20.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/38

(1)

Na podlagi člena 13(1) Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3) Komisija po potrditvi izvedljivosti pregleda načine za dosego cilja 147 g CO2 /km do leta 2020, vključno s formulami iz Priloge I k navedeni uredbi in odstopanji iz njenega člena 11. Primerno je, da je ta uredba čim bolj nevtralna z vidika konkurence, socialno pravična in trajnostna.

(2)

Zaradi povezave med emisijami CO2 in porabo goriva bi lahko opredelitev načinov za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil prispevala tudi k stroškovno učinkovitemu zmanjšanju porabe in stroškov goriva za lastnike takih vozil.

(3)

Pojasniti je treba, da bi bilo treba pri preverjanju, ali je izpolnjen cilj 147 g CO2/km, emisije CO2 še naprej meriti v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter izvedbenimi ukrepi in inovativnimi tehnologijami.

(4)

Glede na tehnično analizo, ki je bila opravljena v okviru ocene učinka, so na voljo tehnologije, potrebne za doseganje cilja 147 g CO2/km, pri čemer je mogoče zahtevana znižanja doseči z nižjimi stroški, kot so bili ocenjeni v predhodni tehnični analizi, opravljeni pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 510/2011. Poleg tega se je zmanjšala tudi razlika med sedanjimi povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil in zastavljenim ciljem 147 g CO2/km. Zato je izvedljivost doseganja tega cilja do leta 2020 potrjena.

(5)

Glede na nesorazmeren vpliv izpolnjevanja ciljev specifičnih emisij, opredeljenih na podlagi uporabnosti vozila, na najmanjše proizvajalce, veliko upravno obremenitev v zvezi s postopkom za odobritev odstopanja in neznatne koristi, ki pri tem nastanejo, zaradi zmanjšanja emisij CO2 iz vozil, ki jih prodajo ti proizvajalci, bi morali biti proizvajalci, ki so na leto odgovorni za manj kot 1 000 novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji, izključeni iz cilja specifičnih emisij in premije za presežne emisije.

(6)

Postopek za odobritev odstopanja malim proizvajalcem bi bilo treba poenostaviti, da bi omogočili več prožnosti v zvezi s časovnim okvirom pri vložitvi prošnje za odstopanje, ki jo vložijo taki proizvajalci, in v zvezi z odločitvijo Komisije o odobritvi takega odstopanja.

(7)

Zaželeno je, da se okvirno določi, kako bi bilo treba Uredbo (EU) št. 510/2011 spremeniti za obdobje po letu 2020, da bi se avtomobilska industrija vključila v izvajanje dolgoročnih naložb in inovacij. Takšne okvirne določbe bi morale temeljiti na oceni potrebne stopnje zmanjšanja v skladu z dolgoročnimi podnebnimi cilji Unije in vpliva na razvoj stroškovno učinkovite tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 za lahka gospodarska vozila. Komisija bi morala do leta 2015 take vidike pregledati ter o svojih ugotovitvah poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu bi morali biti po potrebi tudi predlogi za spremembo Uredbe (EU) št. 510/2011 v zvezi z določitvijo ciljev emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila za obdobje po letu 2020, vključno z morebitnim realnim in uresničljivim ciljem za leto 2025, ki bodo temeljili na celoviti oceni učinka, v kateri bo upoštevana nadaljnja konkurenčnost industrije in od nje odvisnih industrijskih vej, pri čemer se upošteva jasen načrt za zmanjšanje emisij v skladu z dolgoročnimi podnebnimi cilji Unije. Komisija bi morala pri pripravi takšnih predlogov zagotoviti, da bodo čim bolj nevtralen z vidika konkurence ter socialno pravični in trajnostni.

(8)

Emisije toplogrednih plinov, povezane z oskrbo z energijo ter proizvodnjo in odlaganjem vozil, so bistvene sestavine sedanjega ogljičnega odtisa cestnega prometa v celoti in bodo v prihodnosti verjetno še mnogo bolj pomembne. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe politike, ki bodo proizvajalce usmerjali v iskanje optimalnih rešitev, pri čemer bodo upoštevane zlasti emisije toplogrednih plinov, povezane s proizvodnjo energije, ki se dobavlja za vozila, na primer električne energije in alternativnih goriv, obenem pa zagotavljali, da te emisije v predhodnih fazah proizvodne verige ne bodo nevtralizirale koristi, povezanih z boljšo porabo energije med vožnjo vozil, ki je cilj Uredbe (EU) št. 510/2011.

(9)

Na podlagi člena 13(3) Uredbe (EU) št. 510/2011 Komisija objavi poročilo o razpoložljivosti podatkov o odtisih in koristnem tovoru ter njihovi uporabi kot kazalnikih uporabnosti za določitev ciljev specifičnih emisij CO2, kot so izražene v formulah iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 510/2011. Čeprav so ti podatki na voljo in je bila možnost njihove uporabe obravnavana v oceni učinka, je bilo ugotovljeno, da je stroškovno učinkoviteje, če se kot kazalnik uporabnosti za cilj za leto 2020 za lahka gospodarska vozila ohrani masa vozila, pripravljenega za vožnjo.

(10)

Ohraniti bi bilo treba pristop, v skladu s katerim se cilj določi na podlagi linearnega razmerja med uporabnostjo lahkega gospodarskega vozila in njegovimi ciljnimi emisijami CO2 po formulah iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 510/2011, ker se lahko tako ohranita raznolikost na trgu lahkih gospodarskih vozil in zmožnost proizvajalcev, da izpolnijo različne potrebe potrošnikov, ter s tem prepreči kakršno koli neupravičeno izkrivljanje konkurence. Vendar bi bilo treba ta pristop posodobiti, da se upoštevajo najnovejši razpoložljivi podatki o registracijah novih lahkih gospodarskih vozil.

(11)

Komisija je v svoji oceni učinka ocenila razpoložljivost podatkov o odtisih in možnost, da odtis uporabi kot kazalnik uporabnosti v formulah iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 510/2011. Na podlagi navedene ocene je Komisija ugotovila, da bi bilo treba kot kazalnik uporabnosti v formuli za leto 2020 uporabiti maso.

(12)

V skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) mora Komisija izvesti oceno učinka za pregled preskusnih postopkov, da bodo odražali dejansko vedenje vozil v zvezi z emisijami CO2. Z Uredbo (EU) št. 510/2011 se širi pregled preskusnih postopkov, tako da vključujejo lahka gospodarska vozila. Treba je spremeniti „novi evropski vozni cikel“ (NEDC), ki se zaenkrat uporablja, in s tem zagotoviti, da bo odražal dejanske pogoje vožnje, ter preprečiti podcenjevanje realnih vrednosti emisij CO2 in porabe goriva. Čim prej bi se bilo treba dogovoriti o novem, bolj realističnem in zanesljivem preskusnem postopku. Delo v tej smeri poteka v okviru razvoja globalnega usklajenega preskusnega postopka za lahka vozila (WLTP) znotraj Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, vendar še ni končano. Da bi zagotovili, da bodo specifične emisije CO2, navedene pri novih osebnih vozilih in lahkih gospodarskih vozilih, v večji meri usklajene z emisijami, ki dejansko nastanejo pri normalnih pogojih uporabe, bi morali začeti čim prej uporabljati WLTP. Ob upoštevanju tega so v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 510/2011 določene mejne vrednosti emisij za leto 2020, merjene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 in Prilogo XII k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008 (6). Ko bodo preskusni postopki spremenjeni, bi bilo treba mejne vrednosti iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 510/2011 prilagoditi, da se zagotovi primerljiva strogost za proizvajalce in razrede vozil. Zato bi morala Komisija izvesti obširno raziskavo o korelacijah med preskusnima cikloma NEDC in novim WLTP, da bi zagotovili, da slednji odraža dejanske pogoje vožnje.

(13)

Da bi zagotovili ustrezen prikaz dejanskih emisij po svetu in natančno primerljivost izmerjenih vrednosti CO2 bi morala Komisija zagotoviti, da bodo strogo določeni tisti elementi preskusnega postopka, ki bistveno vplivajo na izmerjene emisije CO2, kar bi proizvajalcem preprečevalo prilagajanje v preskusnem ciklu. Obravnavati bi morali razhajanja med vrednostmi emisij CO2 homologiranih vozil in emisijami vozil, ki so naprodaj, in pri tem preučiti tudi možnost uvedbe postopka za preskus skladnosti v uporabi, ki bi zagotavljal neodvisno preskušanje reprezentativnega vzorca vozil, ki so naprodaj, pa tudi načine obravnave primerov dokazanega bistvenega razhajanja med vrednostma emisij CO2 iz preskusa in prvotno homologiranega vozila.

(14)

Ker cilja te uredbe, in sicer opredelitve načinov za doseganje cilja za leto 2020 glede zmanjšanja emisij CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(15)

Uredbo (EU) št. 510/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Ta uredba od leta 2020 za nova lahka gospodarska vozila, registrirana v Uniji, določa cilj 147 g CO2/km za povprečne emisije CO2, izmerjene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 in njenimi izvedbenimi ukrepi, ter inovativnimi tehnologijami.“;

2.

v členu 2 se doda naslednji odstavek:

„4.   Člen 4, člen 8(4)(b) in (c), člen 9 in člen 10(1)(a) in (c) se ne uporabljajo za proizvajalca, ki je skupaj z vsemi svojimi povezanimi podjetji odgovoren za manj kot 1 000 novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji v prejšnjem koledarskem letu.“;

3.

v členu 11(3) se črta zadnji stavek;

4.

člen 12 se spremeni:

5.

člen 13 se spremeni:

6.

v členu 14 se doda naslednji odstavek:

„2a.   Kadar odbor iz odstavka 1 ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

7.

v točki 1 Priloge I se doda naslednja točka:

„(c)	od leta 2020: pri čemer: M = masa vozila v kilogramih (kg) M0 = vrednost, sprejeta v skladu s členom 13(5) a = 0,096.“.