne sme biti uvrščena v katalog opreme, ki ni izvzeta iz plačila, vrednost opreme pa ne sme preseči skupne omejitve naložb subjekta, v katerega se vlaga tuji kapital, v skladu s „poskusnimi upravnimi ukrepi za nakup na domačem trgu proizvedene opreme“.

(110)

Podrobne informacije o tej shemi, vključno z zneskom prejete ugodnosti, sta predložila dva vzorčena proizvajalca izvoznika/dve skupini proizvajalcev izvoznikov.

(111)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek povračila DDV za nakup na domačem trgu proizvedene opreme. Prejeta ugodnost se je postopoma obračunavala v dobi uporabe opreme v skladu z običajno prakso industrije.

(112)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša od 0 % do 0,01 %.

(113)

S preiskavo se je potrdilo, da vzorčene družbe v obdobju preiskave niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programov iz uvodne izjave 75.

(114)

Znesek subvencij, določen v skladu z določbami osnovne protisubvencijske uredbe, izražen ad valorem, za kitajske proizvajalce izvoznike znaša 0,76–1,77 %.

(115)

Pritožnik je po razkritju trdil, da ni jasno, kako je Komisija izračunala razpon skupne subvencijske stopnje. Razpon skupnih seštetih subvencij iz uvodne izjave 114 za kitajske vzorčene proizvajalce izvoznike/skupine proizvajalcev izvoznikov, izražen ad valorem, predstavlja nižjo in višjo skupno subvencijsko stopnjo petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov.

(116)

Glede na zneske de minimis subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za kitajske proizvajalce izvoznike, se ne smejo uvesti ukrepi na uvoz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom s Kitajskega. Sklenjeno je bilo, da bi bilo treba preiskavo glede uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s členom 14(3) osnovne uredbe zaključiti.

(117)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preverjene naslednje sheme, v okviru katerih naj bi indijski vladni organi domnevno dodeljevali subvencije:

(118)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da so imeli preiskovani proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave ugodnost od naslednjih shem:

(119)

Sheme, navedene v točkah 1, 2, 4, 5 in 6 uvodne izjave 118, temeljijo na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih ministrstvo za trgovino izda vsakih pet let in redno posodablja. Na obdobje te preiskave se nanaša dokument „Zunanjetrgovinska politika za obdobje 2009–2014“. Poleg tega indijska vlada v „Priročniku o postopkih, Zvezek I“ („priročnik HOP I za obdobje 2009–2014“), določa tudi postopke, ki urejajo Zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2009–2014. Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(120)

Shema DDS iz točke 3 uvodne izjave 118 temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37 Zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, na oddelkih 93A in 94 Zakona o javnih financah iz leta 1994, ter Predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(121)

Shema PSI iz točke 7 temelji na „paketni shemi spodbud“ vlade Maharaštre iz leta 2007, resoluciji št. PSI-1707/(CR-50)/IND-8 z dne 30. marca 2007.

(122)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(123)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov, vključno z izvozom rezanih poliestrskih vlaken, v države, navedene v preglednicah 1 in 2 v Dodatku 37(C) priročnika HOP I za obdobje 2009–2014, upravičen do dobropisa za dajatve v višini 3 % vrednosti FOB. Izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednici 3 v Dodatku 37(C) (trgi posebne usmeritve), je od 1. aprila 2011 upravičen do dobropisa za dajatve v višini 4 % vrednosti FOB. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodki od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, rude, žita, sladkor in naftni derivati.

(124)

Dobropisi za dajatve po shemi FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenosti do dobropisa. Lahko se uporabijo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(125)

Certifikat o upravičenosti do dobropisa se izda v pristanišču, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik organom zagotavlja izvode vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), indijska vlada nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(126)

V obdobju preiskave so to shemo uporabljali štirje od preverjenih proizvajalcev izvoznikov.

(127)

Trije od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov so po razkritju trdili, da so bili upravičeni do ugodnosti, vendar zanjo za izvoz v Unijo sploh niso zaprosili, zato ni mogoče sprejeti sklepa o koriščenju takšne ugodnosti. Trdili so tudi, da je shema FSM geografsko povezana z državami, ki niso članice Unije, zato Unija proti njej ne more uvesti izravnalnih ukrepov. V okviru preveritvenih obiskov je bilo glede tega potrjeno, da se je ugodnost sheme FSM zahtevala za izvoz v tretje države, saj shema velja zlasti za izvoz v tretje države. Zadevni proizvajalci izvozniki pa niso mogli oporekati niti praktičnemu izvajanju sheme, kot je opisano v uvodnih izjavah 123–125 niti uporabi sheme FMS v korist zadevnega izdelka ali dejstvu, da so dobropisi za dajatve po shemi FMS prosto prenosljivi in da se lahko uporabijo za plačilo carinskih dajatev na naknadni uvoz katerih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom. Zadevna stran zlasti ni mogla oporekati dejstvu, da je mogoče dobropise za dajatve, dodeljene na podlagi sheme FMS za izvoz v upravičene tretje države, uporabiti za izravnavo uvoznih dajatev, ki se plačajo za surovine, vključene v zadevni izdelek, ki se izvaža v Unijo.

(128)

Navedene ugodnosti se knjižijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka v računovodskih izkazih družbe na datume izvedbe izvoznih transakcij, kar dokazuje, da upravičenost do ugodnosti nastane v času izvozne transakcije in da se bo pridobljeni dobropis za dajatve nedvomno uporabil pozneje. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(129)

Shema FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme FMS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo ta dobropis na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, zaradi česar se bo zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme FPS za izvoznika pomeni ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(130)

Shema FMS je tudi zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(131)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Vzpostavljen ni noben sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine se porabijo v proizvodnem procesu izvoženega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je do ugodnosti iz sheme FMS upravičen ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so do ugodnosti iz sheme FMS upravičeni celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina. Poleg tega lahko izvoznik dobropise za dajatve v okviru sheme FMS uporabi za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne porabi v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(132)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave, kakor jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodke od izvoza v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(133)

Subvencijska stopnja, ugotovljena za zadevne štiri družbe v okviru te sheme v obdobju preiskave, znaša 0,15 %, 0,19 %, 0,42 % oziroma 0,63 %.

(134)

Ta shema je podrobno opisana v odstavkih 3.15–3.17 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in poglavjih 3.9–3.11 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(135)

V skladu z odstavkom 3.15.2 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 so do te sheme upravičeni izvozniki priglašenih izdelkov iz Dodatka 37D priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(136)

Izvoznik izdelkov iz seznama Dodatka 37D priročnika HOP I za obdobje 2009–2014 lahko zaprosi za dobropis za dajatve v okviru sheme FPS v višini 2 % ali 5 % vrednosti FOB izvoza. Zadevni izdelek v preiskavi je naveden v preglednici 1 Dodatka 37D in je upravičen do 2-odstotnega dobropisa za dajatve.

(137)

FPS je shema dobropisov po izvozu, kar pomeni, da mora družba za upravičenost do ugodnosti iz te sheme izvažati. Zato družba pri zadevnem organu vloži spletno vlogo, skupaj z izvodi izvoznega naloga in računa, bančnega potrdila, ki izkazuje plačilo pristojbine za vlogo, izvod izvozne odpremnice in bančnega potrdila o prejemu plačila ali potrdila o izvršitvi nakazila v primeru neposrednega pogajanja za dokumente. V primerih, kadar se predložijo izvirniki izvozne odpremnice in/ali bančna potrdila za prejem plačila za pridobitev ugodnosti po kateri koli drugi shemi, lahko družba predloži izvode, ki jih je sama potrdila, pri čemer navede ustrezen organ, ki so mu bili predloženi izvirniki. Spletna vloga za dobropise v okviru sheme FPS lahko zajema največ 50 izvoznih odpremnic.

(138)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropisi v okviru sheme FPS lahko knjižijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Taki krediti se lahko uporabijo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, razen investicijskega blaga in tistega blaga, pri katerem pri uvozu obstajajo omejitve. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Dobropisi v okviru sheme FPS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje.

(139)

V obdobju preiskave je to shemo uporabljalo vseh pet preverjenih proizvajalcev izvoznikov.

(140)

Trije od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov so po razkritju trdili, da so bili upravičeni do ugodnosti, vendar zanjo za vsaj del izvoza niso zaprosili, zato ni mogoče sprejeti sklepa o koriščenju te ugodnosti. Zadevni proizvajalci izvozniki pa niso mogli oporekati niti praktičnemu izvajanju sheme, kot je opisano v uvodnih izjavah 123–125, niti uporabi sheme FPS v korist zadevnega izdelka, tj. dejstvu, da so dobropisi za dajatve po shemi FPS prosto prenosljivi in da se lahko uporabijo za plačilo carinskih dajatev na naknadni uvoz katerih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom. Ponovno je treba poudariti, da se navedene ugodnosti knjižijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka v računovodskih izkazih družbe na datume izvedbe izvoznih transakcij, kar dokazuje, da upravičenost do ugodnosti nastane v času izvozne transakcije in da se bo pridobljen dobropis za dajatve nedvomno uporabil pozneje.

(141)

Shema FPS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis v okviru sheme FPS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo ta dobropis na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, zaradi česar se bo zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis v okviru sheme FPS za izvoznika pomeni ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(142)

Shema FPS je tudi zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(143)

Ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) ter Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ni vzpostavljen noben sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine se porabijo v proizvodnem procesu izvoženega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je do ugodnosti iz sheme FPS upravičen ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so do ugodnosti iz sheme FPS upravičeni celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina.

(144)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V navedenem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, v kateri je med drugim naveden znesek dobropisa FPS, dodeljen za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se je zdelo primerno, da se ugodnosti v okviru sheme FPS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za izvozne posle v okviru te sheme v obdobju preiskave.

(145)

Ob predložitvi upravičenih zahtev so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete obvezne pristojbine za pridobitev subvencije, tako dobljen znesek subvencije pa določen kot števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotni prihodek od izvoza v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(146)

Subvencijske stopnje, ugotovljene za zadevnih pet družb v okviru te sheme v obdobju preiskave, znašajo 1,59 %, 1,75 %, 1,77 %, 1,85 % oziroma 1,95 %.

(147)

Shema DDS je podrobno opisana v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor so bili spremenjeni z naknadnimi uradnimi obvestili.

(148)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(149)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki se izračuna kot delež vrednosti FOB za izdelke, izvožene v skladu s to shemo. Indijska vlada je določila stopnje povračil za številne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Te stopnje se določijo glede na povprečno količino ali vrednost materiala, ki se uporabi kot surovina za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja za zadevni izdelek v okviru sheme DDS v obdobju preiskave je bila: 3 % vrednosti FOB do 9. oktobra 2012, 2,1 % vrednosti FOB med 10. oktobrom 2012 in 20. septembrom 2013 ter 1,7 % vrednosti FOB od 21. septembra 2013.

(150)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Takrat ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek v okviru sheme DDS pa se nepreklicno določi. Ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(151)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji. Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik bančnega potrdila o realizaciji ne predloži v določenem roku.

(152)

Znesek povračila se lahko uporabi za kakršen koli namen.

(153)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi znesek povračila dajatev lahko knjiži na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(154)

V obdobju preiskave sta shemo DDS uporabljala dva od preverjenih proizvajalcev izvoznikov.

(155)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. Poleg tega znesek povračila dajatev za izvoznika pomeni ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost pod pogoji, ki na trgu niso na voljo.

(156)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin.

(157)

To potrjuje okrožnica indijske vlade št. 24/2001, v kateri je jasno navedeno, da „[stopnje povračila dajatev] niso povezane z vzorcem dejanske porabe vložkov in dejanskim učinkom na vložke določenega izvoznika ali posameznih pošiljk […]“, regionalni organi pa so poučeni, „naj ekipe na terenu ob zahtevkih za povračilo, ki jih vložijo izvozniki, ne zahtevajo dokazil o dejanskih dajatvah, plačanih za uvožene ali domače surovine“.

(158)

Plačilo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, je treba šteti za nepovratna sredstva indijske vlade, ki so zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifično in da se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(159)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti shemi DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(160)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. V tem smislu se je štelo, da je prejemniku ugodnost dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat mora indijska vlada izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, v kateri je med drugim naveden znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se je zdelo primerno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave.

(161)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(162)

Na podlagi navedenega subvencijski stopnji, ugotovljeni za zadevni družbi v okviru te sheme v obdobju preiskave, znašata 0,24 % in 2,12 %.

(163)

Ta shema je podrobno opisana v odstavkih 4.1.1–4.1.14 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in poglavjih 4.1–4.30 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(164)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi 165. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do podsheme AAS za fizični izvoz in podsheme AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končnega izvoznika, so upravičeni do podsheme AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“ iz odstavka 8.2 dokumenta „Zunanjetrgovinska politika za obdobje 2009–2014“, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov, so upravičeni do podsheme AAS za predvideni izvoz. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order“ – ARO) in vzajemnega notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

(165)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(166)

V obdobju preiskave so koncesije na podlagi sheme AAS, povezane z zadevnim izdelkom, prejele tri preverjene družbe. Te družbe so izkoristile podsheme iz točk (a), (d) in (e). Zato ni treba ugotavljati, ali so neuporabljene podsheme takšne, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(167)

Imetnik vnaprejšnje odobritve mora za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, po zakonu voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 priročnika HOP I za obdobje 2004–2009), tj. evidenco dejanske porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v obliki iz Dodatka 23, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(168)

Glede uporabe podsheme AAS za fizični izvoz iz uvodne izjave 165(a), ki sta jo v obdobju preiskave izkoristili dve preverjeni družbi, je indijska vlada tista, ki določi vrednost in količino uvoznega nadomestila in obveznosti izvoza, zabeležita pa se v vnaprejšnji odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu v vnaprejšnjo odobritev vpisati ustrezne transakcije. Obseg uvoza, dovoljenega v okviru sheme AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih input-output normativov („SION“), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom.

(169)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(170)

Preiskava je pokazala, da se v praksi niso upoštevale zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi.

(171)

Le ena izmed obeh preverjenih družb, ki sta izkoristili to podshemo, je vodila evidenco proizvodnje in porabe. Vendar pa na podlagi evidence porabe ni bilo mogoče preveriti, katere surovine so se porabile v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu. Družbe v zvezi z navedenimi zahtevami glede preverjanja niso vodile nikakršnih evidenc, ki bi dokazovale, da je bila izvedena zunanja revizija evidence porabe. Šteje se torej, da preiskovani izvozniki niso dokazali, da so bile izpolnjene ustrezne določbe zunanjetrgovinske politike.

(172)

Glede uporabe podsheme AAS za vnaprejšnjo potrditev naročila iz točke (e) uvodne izjave 165, ki jo je v obdobju preiskave izkoristila ena preverjena družba, se količina uvoza, dovoljena v okviru te sheme, določi kot odstotek količine izvoženih končnih izdelkov. Za vnaprejšnje licence se merijo enote dovoljenih uvozov bodisi v smislu njihove kakovosti bodisi v smislu njihove vrednosti. V obeh primerih se stopnje, ki se uporabijo pri ugotavljanju dovoljenega nakupa brez dajatev, za večino izdelkov, vključno z izdelkom v tej preiskavi, določijo na podlagi normativov SION. Surovine, opredeljene v vnaprejšnjih licencah, so tiste, ki se uporabijo v proizvodnji ustreznih izvoženih končnih izdelkov.

(173)

Imetnik vnaprejšnje licence, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva prek vnaprejšnjih pripustitev naročil. V takem primeru se vnaprejšnja odobritev validira kot vnaprejšnja pripustitev naročil in se domačemu dobavitelju potrdi ob dobavi izdelkov, določenih v njej. S potrditvijo vnaprejšnje potrditve naročila je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so povračila za predvideni izvoz, in nadomestil za t. i. končne trošarine.

(174)

Preiskava je pokazala, da se v praksi niso upoštevale zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi.

(175)

Glede uporabe podsheme AAS za predvideni izvoz iz uvodne izjave 165(d), ki jo je v obdobju preiskave izkoristila ena preverjena družba, je indijska vlada tista, ki določi vrednost in količino uvoznega nadomestila in obveznosti izvoza, zabeležita pa se v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu v odobritev vpisati ustrezne transakcije. Obseg uvoza, dovoljenega na podlagi te sheme, določi indijska vlada na podlagi normativov SION.

(176)

Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji odobritve (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(177)

Ugotovljeno je bilo, da ni bilo povezave med uvoženimi surovinami in izvoženimi končnimi izdelki. Ugotovljeno je bilo tudi, da vložnik ni vodil evidence dejanske potrošnje iz uvodne izjave 167, ki jo mora preveriti zunanji računovodja, čeprav je to obvezno. Vložnik je kljub kršitvi te zahteve še naprej prejemal ugodnosti iz sheme AAS.

(178)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, za preiskovane izvoznike pa pomeni ugodnost, saj izboljša njihovo likvidnost.

(179)

Vse zadevne podsheme v tem primeru so očitno zakonsko pogojene z opravljanjem izvoza, zato velja, da so specifične in da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more prejemati ugodnosti iz te sheme.

(180)

Nobena od zadevnih podshem v tem primeru se ne more šteti za dovoljeni sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil dajatev v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali so se surovine porabile v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega normativi SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in sami ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejansko vključenih surovin, čeprav bi to zaradi odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) običajno morala storiti.

(181)

En vzorčen indijski proizvajalec izvoznik je po razkritju trdil, da se izravnalni ukrepi proti tej shemi ne bi smeli uvesti, saj je družba izpolnila svojo zakonsko obveznost glede neodvisnih revizij evidence porabe surovin, kar bi morala indijska vlada šteti za ustrezno preverjanje. Te trditve ni mogoče sprejeti. Preverjanje, ki ga izvede indijska vlada, se obravnava ločeno od vseh obveznosti, uvedenih za družbe. V okviru preveritvenega obiska je bilo potrjeno, da sistem preverjanja, ki ga je vzpostavila indijska vlada, ne upošteva pravil iz Priloge II(II)(4) k osnovni uredbi. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(182)

Ista stran je trdila, da je združevanje licenc v Indiji zakonito in da družba zaradi uporabe celotnega prihodka od izvoza namesto prihodkov od prodaje zadevnega izdelka pri izračunu subvencijske stopnje ne sme biti oškodovana. Vendar pa zakonitost združevanja licenc v Indiji v tem okviru ni pomembna. Preiskava je pokazala, da zaradi združevanja ni bilo mogoče razumno dodeliti licenc, ki ustrezajo rezanim poliestrskim vlaknom. Pri izračunu subvencijske stopnje je bilo dejansko treba uporabiti ugodnost na ravni oddelka, ne pa na ravni rezanih poliestrskih vlaken, saj s preverjenimi informacijami ni bilo mogoče ustrezno dodeliti uporabe surovin (uporabljenih v proizvodnji drugih izdelkov) le za rezana poliestrska vlakna. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(183)

Proti podshemam iz točk (a), (d) in (e) uvodne izjave 165 se zato lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(184)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin, ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče presežne odpuste dajatev izravnati le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračil, pač pa normalno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa domnevni presežni odpust. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni odgovoren preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(185)

Znesek subvencije za družbe, ki so uporabljale shemo AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, uvožen v skladu s podshemo v obdobju preiskave (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(186)

Subvencijske stopnje, ugotovljene za zadevne tri družbe v okviru te sheme v obdobju preiskave, znašajo 0,11 %, 1,89 % oziroma 4,31 %.

(187)

Shema DFIA je podrobno opisana v odstavkih 4.2.1–4.2.47 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in poglavjih 4.31–4.36 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(188)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(189)

DFIA je pred- in poizvozna shema, ki omogoča brezcarinski uvoz blaga, določen na podlagi normativov SION, ki pa ga v primeru prenosljive odobritve DFIA ni treba uporabiti v proizvodnji izvoženega izdelka.

(190)

Shema DFIA zajema le uvoz surovin, kot je določeno v normativih SION. Upravičeni uvoz je omejen na količino in vrednost, navedeno v normativih SION, vendar jo lahko regionalni organi na zahtevo spremenijo.

(191)

Za obveznost izvoza velja minimalna zahteva za dodano vrednost v višini 20 %. Izvoz se lahko izvaja pred odobritvijo sheme DFIA; v tem primeru se upravičeni uvoz določi sorazmerno glede na začasni izvoz.

(192)

Ko je obveznost izvoza izpolnjena, lahko izvoznik zahteva prenosljivost odobritve DFIA, kar v praksi pomeni dovoljenje za prodajo licence za brezcarinski uvoz na trgu.

(193)

V obdobju preiskave je shemo DFIA uporabljal en preverjeni proizvajalec izvoznik.

(194)

Oprostitev uvoznih dajatev je subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, za preiskovane izvoznike pa pomeni ugodnost, saj izboljša njihovo likvidnost.

(195)

Poleg tega je shema DFIA zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(196)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Pri tem zlasti velja naslednje: (i) dopušča naknadno nadomestilo ali povračilo uvoznih dajatev za surovine, ki se porabijo v proizvodnem procesu drugega izdelka; (ii) ni sistema ali postopka preverjanja, ki bi potrdil, ali se surovine porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka in katere so te surovine ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi, in (iii) prenosljivost potrdil/odobritev pomeni, da izvozniku, ki se mu odobri shema DFIA, dejansko ni treba uporabiti potrdila za uvoz surovin.

(197)

En vzorčen indijski proizvajalec izvoznik je po razkritju trdil, da je sistem preverjanja, vzpostavljen v Indiji, razumen, učinkovit in v skladu s trgovinskimi praksami v Indiji, zato več ni „glavnega“ razloga za uvedbo izravnalnih ukrepov proti tej shemi. Preiskava v nasprotju s to trditvijo ni potrdila, da se lahko s sistemom preverjanja, vzpostavljenim v Indiji, preveri, ali se surovine porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka in katere so te surovine ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Proizvajalec poleg tega ni oporekal niti dejstvu, da sistem dopušča naknadno nadomestilo ali povračilo uvoznih dajatev za surovine, ki se porabijo v proizvodnem procesu drugega izdelka, niti da prenosljivost potrdil/odobritev pomeni, da izvozniku, ki se mu odobri shema DFIA, dejansko ni treba uporabiti potrdila za uvoz surovin. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(198)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin, ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za„presežni“ odpust dajatev.

(199)

V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče presežne odpuste dajatev izravnati le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračil, pač pa normalno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa domnevni presežni odpust. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni odgovoren preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(200)

Znesek subvencije za družbe, ki so uporabljale shemo DFIA, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, uvožen v skladu s podshemo v obdobju preiskave (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka med obdobjem preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(201)

Subvencijska stopnja, ugotovljena za zadevno družbo v okviru te sheme v obdobju preiskave, znaša 4,95 %.

(202)

Shema EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in poglavju 5 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(203)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in ponudnike storitev.

(204)

Družbi je pod pogojem, da izpolnjuje obveznost izvoza, dovoljeno uvažati (novo in do 10 let staro) investicijsko blago po znižani stopnji dajatve. V ta namen indijska vlada po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 3 % za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu z Zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po 0-odstotni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(205)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost brezcarinskega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Lahko pa tudi zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(206)

Ugotovljeno je bilo, da so tri vzorčene družbe v okviru sheme EPCGS prejele koncesije, ki bi lahko bile dodeljene zadevnemu izdelku v obdobju preiskave.

(207)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek indijske vlade, saj ta koncesija zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve za izvoznika pomeni ugodnost, saj dajatve, ki jih družba privarčuje ob uvozu, izboljšajo njeno likvidnost.

(208)

Shema EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(209)

Sheme EPCGS ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne porabi v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(210)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Znesek subvencije za obdobje preiskave se je nato izračunal tako, da se je celotni znesek neplačanih carinskih dajatev delil z obdobjem amortizacije. Tako izračunan znesek, ki se nanaša na obdobje preiskave, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža celotno vrednost ugodnosti med tem obdobjem. V ta namen se je kot primerna štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave. Ob predložitvi upravičenih zahtev so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete obvezne pristojbine za pridobitev subvencije, tako dobljen znesek subvencije pa določen kot števec.

(211)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za ustrezne prihodke od izvoza v obdobju preiskave kot imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(212)

Dva vzorčena indijska proizvajalca izvoznika sta po razkritju zahtevala ponovno preverjanje izračuna zneska subvencije. Trdila sta, da se lahko zaradi tega razveljavi licenca EPCG; investicijsko blago bi se zato nabavljalo na domačem trgu, v tem primeru pa je predvideno plačilo osrednjih trošarin. Vendar s tem v zvezi niso bile navedene nobene določene razveljavljene licence. To vprašanje tudi ni bilo izpostavljeno med preiskavo, ko bi bilo mogoče to trditev ustrezno preveriti. Sicer pa je bil znesek subvencije določen na podlagi preverjene evidence surovin, ki jih je družba nabavljala v okviru te sheme. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(213)

Subvencijska stopnja, ki je bila za to shemo v obdobju preiskave ugotovljena za zadevne tri družbe, znaša 0,37 %, 0,40 % oziroma 0,46 %.

(214)

Da bi vlada Maharaštre spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja, od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“, dodeljuje ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena, različici, pomembni za to preiskavo, pa sta različici iz let 2001 in 2007. Paketna shema spodbud iz leta 2001 je bila sprejeta 31. marca 2001 z resolucijo št. IDL-1021/(CR-73)/IND-8. Paketna shema spodbud iz leta 2007 je bila sprejeta 30. marca 2007 z resolucijo št. PSI-1707/(CR-50)/IND-8.

(215)

Navedeni resoluciji navajata kategorije industrij in družb, ki se lahko štejejo za upravičene do spodbud.

(216)

Da bi vlada Maharaštre spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja, je zagotovila paket spodbud za nove/razširjene industrijske obrate v regijah v razvoju države Maharaštra. Za namene te sheme Priloga I k Resoluciji razvršča državno območje v kategorijo območij, upravičenih do spodbud. Spodbud iz sheme iz leta 2007 pa ni mogoče koristiti, razen če je bil na podlagi sheme iz leta 2007 izdan certifikat o upravičenosti in je upravičenec izpolnil zahteve/pogoje iz certifikata o upravičenosti. Certifikat o upravičenosti izda izvajalska agencija (državni organ), veljati pa začne z datumom začetka tržne proizvodnje upravičenca (imenovanega tudi upravičeni obrat).

(217)

—

sheme oprostitve dajatve za električno energijo („EDE“) in

—

subvencije za spodbujanje industrije („IPS“)

(218)

Shema oprostitve dajatve za električno energijo se dodeli upravičenim novim obratom s sedežem na določenih območjih za obdobje, navedeno v certifikatu o upravičenosti. V tem primeru sta zadevna proizvajalca izvoznika oproščena plačila dajatve za električno energijo za obdobje devetih oziroma sedmih let. V drugih delih države bodo 100-odstotno izvozno usmerjeni obrati, obrati za informacijsko tehnologijo in biotehnologijo prav tako oproščeni plačila dajatve za električno energijo za obdobje desetih let.

(219)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je en proizvajalec izvoznik s sedežem v Maharaštri v obdobju preiskave koristil podshemo oprostitve dajatve za električno energijo.

(220)

Upravičenec je na podlagi podsheme IPS upravičen do subvencije, ki znaša 75–100 % zneska upravičenih naložb minus znesek ugodnosti iz drugih podshem paketne sheme spodbud, kot je podshema EDE. Ugodnost se dodeli za obdobje, določeno v certifikatu o upravičenosti, in ne more presegati zneska DDV, ki je bil državi Maharaštra plačan v istem obdobju. Upravičene naložbe zajemajo odhodke za naložbe v gradnjo, stroje in opremo.

(221)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da sta podshemo IPS koristila dva proizvajalca izvoznika s sedežem v Maharaštri.

(222)

Dva vzorčena indijska proizvajalca izvoznika sta po razkritju trdila, da se podshema IPS vlade Maharaštre ne uporablja neposredno ali posredno za faze proizvodnje, izdelave ali izvoza rezanih poliestrskih vlaken, ugodnost pa je odvisna od zneska plačanih domačih davkov. Trdila sta tudi, da cilj sheme ni zagotoviti ugodnosti proizvajalcem izvoznikom, ampak nadomestiti stroške, ki nastanejo zaradi zaostalosti regije, zato se izravnalni ukrepi za to shemo ne morejo uvesti. Poleg tega sta trdila, da bi bilo treba to shemo obravnavati kot finančno subvencijo, ne pa kot ponavljajočo se subvencijo, skupna prejeta ugodnost pa bi morala biti porazdeljena v običajni amortizacijski dobi subvencioniranega kapitala. Glede tega je preiskava pokazala, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 220, da se subvencija izplačuje letno za upravičene naložbe, tj. izdatke za gradnjo, stroje in opremo. Take naložbe so neposredno povezane z rezanimi poliestrskimi vlakni. Letni znesek, ki ga je mogoče zahtevati, je omejen z zneskom domačih davkov, plačanih vladi Maharaštre v istem obdobju, vendar to ne spremeni dejstva, da letna ugodnost vlade Maharaštre pomeni finančni prispevek indijske vlade, ta pa ugodnost dodeli preiskovanim proizvajalcem izvoznikom. Letno izplačana subvencija ni enaka finančni subvenciji, čeprav so podlaga za takšno plačilo naložbe v investicijsko blago. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(223)

Obe podshemi sta subvenciji v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj pomenita finančni prispevek indijske vlade, ki predstavlja ugodnost za preiskovane izvoznike.

(224)

Subvencijski podshemi sta je specifični v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj se je z zakonodajo, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejil dostop do te sheme na nekatera podjetja znotraj določene geografske regije.

(225)

Zato bi bilo treba za to subvencijo uvesti izravnalne ukrepe.

(226)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe se znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnika v zvezi z zadevnim izdelkom, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za celotni prihodek od prodaje zadevnega izdelka proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave, ker subvencija ni pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(227)

Subvencijska stopnja, ugotovljena za edino družbo, ki je koristila to ugodnost, v okviru podsheme EDE v obdobju preiskave, znaša 0,31 %.

(228)

Subvencijska stopnja, ugotovljena za zadevni družbi v okviru podsheme IPS v obdobju preiskave, znaša 1,03 % oziroma 1,91 %.

(229)

Na podlagi ugotovitev, kot je povzeto v preglednici, se je skupni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, gibal med 4,16 % in 7,65 %.

Preglednica 1

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi – Indija

(230)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preverjene naslednje sheme, v okviru katerih je vietnamska vlada domnevno dodeljevala subvencije:

(231)

Komisija je preverila vse sheme, navedene v pritožbi. Pri vsaki shemi je preverila, ali bi bilo mogoče v skladu z določbami člena 3 osnovne uredbe ugotoviti višino finančnega prispevka vietnamske vlade in ugodnost, ki ga je ta prinesel proizvajalcem izvoznikom. Preiskava je pokazala, da je v tem primeru vsaka ugodnost, ugotovljena v povezavi s preverjenimi shemami, nižja od ustrezne stopnje de minimis iz člena 14(5) (4) osnovne uredbe. Zato se zdi, da sklep o posameznih shemah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ni potreben.

(232)

Kljub temu so podrobnosti shem in ustreznih stopenj subvencioniranja za posamezna podjetja zaradi jasnosti in preglednosti navedene v nadaljevanju, ne glede na to, ali se subvencije obravnavajo kot subvencije, proti katerim se lahko izvedejo izravnalni ukrepi. Ugodnost se je izračunala v skladu s členom 6 osnovne uredbe.

(233)

Preiskava je pokazala, da vietnamski proizvajalci izvozniki niso uporabljali naslednjih shem:

(234)

Glede blaga, ki ga industriji rezanih poliestrskih vlaken prek podjetij v državni lasti zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega, je bilo v pritožbi v zvezi s to shemo navedeno, da vietnamski proizvajalci PTA/MEG, ki se lahko v proizvodnji rezanih poliestrskih vlaken uporabi kot glavna surovina, nabavljajo po subvencioniranih cenah. Preiskava je pokazala, da noben od preiskovanih proizvajalcev izvoznikov PTA/MEG ni uporabljal kot glavno surovino, ampak so vsi uporabljali reciklirane plastenke iz PET ali granulate iz plastenk.

(235)

Pritožnik je po razkritju trdil, da je Komisija zagotovila delno analizo le za eno shemo, tj. zagotavljanje PTA/MEG po subvencioniranih cenah. Pritožnik je glede tega programa trdil, da sta način izbire vzorca in dejstvo, da veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken v Vietnamu niso bili zajeti v preiskavi, pri tem programu vplivala na ugotavljanje obstoja subvencioniranja. Pritožnik je navedel tudi druge domnevne programe subvencioniranja v Vietnamu, informacije o teh programih pa so bile predložene v pritožbi.

(236)

Kot je Komisija pojasnila v uvodnih izjavah 32–34 in 42, za Vietnam vzorčenje ni bilo potrebno, saj so bili pripravljeni sodelovati vsi vietnamski proizvajalci izvozniki, izpolnjeni vprašalniki, ki so jih poslali trije sodelujoči proizvajalci, pa so predstavljali več kot 99 % uvoza iz Vietnama. Trditve pritožnika glede vzorčenja zato niso pomembne za ugotovitve preiskave. Dejstvo, da so v Vietnamu tudi drugi veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, samo po sebi ne zbuja pomislekov o reprezentativnosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Komisija potrjuje, da je zbirala informacije in odgovore glede vseh domnevnih subvencij, navedenih v pritožbi, vključno s subvencijami, ki jih je pritožnik navedel v svojih pripombah glede razkritja, vendar je bilo za te programe ugotovljeno, da jih sodelujoči izvozniki niso uporabljali. Komisija je navedla dodatne podrobnosti o zagotavljanju PTA/MEG, saj se je ta shema v pritožbi obravnavala kot pomemben dejavnik, ki bi lahko zagotavljal visoko subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(237)

Ugotovljeno je bilo, da so preiskovani vietnamski proizvajalci izvozniki v obravnavanem obdobju uporabljali naslednje sheme.

(238)

Razvojna banka Vietnama („VBD“) je strateška banka v državni lasti, ki je bila leta 2006 ustanovljena s sklepom št. 108/2006/QD-TTg zaradi izvajanja državnih politik o razvojnih naložbenih kreditih in izvoznih kreditih. Razvojna banka Vietnama je v obdobju preiskave uvedla program za subvencioniranje obrestnih mer pri nekaterih posojilih komercialnih bank. Družbe skupine Thai Binh so v tem okviru sklenile pogodbe z banko VDB za subvencioniranje posojil bank BIDV in Vietcom Bank.

(239)

Pravna podlaga tega programa je odlok št. 75/2011/ND-CP z dne 30. avgusta 2011, ki nadomešča odloke št. 151/2006/ND-CP, št. 106/2008/ND-CP in št. 106/2004 ND-CP. Pri pogodbah, ki so bile podpisane pred začetkom uporabe odloka št. 75/2011, veljajo prejšnji odloki.

(240)

Ugodnost iz tega programa je enaka razliki med obrestnimi merami banke VBD in obrestnimi merami komercialnih bank, ki se uporabljajo pri posojilih tema dvema družbama. Program se uporablja za dolgo- in srednjeročna posojila komercialnih bank, namenjena financiranju naložbenih projektov.

(241)

Ugodnost iz te sheme znaša 0–0,28 %.

(242)

Preiskava je pokazala, da je velik del bančnega sektorja v Vietnamu v državni lasti; skoraj 50 % posojil v vietnamskem gospodarstvu v obdobju preiskave je odobrilo pet velikih bank v državni lasti (5). Tuje lastništvo bank s sedežem v Vietnamu je omejeno (6). Komercialne banke morajo podjetjem subvencionirati obrestno mero (7). Vietnamska državna banka določi najvišje obrestne mere, ki jih komercialne banke lahko spremenijo v posojila nekaterim subjektom (8). Informacije v spisu kažejo, da komercialne banke v državni lasti nudijo nižje obrestne mere kot druge banke.

(243)

V več vietnamskih zakonih o bančnem sektorju in posojilih so navedena preferenčna posojila. V uredbi št. 1627 iz leta 2001 so na primer navedena posojila strankam, za katere velja politika preferencialnih kreditov (člena 20 in 26), zakon o kreditnih institucijah pa navaja koncesijske kredite (člen 27).

(244)

Znesek subvencije se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ugotovljene v obdobju preiskave. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se kot ugodnost za prejemnike šteje razlika med zneskom, ki ga družba plača na preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga pridobila na trgu.

(245)

Informacije iz uvodnih izjav 242 in 243 kažejo na precejšnja izkrivljanja v vietnamskem finančnem sektorju. Komisija je zato za izračun ugodnosti, ki izhajajo iz preferenčnih posojil, uporabila zunanjo referenčno vrednost. Kot je navedeno v uvodni izjavi 231, to ne vpliva na možnost uvedbe izravnalnih ukrepov za subvencijo, ki izhaja iz preferenčnih posojil. Komisija tudi zaradi subvencioniranja de minimis ni sprejela končnih sklepov glede tega, ali so zadevne banke javni organi in ali je ocena kreditnega tveganja, ki jo opravijo banke, ustrezna.

(246)

Zunanja referenčna vrednost je bila potrebna, da so se lahko upoštevala le posojila v vietnamski valuti (VND), saj ni bilo nobenih dokazov, da so bila posojila v USD subvencionirana. Od vseh sodelujočih družb je posojila v vietnamski valuti prejela le skupina Thai Binh Group. Referenčna vrednost je bila izračunana s pomočjo obrestnih mer za kreditiranje skupine 48 narodov v državah z nižjim srednjim prihodkom (BDP) v zadnjem obdobju, za katerega so bili podatki na voljo (leto 2012). Zadevne države so bile izbrane, ker imajo podoben BDP kot Vietnam. Te mere so bile nato prilagojene za inflacijo v obdobju preiskave, da so se dobile dejanske obrestne mere, za države, za katere so bili podatki na voljo, pa se je izračunalo povprečje 48 držav. Podatke o obrestnih merah in stopnjah inflacije držav je predložila Svetovna banka. Povprečna dejanska obrestna mera za navedene države z nižjim srednjim dohodkom v obdobju preiskave je znašala 8,23 %. Ta referenčna vrednost se je nato primerjala z inflaciji prilagojenimi obrestnimi merami za vsa posojila v vietnamski valuti, ki so jih prejela preiskovana podjetja.

(247)

Ugodnost iz tega programa znaša 0–1,34 %.

(248)

Vietnamska vlada je po razkritju ugovarjala sklepom o izkrivljanju vietnamskega finančnega sistema in navedla, da bi morala Komisija oceniti, ali so komercialne banke v državni lasti javni organi in ali je ocena kreditnega tveganja, ki jo opravijo te banke, ustrezna. Po mnenju vietnamske vlade bi ta analiza vplivala na sklep o obstoju finančnega prispevka in na uporabo zunanje referenčne vrednosti pri ugotavljanju ugodnosti, dodeljene v okviru tega programa.

(249)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 242 in 243, informacije in dokazi, zbrani v preiskavi, kažejo na precejšnja izkrivljanja v vietnamskem bančnem sistemu. Zaradi teh izkrivljanj je treba v skladu s pravili osnovne uredbe pri določanju zneska ugodnosti (če obstaja) uporabiti zunanjo referenčno vrednost. Ker so ugodnosti za vietnamske proizvajalce izvoznike opredeljene kot de minimis, se Komisiji ne zdi potrebno preučiti, ali so banke javni organi in/ali je ocena tveganja ustrezna, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 231 in 232.

(250)

Obema sodelujočima proizvajalcema izvoznikoma so bile dodeljene pravice do rabe zemljišč na posebnih industrijskih območjih. Skupina Thai Binh Group je pravice do rabe zemljišč prejela neposredno od države, družba Vietnam New Century Polyester Fibre Co Ltd. („VNC“) pa je zemljišče najela prek podjetja, ki je delno v državni lasti.

(251)

Skupina Thai Binh Group ima tri parcele na industrijskem območju. V obdobju preiskave je bila skupina v celoti izvzeta iz plačila najemnine za dve parceli. Podlagi za izvzetje sta odloka št. 121/2010/ND-CP in 142/2005/ND-CP. Najemnine za tretjo parcelo skupina prav tako ni plačevala, saj je v upravnem postopku zahtevala izvzetje iz plačila. Zneska izvzetih najemnin sta precej nižja od zneskov, ki jih je skupina plačevala za druge podobne parcele v neposredni bližini industrijskega območja, zdita pa se tudi precej nižja od običajnih cen zemljišč v regiji.

(252)

Družbi VNC ni bilo dodeljeno popolno izvzetje pravic do rabe zemljišča, vendar je bilo jasno, da je bila v obdobju preiskave deležna ugodnosti. Družba VNC ima v najemu tri parcele, ki jih je najela prek družbe v delni državni lasti. Indijska vlada je trdila, da gre za prenose med zasebnimi strankami, vendar informacije v spisu kažejo nasprotno. V naložbenem dovoljenju družbe VNC je najem zemljišč naveden kot preferenčna ugodnost. Nacionalni svet province Quang Ninh v dovoljenju družbo VNC zavezuje k najemu zemljišča prek zadevne družbe. V skladu z izvirno pogodbo med družbo v delni državni lasti, ki je družbi VNC oddalo parcelo, in lokalnim organom, pristojnim za zemljišča, je naknadni prenos zemljišča mogoč le pod določenimi pogoji, ki jih določi navedeni organ. Iz tega je razvidno, da država sodeluje pri prenosu zemljišča med dvema strankama.

(253)

Da bi lahko Komisija ocenila ugodnost, je nizke cene zemljišč na industrijskih območjih, povezane s prenosi, primerjala z referenčno ceno podobnih zemljišč. Preiskava je pokazala, da je trg za zemljišča v Vietnamu očitno reguliran, izkrivlja pa ga posredovanje vlade, saj je odobrila izvzetje ali referenčno nadomestilo za pravice do rabe zemljišča, ki se nanašajo na zemljišča na določenih industrijskih območjih in/ali v spodbujanih poslovnih sektorjih. Komisija je glede tega v tem določenem primeru ugotovila, da je prenos pravic do rabe zemljišča dovolj zanesljiv, saj se zadevno zemljišče ne nahaja v nobenem spodbujanem območju, zadevna družba pa je dejavna v sektorju, ki ni povezan z rezanimi poliestrskimi vlakni in ni spodbujan v okviru vladnih politik. Cene iz tega prenosa so se uporabile kot referenčna vrednost za oceno ugodnosti, brez poseganja v kateri koli sklep o splošnem stanju trga z zemljišči v Vietnamu.

(254)

Ugodnost iz te sheme znaša 0,17–0,37 %.

(255)

Oba sodelujoča proizvajalca izvoznika sta imela na podlagi izvzetij, navedenih v svojih naložbenih dovoljenjih, korist od več neposrednih davčnih oprostitev. Pravna podlaga za ta izvzetja so odlok št. 164/2003/ND-CP, ki ga nadomeščata odloka št. 124/2008/ND-CP in 122/2011/ND-CP, okrožnica št. 140/2012, odlok št. 164/2003/ND-CP, kot je bil spremenjen in dopolnjen z odlokom št. 152/2004/ND-CP o oprostitvi dajatve in DDV na uvoz strojev.

(256)

V skladu z navedeno zakonodajo so neposredne davčne oprostitve in znižanja davka med drugim na voljo družbam, ki se nahajajo na posebnih industrijskih območjih/parkih, družbam z velikim številom zaposlenih ali družbam, ki dejavnost opravljajo v nekaterih gospodarskih sektorjih.

(257)

Znesek subvencije se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ugotovljene v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, po odbitku zneska, plačanega z znižano preferenčno stopnjo davka, oziroma znesek v celoti oproščenega davka. Zneski, ki se štejejo za subvencijo, temeljijo na zadnjih letnih davčnih napovedih. Subvencija je bila dodeljena na podlagi celotne družbe in izražena kot odstotek CIF prihodka od izvoza Unije.

(258)

Ugodnost iz te sheme znaša od 0,11 % do 0,36 %.

(259)

Oba sodelujoča proizvajalca sta bila v obdobju preiskave oproščena plačila dajatev za uvožene surovine. Pravna podlaga za to izvzetje je zakon o uvoznih in izvoznih dajatvah št. 45/2005/QH11, ki se je izvajal z odlokom št. 87/2010/ND-CP. Pravila glede inšpekcijskega in nadzornega sistema ter zadevnih postopkov so določena v okrožnici št. 194/2010TT.

(260)

Vietnamska vlada je v odgovoru na vprašalnik poročala, da uporablja sistem povračil/opustitev dajatev. V skladu z zakonodajo se izvzetje uporablja za uvožene surovine, porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka. Dajatve so lahko povrnjene v obsegu, ki je določen z odstotkom uporabljenih uvoženih surovin v izvoženem končnem izdelku.

(261)

Ugotovljeno je bilo, da v obdobju preiskave noben od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz te sheme ni prejel nobene ekonomske koristi. Čeprav sta bila oba proizvajalca izvoznika oproščena plačila uvozne dajatve za surovine, v obdobju preiskave niso bili ugotovljeni nobeni presežni odpusti. Obseg prodaje zadevnega izdelka na domačem trgu je bil v obeh družbah sorazmerno majhen. Precejšen del glavnih surovin sta nabavljali na domačem trgu, saj količine, ki sta jih uvozili, niso zadoščale za proizvodnjo zadevnega izvoženega izdelka.

(262)

Glede na to se ni zdelo potrebno ugotoviti, ali je sporočeni sistem povračil dajatev skladen s pravili WTO ter členi prilog II in III k osnovni uredbi.

(263)

Vietnamska vlada je po razkritju podprla ugotovitve Komisije o tem programu. Želela pa je tudi poudariti, da je vietnamski sistem povračil dajatev popolnoma v skladu s pravili iz prilog II in III k osnovni uredbi, kljub temu da sklepi o tem niso bili sprejeti. Komisija je seznanjena s tem stališčem vietnamske vlade. Glede na to, da so ugodnosti za vietnamske proizvajalce izvoznike opredeljene kot de minimis, Komisija ponavlja svoje mnenje, da se ji za namene te preiskave ne zdi potrebno preučiti, ali je shema povračila dajatev v skladu s pravili iz prilog II in III k osnovni uredbi, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 231 in 232.

(264)

Oba sodelujoča proizvajalca sta bila v obdobju preiskave oproščena plačila dajatev in DDV za uvožene stroje. Pravna podlaga za to izvzetje je zakon o uvoznih in izvoznih dajatvah št. 45/2005/QH11, ki se je izvajal z odlokom št. 87/2010/ND-CP. Pravila glede inšpekcijskega in nadzornega sistema ter zadevnih postopkov so določena v vladnem odloku št. 154/2005/N-CP, okrožnici št. 194/2010TT in okrožnici št. 117/2011.

(265)

Družbe so bile pozvane, naj poročajo o uvozu strojev v desetletnem obdobju. Jasno je, da sta sodelujoča proizvajalca izvoznika na podlagi te sheme prejela ugodnosti, vendar te niso bile znatne. Uvoz strojev pri obeh družbah v primerjavi s prihodki od prodaje rezanih poliestrskih vlaken v EU namreč ni bil pomemben. Tudi morebitne ugodnosti so se zmanjšale zaradi dejstva, da so bili stroji amortizirani v več letih (običajno desetih), zato se je ugodnost v obdobju preiskave ustrezno zmanjšala.

(266)

Ugodnost iz te sheme znaša 0,08–0,1 %.

(267)

Znesek subvencij, določen v skladu z določbami osnovne protisubvencijske uredbe, izražen ad valorem, za vietnamske proizvajalce izvoznike znaša 0,6–2,31 %. Subvencijska stopnja na ravni države je tehtano povprečje obeh navedenih stopenj, tj. 1,25 %. Opisane subvencije so bile dodeljene na podlagi celotne družbe in izražene kot odstotek CIF prihodka od izvoza Unije.

(268)

Pritožnik je po razkritju trdil, da ni bilo jasno, kako je Komisija izračunala ta razpon subvencijske stopnje in zakaj Komisija ni upoštevala višje stopnje, ki bi bila nad stopnjo de minimis. Kot je Komisija pojasnila v prejšnji uvodni izjavi, znaša razpon skupnih seštetih subvencij za vietnamske sodelujoče proizvajalce izvoznike, izražen ad valorem, 0,6–2,31 %. Pri izračunu tehtanega povprečja teh stopenj pa se dobi povprečje subvencijske stopnje na ravni države, ki je enaka 1,25 %, kar je pod pragom de minimis. Ta metodologija se vedno uporabi pri izračunu povprečja subvencijske stopnje na ravni države v skladu z ustreznimi pravili osnovne uredbe.

(269)

Subvencijska stopnja na ravni države za Vietnam znaša 1,25 %. Ker je ta stopnja opredeljena kot de minimis, je bilo sklenjeno, da bi bilo treba preiskavo glede uvoza s poreklom iz Vietnama v skladu s členom 14(3) osnovne uredbe zaključiti.

(270)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo 18 proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(271)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je znašala približno 401 000 ton. Komisija je to številko določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so preverjeni podatki o proizvodnji vzorčenih sodelujočih proizvajalcev Unije in podatki, ki jih je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, so bili za vzorec izbrani štirje proizvajalci Unije, ki predstavljajo 54 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(272)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije s podatki, ki jih je predložil pritožnik, in uvoza iz tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata.

(273)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(274)

Potrošnja Unije se je leta 2011 povečala zaradi dviga cen bombaža, kar je bila posledica težav v zvezi s pridelkom bombaža leta 2010. Povpraševanje po rezanih poliestrskih vlaknih kot nadomestku za bombaž se je zato povečalo, a se je naslednje leto ponovno zmanjšalo. V obdobju preiskave je bilo ponovno opaziti povečanje potrošnje Unije, in sicer za 6 %.

(275)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 8(3) osnovne uredbe.

(276)

Subvencijska stopnja, določena za uvoz iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, je bila pod pragom de minimis iz člena 8(3)(a) osnovne uredbe.

(277)

Pogoji za kumulacijo zato niso izpolnjeni, analiza vzročne zveze pa je omejena na učinek uvoza iz Indije.

(278)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je določila na podlagi obsega uvoza iz Indije kot dela celotne potrošnje Unije (slednja se določi na podlagi celotne prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije in celotnega uvoza rezanih poliestrskih vlaken v Unijo).

(279)

Uvoz iz Indije v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(280)

Na splošno je bil uvoz iz Indije precej stabilen, v obravnavanem obdobju pa je njegov tržni delež v Uniji znašal 6–7,5 %.

(281)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata in preverjenih podatkov sodelujočih izvoznikov. Nelojalno nižanje prodajnih cen je določila na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki in sodelujoči proizvajalci Unije.

(282)

Povprečna cena uvoza iz Indije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(283)

Leta 2011, tj. leta, v katerem je prišlo do omenjene krize z bombažem, je bilo opaziti dvig cen rezanih poliestrskih vlaken. Cene v naslednjih letih so padale, vendar so ostale višje od cene iz leta 2010. V obdobju preiskave je bila cena rezanih poliestrskih vlaken za 18 % višja od cene leta 2010.

(284)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ugotovila s primerjavo tehtanih povprečnih uvoznih cen za iztovorjeno blago za posamezne uvožene vrste izdelkov vzorčenih sodelujočih indijskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu ter tehtanih povprečnih prodajnih cen za isto vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunanih nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojenih na raven cene franko tovarna.

(285)

Primerjava cen je bila za transakcije izvedena za vsako vrsto izdelka posebej na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki Unije ustvarili v obdobju preiskave. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala 4,1–43,7 % za uvoz iz Indije na trg Unije.

(286)

V preučitev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Unije je bila v skladu s členom 8(4) osnovne uredbe vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(287)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(288)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe, dodatnih informacij, ki jih je pritožnik zagotovil med postopkom, in podatkov Eurostata. Ti podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi ustrezno preverjenih podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarske razmere industrije Unije.

(289)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost in produktivnost.

(290)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(291)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(292)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju povečal za 11 %. To povečanje je bilo prisotno le v obdobju preiskave (ki zajema zadnjih 12 mesecev obravnavanega obdobja). V delu obravnavanega obdobja pred obdobjem preiskave (tj. v letih 2011 in 2012) se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal ali ostajal na enaki ravni.

(293)

Nasprotno pa se je proizvodna zmogljivost zmanjševala in se v obdobju preiskave zmanjšala za 5 %. Skupaj s povečanjem obsega proizvodnje, kot je bilo opisano v uvodni izjavi 292, se je izkoriščenost zmogljivosti povečala za 17 %. Treba pa je poudariti, da je bila izkoriščenost zmogljivosti leta 2010, ki se uporablja kot osnova za analizo gibanja, nizka za tako kapitalsko intenzivno industrijo, kot je industrija rezanih poliestrskih vlaken; v obdobju preiskave je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti 85,9-odstotna.

(294)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(295)

Obseg prodaje na trgu Unije se je v letih 2011 in 2012 zmanjšal, v obdobju preiskave pa rahlo povečal. Kljub temu je bilo glede na obseg prodaje leta 2010 skupno še vedno opaziti 6-odstotno zmanjšanje.

(296)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. Najbolj se je zmanjšal leta 2011, vendar se je zmanjševanje nadaljevalo leta 2012 in v obdobju preiskave, zaradi česar se je tržni delež v obravnavanem obdobju skupno zmanjšal za 11 %.

(297)

Prodaja proizvajalcev Unije se je kljub zmerni rasti potrošnje Unije v obravnavanem obdobju (6-odstotno povečanje) in povečanju obsega proizvodnje proizvajalcev Unije (11-odstotno povečanje) zmanjšala za 6 %.

(298)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(299)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju postopoma povečevalo in se je skupaj s povečanjem proizvodnje, kot je prikazano v uvodni izjavi 292, povečalo za 6 %.

(300)

Produktivnost se je leta 2011 in leta 2012 zmanjšala, saj se je v navedenih letih število zaposlenih povečalo, obseg proizvodnje pa je ostajal na enaki ravni. Skupno pa se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %.

(301)

Povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(302)

Največje povečanje prodajne cene v Uniji je bilo opaziti leta 2011, ko je bila povprečna prodajna cena rezanih poliestrskih vlaken za 25 % višja od cene iz leta 2010. Do tega je prišlo zaradi krize z bombažem leta 2011, ko se je povečalo povpraševanje po rezanih poliestrskih vlaknih kot nadomestku za bombaž, ki ga je primanjkovalo zaradi premajhnega pridelka leta 2010. Skupno so se prodajne cene v Uniji v obravnavanem obdobju zvišale za 16 %.

(303)

Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju prav tako zvišali, pri čemer so najvišjo stopnjo 15 % dosegli leta 2011, in sicer zaradi zvišanja cen goriva istega leta, kar je pomemben stroškovni dejavnik. Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju skupno povečali za 6 %.

(304)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(305)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2011 najprej znižali, v naslednjih letih pa so se nato rahlo zvišali. V obravnavanem obdobju je bilo opaziti 3-odstotno povečanje.

(306)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(307)

Končne zaloge so se povečevale, razen leta 2012, v obdobju preiskave pa so se skupno povečale za 21 %. To ustreza povečanju obsega proizvodnje (skupno povečanje za 11 %), obseg prodaje pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal (skupno zmanjšanje za 6 %). Ta gibanja so se kot odstotek proizvodnje pokazala tudi pri končnih zalogah.

(308)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(309)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od navedene prodaje. Stopnje dobičkonosnosti so v obravnavanem obdobju nihale. Na splošno se je dobičkonosnost izboljšala, tako da se je od ustvarjanja znatne izgube leta 2010 premaknila na prag dobička v obdobju preiskave.

(310)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju razvijalo pozitivno.

(311)

Naložbe so se leta 2011 v primerjavi z naložbami leta 2010 povečale za 46 %, v naslednjih letih pa so se zmanjševale. V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale za 21 %.

(312)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala pozitivno.

(313)

Noben od vzorčenih proizvajalcev Unije ni izjavil, da je imel v obravnavanem obdobju težave z zbiranjem kapitala.

(314)

Uvoz iz Indije je bil stabilen (v obravnavanem obdobju je njegov tržni delež v Uniji znašal 6–7 %). Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo znatno (do 43,7 %).

(315)

Večina kazalnikov škode se je izboljšala. Dobičkonosnost proizvajalcev Unije se je povečala za skoraj 6 odstotnih točk, povprečna stopnja donosa pa je bila v obdobju preiskave z 0,3 % še vedno na ravni praga dobička. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je s 74 % povečala na 86 %. Do tega je prišlo zaradi povečanja obsega proizvodnje Unije in zmanjšanja zmogljivosti Unije. Povprečne prodajne cene so se leta 2011 povečale, kar je bila posledica hitrega povečanja cen bombaža in goriva. Na splošno so se povprečne prodajne cene Unije v obravnavanem obdobju zvišale za 16 %. Donosnost naložb in denarni tok sta se razvijala pozitivno. Zaposlovanje se je v obravnavanem obdobju prav tako povečalo. Kljub temu da je bil položaj še vedno ranljiv, je bilo opaziti znake okrevanja.

(316)

Naslednji kazalniki škode so se v obravnavanem obdobju razvijali negativno: tržni delež Unije proizvajalcev Unije se je ob 6-odstotnem zmanjšanju obsega prodaje Unije zmanjšal s 45,3 % na 40,2 %. Stopnja naložb se je, razen leta 2011, na splošno zmanjšala. Zmogljivost, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 293, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(317)

Čeprav se je položaj industrije Unije v zadnjih letih očitno izboljšal, ga je še vedno mogoče opisati kot ranljiv. Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(4) osnovne uredbe.

(318)

Pritožnik je v pripombah glede razkritja navedel, da je po njegovem mnenju stabilnost indijskega tržnega deleža na trgu Unije posledica znatnega subvencioniranja. Komisija je dejansko ugotovila obstoj subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi (glej uvodno izjavo 229), vendar vzročne zveze s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ni bilo mogoče ugotoviti (glej uvodne izjave 319 – 323).

(319)

Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe preučila, ali je subvencionirani uvoz iz Indije povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne subvencioniran uvoz iz Indije, ni pripisala temu subvencioniranemu uvozu. Ti dejavniki so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije in potrošnja.

(320)

Ob upoštevanju ugotovitev glede subvencioniranja pod pragom de minimis za Kitajsko in Vietnam (glej uvodni izjavi 76 in 231) pogoji za kumulacijo niso izpolnjeni. Analiza vzročne zveze je zato omejena na učinek uvoza iz Indije.

(321)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije s 45,3 % zmanjšal na 40,2 %, tržni delež uvoza iz Indije pa je bil precej stabilen, med 6 in 7 %. Potrošnja se je v obravnavanem obdobju povečala za 6 %. Tržni delež industrije Unije se zaradi te rasti ni povečal, česar pa verjetno ne bo mogoče pripisati tržnemu deležu Indije, ki se ni spreminjal.

(322)

Povprečne cene po podatkih Eurostata za rezana poliestrska vlakna iz Indije so bile nižje od povprečnih cen rezanih poliestrskih vlaken iz večine drugih držav, treba pa je opozoriti, da obstajajo precejšnje razlike glede kakovosti in vrst izdelka. V vsakem primeru so natančne primerjave za vsako vrsto izdelka posebej pokazale precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz Indije.

(323)

Kljub precejšnjemu nelojalnemu nižanju cen ni mogoče skleniti, da je škoda nastala zaradi uvoza iz Indije. Zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije (–5,1 odstotne točke) ni mogoče pripisati razvoju obsega uvoza iz Indije, saj se njegov delež skoraj ni spreminjal (v obravnavanem obdobju se je povečal le za 0,7 odstotne točke). Povprečne cene uvoza iz Indije so se v obravnavanem obdobju celo zvišale za 18 %. Cene uvoza iz Indije očitno niso vplivale na znižanje cen, saj se je finančni položaj industrije Unije kljub temu, da je bil v obdobju preiskave še vedno ranljiv, v obravnavanem obdobju precej izboljšal.

(324)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(325)

Največji delež uvoza (181 540 ton, kar v obdobju preiskave predstavlja tržni delež v višini 20,4 %) je iz Republike Koreje; v obravnavanem obdobju se je njen tržni delež povečal za 4,9 odstotne točke. Tajvan je drugi največji izvoznik v Unijo. Uvoz iz Tajvana se je v obravnavanem obdobju zmanjšal (–4,1 odstotne točke), vendar je imel Tajvan v obdobju preiskave še vedno 10,4-odstotni tržni delež. Četrti največji izvoznik s seznama (tretji največji je Indija) je Kitajska; njen tržni delež se je povečal za 4,4 odstotne točke na raven 5 %. Uvoz iz drugih držav je manjši od uvoza iz Indije, vendar se znatne količine rezanih poliestrskih vlaken uvažajo tudi iz Turčije, Vietnama, Indonezije in Tajske (vse štiri države imajo razmeroma stabilen delež). Skupno uvoz iz Turčije, Vietnama, Indonezije in Tajske predstavlja tržni delež v višini približno 12 % (12,4 % v obdobju preiskave).

(326)

Opozoriti je treba na povečan uvoz zlasti iz Republike Koreje. Uvoz iz Koreje je v obdobju preiskave znašal do trikrat več kot obseg uvoza iz Indije. V obravnavanem obdobju se je povečal za 40 %, tržni delež Koreje pa se je povečal za 4,9 odstotne točke, na 20,4 %. Precej se je povečal tudi uvoz s Kitajskega; njegov obseg se je povečal za več kot 700 %, njegov tržni delež pa za 4,4 odstotne točke. Uvoz s Kitajskega je torej tudi znatno nelojalno nižal cene industrije Unije.

(327)

Na podlagi navedenega se lahko sklene, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, če je ta nastala zaradi uvoza, posledica uvoza iz drugih držav in ne iz Indije.

(328)

Pritožnik je po razkritju navedel pripombo, da Komisija ni nadalje preiskala izvoznih cen Kitajske in Vietnama. Spomniti je treba, da so bile za Kitajsko in Vietnam ugotovljene subvencijske ravni de minimis. Komisija je zato ocenila izvozne cene obeh zadevnih držav v analizi vzročne zveze, ki jo je izvedla glede učinka drugih dejavnikov, in v tem postopku dejansko ni kumulativno ocenila uvoza vseh treh zadevnih držav, saj je bilo ugotovljeno, da so bile subvencije za Kitajsko in Vietnam opredeljene kot de minimis, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 275–277.

(329)

Pritožnik je predložil pripombe o povprečni ceni uvoza iz Koreje ter (manjšem) povečanju obsega njenega uvoza leta 2011 in leta 2012. Komisija ob upoštevanju splošnega povečanja obsega in tržnega deleža uvoza iz Koreje v obravnavanem obdobju in njegovih povprečnih cen, ki so nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije, meni, da je uvoz iz Koreje pomemben drugi dejavnik v analizi vzročne zveze.

(330)

Pritožnik je navedel tudi povprečne izvozne cene vseh treh držav, ki jih je ta postopek prvotno zadeval, ter Koreje in Tajvana za obdobje od januarja do julija 2014. To pa ni obravnavano obdobje, ki zajema obdobje od leta 2010 do konca obdobja preiskave. Pripomba je bila zato zavrnjena.

(331)

Obseg in povprečna vrednost izvoza industrije Unije sta se v zadevnem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 13

Izvoz proizvajalcev Unije

(332)

Industrija Unije zunaj EU prodaja zlasti posebne izdelke, kar pojasni višje povprečne prodajne cene, ki jih je bilo opaziti na navedenih trgih.

(333)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za skoraj 30 %, najbolj pa leta 2012. Povprečna prodajna cena se je zvišala leta 2011 in se do obdobja preiskave ni bistveno spreminjala.

(334)

Kljub uspešnemu izvozu vzorčenih proizvajalcev Unije je bil absolutni izvoženi obseg v primerjavi z obsegom prodaje v Uniji sorazmerno majhen. Njegov učinek torej ni bil tolikšen, da bi odtehtal težak položaj na domačem trgu Unije in škodo, ki jo je ta trg utrpel.

(335)

Trg Unije za rezana poliestrska vlakna je leta 2010 znašal 838 397 ton, v obdobju preiskave pa je dosegel 890 992 ton. To kaže na 6-odstotno rast trga v obravnavanem obdobju. Povpraševanje se torej ni zmanjšalo in zato ni prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(336)

Združenje uporabnikov, gospodarska zbornica ene izmed zadevnih držav in vladni organ so navedli pripombo, da je škodo povzročila gospodarska kriza. Ta trditev ne drži, saj se je trg Unije za rezana poliestrska vlakna povečal za 6 %, za 16 % pa se je zvišala tudi povprečna prodajna cena v Uniji.

(337)

Gospodarska zbornica je trdila tudi, da je zaradi gospodarske krize povpraševanje po posebnih vrstah rezanih poliestrskih vlaken upadlo, povpraševanje po navadnih vrstah rezanih poliestrskih vlaknih pa se je povečalo. Spomniti je treba, da imajo posebne in navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken enake fizikalne in kemične lastnosti, pa tudi njihova končna uporaba je enaka. Priznava se, da niso vse vrste izdelkov medsebojno zamenljive, vendar je bilo v prejšnjih preiskavah in v sedanji preiskavi ugotovljeno, da so raznovrstni izdelki vsaj deloma zamenljivi, njihove uporabe pa se vsaj deloma prekrivajo. Ta trditev se zato zavrne.

(338)

En vladni organ je navedel, da škode v smislu izgube tržnega deleža zaradi visoke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije ni mogel povzročiti subvencionirani uvoz. Izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije se je v obravnavanem obdobju dejansko povečala, vendar se ni nikdar približala zgornji meji razpoložljive zmogljivosti. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je bila najvišja v obdobju preiskave, ko je znašala 85,9 %. Prostora za nadaljnje povečanje proizvodnje je torej dovolj. Ker pa se obseg prodaje proizvajalcev Unije v Uniji ni povečeval tako kot potrošnja, se za izgubo tržnega deleža še vedno šteje, da je eden od kazalnikov za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(339)

Komisija na podlagi navedenega meni, da ni mogoče ugotoviti vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in subvencioniranim uvozom iz Indije. Ta sklep temelji zlasti na relativno majhnem tržnem deležu uvoza iz Indije, ki se ni bistveno povečal (s 6,1 % na 6,8 %) v primerjavi s precej večjim tržnim deležem industrije Unije, ki se je precej zmanjšal (s 45,3 % na 40,2 %). Uvoz iz nekaterih drugih držav (Koreja, Tajvan, Kitajska) je bil obsežnejši in/ali se je hitreje večal, zato je treba škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, če je ta nastala zaradi uvoza, pripisati uvozu iz navedenih držav in ne uvozu iz Indije (glej uvodne izjave 325–327).

(340)

Vzročne zveze v smislu člena 8(5) in (6) osnovne uredbe med subvencioniranim uvozom iz Indije in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, zato ni bilo mogoče ugotoviti.

(341)

Postopek bi bilo treba zato zaključiti, saj je bilo ugotovljeno, da je subvencioniranje v primeru Ljudske republike Kitajske in Vietnama opredeljeno kot de minimis, vzročna zveza med škodo in subvencioniranjem, kar zadeva uvoz s poreklom iz Indije, pa ne obstaja.

(342)

Odbor, ustanovljen s členom 25(1) osnovne uredbe, ni podal mnenja –