EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 42010X1113(02)

Spremembe Pravilnika št. 13 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil kategorij M, N in O v zvezi z zaviranjem

OJ L 297, 13.11.2010, p. 183–219 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/13(4)/oj

13.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/183


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Spremembe Pravilnika št. 13 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil kategorij M, N in O v zvezi z zaviranjem

Spremembe 11

Spremembe Pravilnika št. 13, objavljene v UL L 257 z dne 30. septembra 2010, str. 1.

Vključuje:

 

Spremembe 11 – začetek veljavnosti: 11. julij 2008

 

Revizijo 6 – Spremembo 1 – Popravek 1

 

Revizijo 6 – Spremembo 1 – Popravek 2

 

Dodatek 1 k Spremembam 11 – začetek veljavnosti: 22. julij 2009

 

Dodatek 2 k Spremembam 11 – začetek veljavnosti: 24. oktober 2009

 

Popravek 2 Sprememb 11 – začetek veljavnosti: 24. junij 2009

 

Dodatek 3 k Spremembam 11 – začetek veljavnosti: 17. marec 2010

Spremembe kazala

Naslov Priloge 16 se spremeni:

„Priloga 16: Združljivost vlečnih vozil in priklopnikov v zvezi s prenosom podatkov ISO11992“

Priloga 19 Vstavita se nova dodatka 7 in 8:

 

„Priloga 19 – Dodatek 7 – Opisni list za funkcijo stabilnosti vozila

 

Priloga 19 – Dodatek 8 – Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila“

Dodatka 7 in 8 (prejšnja) se preštevilčita v dodatka 9 in 10.

Vstavi se nova Priloga 21

„Priloga 21:

Posebne zahteve za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila

Priloga 21 – Dodatek 1 – Uporaba simulacije dinamične stabilnosti

Priloga 21 – Dodatek 2 – Simulacijsko orodje dinamične stabilnosti in njegovo potrjevanje

Priloga 21 –

Dodatek 3 –

Poročilo o preskusu s simulacijskim orodjem funkcije stabilnosti vozila“

Spremembe glavnega besedila Pravilnika

V celotnem besedilu Pravilnika št. 13 se sklic na „standard ISO 11992:2003“ nadomesti s „standard ISO 11992:2003, vključno s standardom ISO 11992-2:2003 in njegovimi spremembami 1:2007“.

Dodajo se novi odstavki 2.34 do 2.36:

„2.34.

‚funkcija stabilnosti vozila‘ pomeni funkcijo elektronskega nadzora vozila, ki izboljša dinamično stabilnost vozila.

2.34.1

Funkcija stabilnosti vozila vključuje eno ali oboje od naslednjega:

(a)

nadzor smeri

(b)

nadzor proti prevrnitvi

2.34.2

Nadzorne funkcije v okviru funkcije stabilnosti vozila:

2.34.2.1

‚nadzor smeri‘ pomeni funkcijo v okviru funkcije stabilnosti vozila, ki vozniku motornega vozila v primeru podkrmiljenja ali prekrmiljenja pomaga ohraniti želeno smer znotraj fizičnih omejitev vozila ter pomaga ohranjati priklopnik v smeri vožnje vlečnega vozila.

2.34.2.2

‚nadzor proti prevrnitvi‘ pomeni funkcijo v okviru funkcije stabilnosti vozila, ki se v primeru nevarnosti prevrnitve odzove tako, da stabilizira motorno vozilo ali kombinacijo vlečnega vozila in priklopnika ali priklopnik med dinamičnimi manevri znotraj fizičnih omejitev vozila.

2.35.

‚zadevni priklopnik‘ je priklopnik, ki predstavlja tip priklopnika, za katerega se zahteva homologacija.

2.36.

„faktor zaviranja (BF)“ je vhodno in izhodno razmerje ojačanja zavore.“

V odstavku 4.2 se „(zdaj 10)“ glasi „(zdaj 11)“.

Vstavi se nov odstavek 5.1.3.6.1:

„5.1.3.6.1

Podpora sporočil, opredeljenih v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je določena v Prilogi 16 k temu pravilniku za bodisi vlečno vozilo ali priklopnik.“

Odstavka 5.1.3.6.1 in 5.1.3.6.2 (prej) se preštevilčita v odstavka 5.1.3.6.2 in 5.1.3.6.3.

V odstavku 5.2.1.30.5 se črtata sklic na opombo 12 in opomba 12.

Doda se nov odstavek 5.2.1.32 (vključno s sklicem na novo opombo 12 in novo opombo 12):

„5.2.1.32.

Ob upoštevanju določb odstavka 12.4 tega pravilnika se vsa vozila kategorij M2, M3, N2 in N3  (1), ki nimajo več kot tri osi, opremijo s funkcijo stabilnosti vozila. Ta mora vključevati nadzor proti prevrnitvi in nadzor smeri ter izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge 21 k temu pravilniku.“

Odstavek 5.2.2.17.1 se spremeni (vključno s črtanjem opombe):

„5.2.2.17.1

Priklopniki, opremljeni s funkcijo stabilnosti vozila, kot je opredeljena v odstavku 2.34 tega pravilnika morajo v primeru okvare ali napake funkcije stabilnosti priklopnika na okvaro ali napako opozoriti z ločenim rumenim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.2 prek sponke 5 konektorja iz standarda ISO 7638:1997.

Opozorilni signal mora biti stalen in ostati prižgan, dokler se okvara ali napaka ne odpravi in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno.“

V odstavku 5.2.2.22.1 se črtata sklic na opombo 19 in opomba 19.

V odstavku 5.2.2.22.2 se sklic na opombo 20 in opomba 20 preštevilčita v opombo 19, sklic na opombo 21 in opomba 21 pa se črtata.

Doda se nov odstavek 5.2.2.23 (vključno s sklicem na novo opombo 20 in novo opombo 20):

„5.2.2.23.

Ob upoštevanju določb odstavka 12.4 tega pravilnika se vsa vozila kategorij O3 in O4  (2), ki nimajo več kot 3 osi in imajo zračno vzmetenje, opremijo s funkcijo stabilnosti vozila. Ta mora vključevati vsaj nadzor proti prevrnitvi in izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge 21 k temu pravilniku.“

Doda se nov odstavek 12.1.6 (vključno z opombo 21):

„12.1.6

Od uradnega začetka veljavnosti Sprememb 11 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s Spremembami 11 (3).

Doda se nov odstavek 12.1.7:

„12.1.7

Dodatek 1 k Spremembam 11 tega pravilnika se uporablja, kakor je določeno v odstavku 12.4.1“

Doda se nov odstavek 12.1.8:

„12.1.8

Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 2 k Spremembam 11 tega pravilnika nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 2 k Spremembam 11.“

Doda se nov odstavek 12.2.6:

„12.2.6

Po 48 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 1 k Spremembam 11 tega pravilnika pogodbenice podelijo homologacijo za vozila, ki so izvzeta na podlagi odstavkov 5.2.1.32 in 5.2.2.23, vključno z opombami, le če izpolnjujejo zahteve Dodatka 1 k Spremembam 11 tega pravilnika.“

Doda se nov odstavek 12.2.7:

„12.2.7

Po 48 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 2 k Spremembam 11 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 2 k Spremembam 11.“

Doda se nov odstavek 12.3.2:

„12.3.2

Po 84 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 2 k Spremembam 11 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz Dodatka 2 k Spremembam 11 tega pravilnika.“

Doda se nov odstavek 12.4 (vključno z opombo (*)

„12.4   Obvezne določbe za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila

12.4.1

Zahteve za opremo vozil s funkcijo stabilnosti vozila, kot je določeno v odstavkih 5.2.1.32 in 5.2.2.23 tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s Spremembami 11, se uporabljajo:

Kategorija vozila

Datum začetka uporabe (od datuma po začetku veljavnosti Sprememb 11)

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s Spremembami 11.

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz Sprememb 11 tega pravilnika.

M2

60 mesecev

84 mesecev

M3 (razred III) (4)

12 mesecev

36 mesecev

MM3 < 16 ton (pnevmatski prenos)

24 mesecev

48 mesecev

M3 (razred II in B (hidravlični prenos)

60 mesecev

84 mesecev

M3 (razred III) (hidravlični prenos)

60 mesecev

84 mesecev

M3 (razred III)

(pnevmatski prenos signala in hidravlični prenos moči)

72 mesecev

96 mesecev

M3 (razred II)

(pnevmatski prenos signala in hidravlični prenos moči)

72 mesecev

96 mesecev

M3 (drugo)

24 mesecev

48 mesecev

N2 (hidravlični prenos)

60 mesecev

84 mesecev

N2

(pnevmatski prenos signala in hidravlični prenos moči)

72 mesecev

96 mesecev

NN2 (drugo)

48 mesecev

72 mesecev

N3 (dvoosni vlačilci za polpriklopnike)

12 mesecev

36 mesecev

N3

(dvoosni vlačilci za polpriklopnike s pnevmatskim prenosom signala (ABS))

36 mesecev

60 mesecev

N3 (3 osi z elektronskim prenosom signala (EBS))

36 mesecev

60 mesecev

N3 (2 in 3 osi s pnevmatskim prenosom signala (ABS))

48 mesecev

72 mesecev

N3 (drugo)

24 mesecev

48 mesecev

O3 (kombinirana osna obremenitev od 3,5 do 7,5 tone)

48 mesecev

72 mesecev

O3 (drugo)

36 mesecev

60 mesecev

O4

24 mesecev

36 mesecev

Odstavka 12.4 in 12.4.1 (prej) se preštevilčita v odstavka 12.5 in 12.5.1.

Spremembe Priloge 2

V Prilogi 2 se dodata novi točki 14.14 in 14.14.1:

„14.14.

Vozilo je opremljeno s funkcijo stabilnosti vozila:

da/ne (2)

Če je odgovor pritrdilen: …

 

Funkcija stabilnosti vozila je bila preskušena v skladu z in izpolnjuje zahteve iz Priloge 21:

da/ne (2)

Funkcija stabilnosti vozila je neobvezna oprema:

da/ne (2)

Funkcija stabilnosti vozila vključuje nadzor smeri:

da/ne (2)

Funkcija stabilnosti vozila vključuje nadzor proti prevrnitvi:

da/ne (2)

14.14.1

Če se uporablja poročilo o preskusu iz Priloge 19, se navede številka poročila o preskusu: …“

 

Spremembe Priloge 10

Opomba 2 v odstavku 1.3.1 Priloge 10 se spremeni:

„(2)

Pri večkratnih oseh, pri katerih je razmik med dvema sosednjim osema večji od 2,0 m, se vsaka posamezna os šteje za neodvisno skupino osi.“

Spremembe Priloge 11

Priloga 11

Odstavek 2 se spremeni:

„2.

Izraz ‚enak‘, kot je uporabljen v odstavkih 1.1, 1.2 in 1.3 zgoraj, pomeni enak v geometrijskih in mehanskih značilnostih sestavnih delov vozila iz navedenih odstavkov in v materialih, iz katerih so ti sestavni deli izdelani.

Pri priklopnikih se šteje, da so te zahteve izpolnjene glede odstavkov 1.1 in 1.2 zgoraj, če poročilo za referenčno os/zavoro vsebuje identifikacijske oznake iz odstavka 3.7 Dodatka 2 te priloge za os/zavoro zadevnega priklopnika.

‚Referenčna os/zavora‘ je os/zavora, za katero obstaja poročilo, navedeno v odstavku 3.9 Dodatka 2 te priloge.“

Priloga 11 – Dodatek 1

Preglednica I se spremeni (vključno z opombo (1)):

 

„Osi vozila

Referenčne osi

Statična masa (P) (5)

Zavorna sila, potrebna na kolesih

Hitrost

Preskusna masa (Pe) (5)

Zavorna sila, ki se razvije na kolesih

Hitrost

kg

N

km/h

kg

N

km/h

Os št. 1

 

 

 

 

 

 

Os št. 2

 

 

 

 

 

 

Os št. 3

 

 

 

 

 

 

Os št. 4

 

 

 

 

 

 

Tretja vrstica preglednice III se spremeni (vključno z opombo 2):

 

„REFERENČNA OS …

(priložen izvod)

 

POROČILO ŠT …

 

Datum …


 

Tip I

Tip III

Zavorna sila na os (N)

(glej odstavek 4.2.1 Dodatka 2)

 

 

Os št. 1

T1 = … % Fe

T1 = … % Fe

Os št. 2

T2 = … % Fe

T2 = … % Fe

Os št. 3

T3 = … % Fe

T3 = … % Fe

…“

Priloga 11 – Dodatek 2

Vstavi se nov odstavek 1.2.2:

„1.2.2

Preskusi, ki se opravijo skladno s tem dodatkom pred Dodatkom 2 k Spremembam 11 tega pravilnika, ki skupaj z dopolnilnimi podatki proizvajalca vozila/osi/zavore zagotavljajo dovolj informacij za izpolnjevanje zahtev dodatka 2 k Spremembam 11, se lahko uporabijo za novo poročilo ali razširitev obstoječega poročila o preskusu, ne da bi bilo treba izvesti dejanske preskuse.“

Odstavek 2 se spremeni:

‚2.   SIMBOLI IN OPREDELITVE

2.1   Simboli

P

=

del mase vozila, ki jo nosi os pod statičnimi pogoji

F

=

normalna reakcija površine ceste na os pod statičnimi pogoji = P·g

FR

=

skupna normalna statična reakcija cestišča na kolesa priklopnega vozila

Fe

=

preskusna osna obremenitev

Pe

=

Fe/g

g

=

gravitacijski pospešek: g = 9,81 m/s2

C

=

vhodni navor zavore

C0

=

prag vhodnega navora zavore, opredelitev je v odstavku 2.2.2

C0,dec

=

določen prag vhodnega navora zavore

Cmax

=

določen najvišji vhodni navor zavore

R

=

kotalni (dinamični) polmer pnevmatike

T

=

zavorna sila na dotikališču pnevmatike s cesto

TR

=

skupna zavorna sila na dotikališču pnevmatike priklopnika s cesto

M

=

zavorni navor = T·R

z

=

zavorno razmerje = T/F ali M/(R·F)

s

=

hod bata zavornega valja (delovni hod plus prazni hod)

sp

=

glej Dodatek 9 Priloge 19

ThA

=

glej Dodatek 9 Priloge 19

l

=

dolžina vzvoda

r

=

notranji polmer zavornih bobnov ali učinkoviti polmer zavornih kolutov

p

=

tlak aktiviranja zavor

Opomba: Simboli s pripono ‚e‘ se nanašajo na parametre, povezane s preskusom referenčnih zavor in se lahko po potrebi dodajo drugim simbolom.

2.2   Opredelitev pojmov

2.2.1   Masa koluta ali bobna

2.2.1.1

‚Določena masa‘ je masa, ki jo določi proizvajalec in je reprezentativna masa za identifikacijsko oznako zavore (glej odstavek 3.7.2.2 tega dodatka).

2.2.1.2

‚Nazivna preskusna masa‘ je masa, ki jo proizvajalec določi za boben ali kolut kot maso, s katero tehnična služba izvede ustrezne preskuse.

2.2.1.3

‚Dejanska preskusna masa‘ je masa, ki jo tehnična služba izmeri pred preskusom.

2.2.2   ‚Prag vhodnega navora zavore‘:

2.2.2.1

Prag vhodnega navora zavore ‚C0‘ je vhodni navor, ki je potreben za merljivi zavorni navor. Ta navor se lahko določi z ekstrapolacijo meritev v območju, ki ne presega 15 odstotkov vrednosti zaviranja ali z drugimi enakovrednimi metodami (npr. odstavek 1.3.1.1 Priloge 10).

2.2.2.2

Prag vhodnega navora zavore ‚C0,dec‘ je prag vhodnega navora zavore, ki ga določi proizvajalec in je reprezentativen prag vhodnega navora zavore (glej odstavek 3.7.2.2.1 tega dodatka) in je potreben za izdelavo diagrama 2 Priloge 19.

2.2.2.3

Prag vhodnega navora zavore ‚C0,e‘ se določi s postopkom iz odstavka 2.2.2.1 zgoraj, in sicer ga izmeri tehnična služba ob koncu preskusa.

2.2.3   ‚Zunanji premer koluta‘:

2.2.3.1

‚Določen zunanji premer‘ je zunanji premer koluta, ki ga določi proizvajalec in je reprezentativen zunanji premer za kolut (glej odstavek 3.7.2.2.1 tega dodatka).

2.2.3.2

‚Nazivni zunanji premer‘ je zunanji premer, ki ga proizvajalec določi za kolut, na katerem tehnična služba izvede ustrezen preskus.

2.2.3.3

‚Dejanski zunanji premer‘ je zunanji premer, ki ga tehnična služba izmeri pred preskusom.

2.2.4   ‚Dejanska dolžina odmične gredi‘ je razdalja od središčnice odmikača v obliki črke S do središčnice prestavne ročice.‘

Odstavek 3.4 se spremeni tako, da se glasi:

„3.4   Preskusni pogoji (splošno)“

Odstavki 3.7 do 3.7.3 se črtajo.

Vstavijo se novi odstavki 3.7 do 3.9.4 jo:

„3.7   Podatki za identifikacijo

3.7.1   Na osi morajo biti na vidnem mestu čitljivo in neizbrisno skupaj in v kateremkoli vrstnem redu navedeni vsaj naslednji identifikacijski podatki:

(a)

proizvajalec osi in/ali znamka;

(b)

identifikacijska oznaka osi (glej odstavek 3.7.2.1 tega dodatka);

(c)

identifikacijska oznaka zavore (glej odstavek 3.7.2.2 tega dodatka);

(d)

identifikacijska oznaka Fe (glej odstavek 3.7.2.3 tega dodatka);

(e)

osnovni del številke poročila o preskusu (glej odstavek 3.9 tega dodatka).

Spodaj je podan primer:

 

 

 

 

 

3.7.1.1   Na nevgrajeni napravi za samodejno nastavljanje zavor morajo biti na vidnem mestu čitljivo in neizbrisno skupaj navedeni vsaj naslednji identifikacijski podatki:

(a)

proizvajalec in/ali znamka;

(b)

tip;

(c)

različica.

3.7.1.2   Znamka in tip vsake zavorne obloge morata biti čitljivo in neizbrisno vidna, ko je obloga/ploščica vgrajena na zavorno čeljust/nosilno ploščo.

3.7.2   Identifikacijske oznake

3.7.2.1   Identifikacijska oznaka osi

Identifikacijska oznaka osi razvršča os glede zavorne sile/navorne zmogljivosti, kot jih navaja proizvajalec osi.

Identifikacijska oznaka osi je alfanumerična številka, sestavljena iz štirih znakov „ID1-“, ki jim sledi največ 20 znakov.

3.7.2.2   Identifikacijska oznaka zavore

Identifikacijska oznaka je alfanumerična številka, sestavljena iz štirih znakov „ID2-“, ki jim sledi največ 20 znakov.

Zavora z enako identifikacijsko oznako je zavora, ki se ne razlikuje glede na naslednja merila:

(a)

tip zavor (npr. bobnasta (z odmikačem v obliki črke S, zagozda itd.) ali kolutna zavora (pritrjen, plavajoč, enojni ali dvojni kolut itd.));

(b)

osnovni material (npr. železen ali neželezen) za ohišje sedla kolutne zavore, nosilec zavor, zavorni kolut in zavorni boben;

(c)

mere s pripono „e“ skladno s slikama 2A in 2B v Dodatku 2B k tej prilogi;

(d)

osnovno metodo, ki se uporablja v zavori za ustvarjanje zavorne sile;

(e)

pri kolutnih zavorah način vgradnje tornega obroča: pritrjeno ali plavajoče;

(f)

faktor zaviranja BF;

(g)

različne značilnosti zavor glede na zahteve Priloge 11, ki niso zajete v pododstavku 3.7.2.2.1.

3.7.2.2.1   Razlike, ki so dovoljene v okviru iste identifikacijske oznake

Ista identifikacijska oznaka zavore lahko vključuje različne značilnosti glede na naslednja merila:

(a)

povečanje najvišjega določenega vhodnega navora zavore Cmax;

(b)

odstopanje določene mase zavornega bobna in zavornega koluta mdec: ± 20 odstotkov;

(c)

način pritrditve zavornih oblog ali zavornih ploščic na zavorno čeljust/nosilno ploščo;

(d)

pri kolutnih zavorah povečanje največje zmogljivosti hoda zavore;

(e)

učinkovito dolžino odmične gredi;

(f)

določen prag navora C0,dec;

(g)

± 5 mm od določenega zunanjega premera koluta;

(h)

tip hlajenja koluta (prezračevani ali neprezračevani);

(i)

pesto (z vgrajenim pestom ali brez njega);

(j)

kolut z vgrajenim bobnom – z delovanjem parkirne zavore ali brez njega;

(k)

geometrijsko razmerje med tornimi površinami kolutov in vgradnjo koluta;

(l)

tip zavorne obloge;

(m)

različice materiala (razen sprememb osnovnega materiala, glej odstavek 3.7.2.2), za katere proizvajalec potrdi, da taka sprememba materiala ne spreminja učinkovitosti glede na zahtevane preskuse;

(n)

nosilno ploščo in čeljusti.

3.7.2.3   Identifikacijska oznaka Fe

Identifikacijska oznaka Fe navaja preskusno osno obremenitev. Je alfanumerična številka, sestavljena iz štirih znakov „ID3-“, ki jim sledi vrednost Fe v daN, brez identifikacijske oznake enote „daN“.

3.7.2.4   Identifikacijska oznaka poročila o preskusu

Identifikacijska oznaka poročila o preskusu je alfanumerična številka, sestavljena iz štirih znakov „ID4-“, ki jim sledi osnovni del številke poročila o preskusu.

3.7.3   Naprava za samodejno nastavljanje zavor (vgrajena in nevgrajena)

3.7.3.1   Tipi naprave za samodejno nastavljanje zavor

Isti tip naprave za samodejno nastavljanje zavor se ne razlikuje glede na naslednja merila:

(a)

telo: osnovni material (npr. železen ali neželezen, lito železo ali kovano jeklo);

(b)

najvišji dovoljeni moment zavorne gredi;

(c)

nastavitev načina delovanja, npr. odvisen od hoda (poti), odvisen od sile ali elektronski/mehanski.

3.7.3.2   Različice naprave za samodejno nastavljanje zavor glede na obnašanje pri nastavljanju

Šteje se, da so naprave za samodejno nastavljanje zavor v okviru tipa, ki vpliva na vozni profil zavore, različice naprave.

3.8   Merila za preskušanje

S preskušanjem se dokaže skladnost z vsemi zahtevami iz Dodatka 2 k tej prilogi.

Če je za spremenjeno os/zavoro v okviru omejitev iz odstavka 3.7.2.2.1 potrebno novo poročilo o preskusu ali razširitev poročila o preskusu, se uporabijo naslednja merila, da se določi, ali je potrebno nadaljnje preskušanje ob upoštevanju najbolj neugodnih sestavov, ki so dogovorjeni s tehnično službo.

V naslednji preglednici se uporabljajo spodaj prikazane okrajšave:

CT (celotni preskus)

Preskus skladno z Dodatkom 2 Priloge 11:

3.5.1

Dodaten preskus zaviranja pri hladnih zavorah

3.5.2

Preskus pojemanja zavornega učinka (preskus tipa I) (6)

3.5.3

Preskus pojemanja zavornega učinka (preskus tipa III) (6)

Preskus skladno s Prilogo 19:

4

Zavorni učinek priklopnika pri hladnih zavorah (6)

FT (preskus pojemanja zavornega učinka)

Preskus skladno z Dodatkom 2 Priloge 11:

3.5.1

Dodaten preskus zaviranja pri hladnih zavorah

3.5.2

Preskus pojemanja zavornega učinka (preskus tipa I) (6)

3.5.3

Preskus pojemanja zavornega učinka (preskus tipa III) (6)


Razlike skladno z odstavkom 3.7.2.2.1 zgoraj

Merila za preskušanje

(a)

Povečanje najvišjega določenega vhodnega navora zavore Cmax

Sprememba, dovoljena brez dodatnega preskušanja

(b)

Odstopanje določene mase zavornega bobna in zavornega koluta mdec: ± 20 odstotkov

CT: Preskusi se najlažja različica. Če nazivna preskusna masa za novo različico odstopa za manj kot 5 odstotkov od prej preskušene različice z višjo nazivno vrednostjo, preskus lažje različice ni potreben.

Dejanska preskusna masa preskusnega vzorca lahko odstopa od nazivne preskusne mase za ± 5 odstotkov.

(c)

Način pritrditve zavornih oblog/zavornih ploščic na zavorno čeljust/nosilno ploščo

Najbolj neugoden primer, ki ga določi proizvajalec in s katerim se strinjajo tehnične službe, ki izvajajo preskus

(d)

Pri kolutnih zavorah povečanje največje zmogljivosti hoda zavore

Sprememba, dovoljena brez dodatnega preskušanja

(e)

Učinkovita dolžina odmične gredi

Šteje se, da je najbolj neugoden primer torzijska togost najnižje odmične gredi in se preveri bodisi s:

(i)

FT ali

(ii)

sprememba, dovoljena brez dodatnega preskušanja, če se z izračunom lahko prikaže vpliv na hod in zavorno silo. V tem primeru morajo biti v poročilu o preskusu navedene naslednje ekstrapolirane vrednosti: se, Ce, Te, Te/Fe.

(f)

Določen prag navora C0,dec

Treba je preveriti, ali zavorni učinek ostaja znotraj poti diagrama 2 Priloge 19.

(g)

± 5 mm od določenega zunanjega premera koluta

Šteje se, da je najbolj neugoden primer najmanjši premer

Dejanski zunanji premer preskusnega vzorca lahko odstopa od nazivnega zunanjega premera, ki ga določi proizvajalec osi, za ± 1 mm.

(h)

Tip hlajenja koluta (prezračevani ali neprezračevani)

Vsak tip se preskusi

(i)

Pesto (z vgrajenim pestom ali brez njega);

Vsak tip se preskusi

(j)

Kolut z vgrajenim bobnom – z delovanjem parkirne zavore ali brez njega

Za to značilnost preskušanje ni potrebno

(k)

Geometrijsko razmerje med tornimi površinami kolutov in vgradnjo koluta

Za to značilnost preskušanje ni potrebno

(l)

Tip zavorne obloge

Vsak tip zavorne obloge

(m)

Različice materiala (razen sprememb osnovnega materiala, glej odstavek 3.7.2.2) za katere proizvajalec potrdi, da taka sprememba materiala ne spreminja učinkovitosti glede na zahtevane preskuse

Za ta pogoj preskušanje ni potrebno

(n)

Nosilna plošča in čeljusti

Preskusni pogoji najbolj neugodnega primer (7):

Nosilna plošča: najmanjša debelina

Čeljust: najlažja zavorna čeljust

3.8.1

Če naprava za samodejno nastavljanje zavor odstopa od naprave, ki je bila preskušena skladno z odstavkoma 3.7.3.1 in 3.7.3.2, je potreben dodaten preskus v skladu z odstavkom 3.6.2 tega dodatka.

3.9   Poročilo o preskusu

3.9.1   Številka poročila o preskusu

Številka poročila o preskusu je sestavljena iz dveh delov: osnovnega dela in pripone, ki navaja raven izdaje poročila o preskusu.

Osnovni del, ki je sestavljen iz največ 20 znakov, in pripona sta jasno ločena, na primer s piko ali poševnico.

Osnovni del številke poročila o preskusu zajema samo zavore z isto identifikacijsko oznako zavore in z enakim faktorjem zaviranja (v skladu z odstavkom 4 Priloge 19 k temu pravilniku).

3.9.2   Šifra preskusa

Poleg številke poročila o preskusu „šifra preskusa“, sestavljena iz največ osmih znakov (npr. ABC123), navaja rezultate preskusa, ki veljajo za identifikacijske oznake in preskusne vzorce, kar je podrobneje opisano v odstavku 3.7 zgoraj.

3.9.3   Rezultati preskusa

3.9.3.1

Rezultati preskusov, ki se izvajajo v skladu z odstavkoma 3.5 in 3.6.1 tega dodatka, se vpišejo na obrazec, katerega vzorec je prikazan v Dodatku 3 k tej prilogi.

3.9.3.2

Če ima zavora napravo za samodejno nastavljanje zavor, se rezultati preskusov, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 3.6.2 tega dodatka, vpišejo na obrazec, katerega vzorec je prikazan v Dodatku 4 k tej prilogi.

3.9.4   Opisni list

Opisni list, ki ga zagotovi proizvajalec osi ali vozila in vsebuje vsaj podatke iz Dodatka 5 k tej prilogi, mora biti del poročila o preskusu.

Po potrebi se v opisnem listu navedejo različice opreme zavore/osi glede na osnovna merila, navedena v odstavku 3.7.2.2.1 zgoraj.“

Odstavek 4.1 se spremeni:

„4.1   Preverjanje sestavnih delov

Zavorna specifikacija vozila, ki je v postopku homologacije, mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 3.7 in 3.8 zgoraj.“

Odstavki 4.1.1 do 4.1.7 se črtajo.

Enačba v odstavku 4.3.1.4 se spremeni:

Formula

Enačba v odstavku 4.3.2 se spremeni:

Formula

Priloga 11 – Dodatek 3

se spremeni (vključno s črtanjem slik 1A, 1B, 2A in 2B):

„DODATEK 3

Vzorec obrazca poročila o preskusu, kot je predpisano v odstavku 3.9 dodatka 2 k tej prilogi

POROČILO O PRESKUSU št.: …

 

Osnovni del: ID4- …

 

Pripona: …

1.   SPLOŠNO

1.1

Proizvajalec osi (ime in naslov): …

1.1.1

Znamka proizvajalca osi: …

1.2

Proizvajalec zavore (ime in naslov): …

1.2.1

Identifikacijska oznaka zavore ID2-: …

1.2.2

Naprava za samodejno nastavljanje zavor: vgrajena/nevgrajena (8)

1.3

Opisni list proizvajalca: …

2.   ZAPIS O PRESKUSU

Za vsak preskus je treba zabeležiti:

2.1

Šifro preskusa (glej odstavek 3.9.2 Dodatka 2 k tej prilogi): …

2.2

Preskusni vzorec: (natančna opredelitev preskušene različice, povezane z opisnim listom proizvajalca. (Glej tudi odstavek 3.9.2 Dodatka 2 k tej prilogi)

2.2.1

Os

2.2.1.1

Identifikacijska oznaka osi: ID1-…

2.2.1.2

Identifikacija preskušene osi: …

2.2.1.3

Preskusna osna obremenitev (identifikacijska oznaka Fe): ID3-… daN

2.2.2

Zavora

2.2.2.1

Identifikacijska oznaka zavore: ID2-…

2.2.2.2

Identifikacija preskušene zavore: …

2.2.2.3

Največja zmogljivost hoda zavore (9): …

2.2.2.4

Učinkovita dolžina odmične gredi (10): …

2.2.2.5

Sprememba materiala v skladu z odstavkom 3.8 (m) Dodatka 2 k tej prilogi: …

2.2.2.6

Zavorni boben / kolut (8)

2.2.2.6.1

Dejanska preskusna masa koluta / bobna (8): …

2.2.2.6.2

Nazivni zunanji premer koluta (9): …

2.2.2.6.3

Tip hlajenja koluta prezračevani/neprezračevani (8)

2.2.2.6.4

Z vgrajenim pestom ali brez njega (8)

2.2.2.6.5

Kolut z vgrajenim bobnom – z delovanjem parkirne zavore ali brez njega (8)  (9)

2.2.2.6.6

Geometrijsko razmerje med tornimi površinami kolutov in vgradnjo koluta: …

2.2.2.6.7

Osnovni material: …

2.2.2.7

Zavorna obloga ali zavorna ploščica 1 (8)

2.2.2.7.1

Proizvajalec: …

2.2.2.7.2

Znamka: …

2.2.2.7.3

Tip: …

2.2.2.7.4

Način pritrditve zavornih oblog/ zavornih ploščic na zavorno čeljust/nosilno ploščo (8): …

2.2.2.7.5

Debelina nosilne plošče, teža čeljusti ali druge opisne informacije (opisni list proizvajalca) (8):

2.2.2.7.6

Osnovni material zavorne čeljusti/nosilne plošče (8): …

2.2.3

Naprava za samodejno nastavljanje zavor (ne velja v primeru vgrajene naprave za samodejno nastavljanje zavor) (8)

2.2.3.1

Proizvajalec (ime in naslov) …

2.2.3.2

Znamka: …

2.2.3.3

Tip: …

2.2.3.4

Različica: …

2.2.4

Kolesa (mere so na slikah 1A in 1B v Dodatku 5 k tej prilogi)

2.2.4.1

Referenčni kotalni polmer pnevmatike (Re) pri preskusni osni obremenitvi (Fe): …

2.2.4.2

Podatki o nameščenem kolesu med preskušanjem:

Velikost pnevmatike

Velikost platišča

Xe (mm)

De (mm)

Ee (mm)

Ge (mm)

 

 

 

 

 

 

2.2.5

Dolžina vzvoda le: …

2.2.6

Zavorni valj

2.2.6.1

Proizvajalec: …

2.2.6.2

Znamka: …

2.2.6.3

Tip: …

2.2.6.4

(Preskus) Identifikacijska številka: …

2.3

Rezultati preskusov (popravljeni, da se upošteva kotalni upor 0,01·Fe)

2.3.1

Pri vozilih kategorij O2 in O3

Tip preskusa:

0

I

Priloga 11, Dodatek 2, odstavek:

3.5.1.2

3.5.2.2/3

3.5.2.4

preskusna hitrost

km/h

40

40

40

tlak v zavornem valju pe

kPa

 

 

zavorni čas

min

2,55

dosežena zavorna sila Te

daN

 

 

 

učinkovitost zavor Te/Fe

 

 

 

hod bata zavornega valja se

mm

 

 

vhodni navor zavore Ce

Nm

 

 

prag vhodnega navora zavore C0,e

Nm

 

 

2.3.2

Pri vozilih kategorije O4

Tip preskusa:

0

III

Priloga 11, Dodatek 2, odstavek:

3.5.1.2

3.5.3.1

3.5.3.2

začetna preskusna hitrost

km/h

60

 

60

končna preskusna hitrost

km/h

 

 

 

tlak v zavornem valju pe

kPa

 

 

število zaviranj

20

trajanje cikla zaviranja

s

60

dosežena zavorna sila Te

daN

 

 

 

učinkovitost zavor Te/Fe

 

 

 

hod bata zavornega valja se

mm

 

 

vhodni navor zavore Ce

Nm

 

 

prag vhodnega navora zavore C0,e

Nm

 

 

2.3.3

Ta predmet se dopolni le, če je bila zavora preskušena s preskusnim postopkom iz odstavka 4 Priloge 19 k temu pravilniku, da se preveri zavorni učinek pri zaviranju s hladnimi zavorami s faktorjem zaviranja (BF).

2.3.3.1

Faktor zaviranja BF:

2.3.3.2

Določen prag navora C0,dec Nm

2.3.4

Učinkovitost naprave za samodejno nastavljanje zavor (po potrebi)

2.3.4.1

Prosti tek v skladu z odstavkom 3.6.3 Dodatka 2 k Prilogi 11: da / ne (8)

3.   OBSEG UPORABE

Obseg uporabe določa različice osi/zavore, ki so zajete v tem poročilu o preskusu tako, da je prikazano, katere spremenljivke posamezne šifre preskusa zajemajo.

4.   Ta preskus je bil izveden ter rezultati sporočeni v skladu z Dodatkom 2 k Prilogi 11 in po potrebi z odstavkom 4 Priloge 19 k Pravilniku št. 13, kakor je bil nazadnje spremenjen s spremembami …

Ob koncu preskusa, določenega v odstavku 3.6 Dodatka 2 k Prilogi 11 (11), so bile zahteve iz odstavka 5.2.2.8.1 Pravilnika št. 13 izpolnjene/neizpolnjene (8).

TEHNIČNA SLUŽBA (12), PRISTOJNA ZA OPRAVLJANJE PRESKUSA

Podpisal: …Datum: …

5.   HOMOLOGACIJSKI ORGAN (12)

Podpisal: …Datum: …

Priloga 11 – Dodatek 4

V točki 1.1 Dodatka 4 k Prilogi 11 se „Tehnično dovoljena obremenitev osi (Pe)“ nadomesti s „Preskusna osna obremenitev (identifikacijska oznaka Fe): ID3-“

K Prilogi 11 se doda se nov Dodatek 5:

„DODATEK 5

Opisni list za osi in zavore priklopnika glede na alternativni postopek za tip I in tip III

1.   SPLOŠNO

1.1

Ime in naslov proizvajalca osi ali vozila: …

2.   PODATKI O OSEH

2.1

Proizvajalec (ime in naslov) …

2.2

Tip/različica: …

2.3

Identifikacijska oznaka osi: ID1-…

2.4

Preskusna osna obremenitev (Fe): … daN

2.5

Podatki o kolesih in zavorah v skladu z naslednjima slikama 1A in 1B

Slika 1A

Image

Slika 1B

Image

3.   ZAVORA

3.1

Splošne informacije

3.1.1

Znamka: …

3.1.2

Proizvajalec (ime in naslov) …

3.1.3

Tip zavore (npr. bobnasta/kolutna): …

3.1.3.1

Različica (npr. odmikač v obliki črke S, enojna zagozda itd.): …

3.1.4

Identifikacijska oznaka zavore: ID2-…

3.1.5

Podatki o zavorah v skladu z naslednjima slikama 2A in 2B:

Slika 2A

Image

Slika 2B

Image

xe (mm)

ae (mm)

he (mm)

ce (mm)

de (mm)

ee (mm)

α0e

α1e

be (mm)

re (mm)

Ae (cm2)

S1e (mm)

S2e (mm)

S3e (mm)

3.2

Podatki o bobnasti zavori

3.2.1

Naprava za nastavljanje zavor (zunanja/vgrajena): …

3.2.2

Določen najvišji vhodni navor zavore Cmax: … Nm

3.2.3

Mehanska učinkovitost: η = …

3.2.4

Določen prag vhodnega navora zavore C0,dec: … Nm

3.2.5

Učinkovita dolžina odmične gredi: … mm

3.3

Zavorni boben

3.3.1

Največji premer torne površine (mejna obraba) …mm

3.3.2

Osnovni material: …

3.3.3

Določena masa: … kg

3.3.4

Nazivna masa: … kg

3.4

Zavorna obloga

3.4.1

Proizvajalec in naslov …

3.4.2

Znamka …

3.4.3

Tip …

3.4.4

Identifikacija (identifikacija tipa na oblogi) …

3.4.5

Najmanjša debelina (mejna obraba) … mm

3.4.6

Način pritrditve tornega materiala na zavorno čeljust: …

3.4.6.1

Najbolj neugoden primer pritrditve (če je več kot eden): …

3.5

Podatki o kolutni zavori

3.5.1

Vrsta povezave z osjo (osna, radialna, vgrajena itd.): …

3.5.2

Naprava za nastavljanje zavor (zunanja/vgrajena): …

3.5.3

Največji hod bata zavornega valja: … mm

3.5.4

Določena največja vhodna sila ThAmax: … daN

3.5.4.1

Cmax = ThAmax · le: … Nm

3.5.5

Polmer trenja: re = … mm

3.5.6

Dolžina vzvoda: le = … mm

3.5.7

Vhodno/izhodno razmerje (le/ee): i = …

3.5.8

Mehanska učinkovitost: η = …

3.5.9

Določen prag vhodne sile zavore ThA0,dec: … N

3.5.9.1

C0,dec = ThA0,dec · le: … Nm

3.5.10.

Najmanjša debelina rotorja (mejna obraba): …mm

3.6

Podatki o zavornem kolutu

3.6.1

Opis tipa koluta: …

3.6.2

Povezava/montaža na pesto: …

3.6.3

Prezračevanje (da/ne): …

3.6.4

Določena masa: … kg

3.6.5

Nazivna masa: … kg

3.6.6

Določen zunanji premer: … mm

3.6.7

Najmanjši zunanji premer: … mm

3.6.8

Notranji premer tornega obroča: …mm

3.6.9

Širina prezračevalnega kanala (če se uporablja): …mm

3.6.10.

Osnovni material: …

3.7

Podatki o zavornih ploščicah

3.7.1

Proizvajalec in naslov: …

3.7.2

Znamka: …

3.7.3

Tip: …

3.7.4

Identifikacija (identifikacija tipa na tablici nosilne plošče): …

3.7.5

Najmanjša debelina (mejna obraba): … mm

3.7.6

Način pritrditve tornega materiala na tablico nosilne plošče: …

3.7.6.1

Najbolj neugoden primer pritrditve (če je več kot eden): …“

Spremembe Priloge 13

Odstavek 4.3 Priloge 13 se spremeni:

„4.3

V primeru okvare iz odstavka 4.1 zgoraj veljajo naslednje zahteve:

Motorna vozila

:

Preostali zavorni učinek mora biti takšen, kot je predpisan za zadevno vozilo v primeru okvare dela prenosa v delovnem zavornem sistemu, kot je opredeljeno v odstavka 5.2.1.4 tega pravilnika. Ta zahteva se ne sme razlagati kot opustitev zahteve glede pomožnega zaviranja.

Priklopniki

:

Preostali zavorni učinek mora biti takšen, kot je opredeljen v odstavku 5.2.2.15.2 tega pravilnika.“

Spremembe Priloge 16

Priloga 16 se spremeni:

„PRILOGA 16

Združljivost vlečnih vozil in priklopnikov v zvezi s prenosom podatkov iso11992

1.   SPLOŠNO

1.1

Zahteve iz te priloge veljajo samo za vlečna vozila in priklopnike, opremljene z električnim upravljalnim vodom, kot je opredeljeno v odstavku 2.24 tega pravilnika.

1.2

Konektor iz standarda ISO7638 zagotavlja energijo za zavorni sistem ali protiblokirni zavorni sistem priklopnika. Pri vozilih, opremljenih z električnim upravljalnim vodom, kot je opredeljeno v odstavku 2.24 tega pravilnika, ta konektor zagotavlja tudi vmesnik za prenos podatkov prek sponk 6 in 7 – glej odstavek 5.1.3.6 Pravilnika.

1.3

Ta priloga določa zahteve, ki se uporabljajo za vlečno vozilo in priklopnik glede podpornih sporočil, opredeljenih v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007.

2.   Parametri, opredeljeni v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, ki se posredujejo prek električnega upravljalnega voda, so podprti takole:

2.1

Naslednje funkcije in z njimi povezana sporočila so funkcije in sporočila, določena v tem pravilniku, ki jih vlečno vozilo ali priklopnik po potrebi podpira:

2.1.1

Sporočila, ki jih vlečno vozilo posreduje priklopniku:

Funkcija/parameter

ISO 11992-2:2003

Sklic

Pravilnik št. 13

Sklic

Vrednost zahteve za delovno/pomožno zaviranje

EBS11

zlog 3-4

Odstavek 3.1.3.2 Priloge 10

Vrednost zahteve za zaviranje dveh električnih vodov

EBS12

zlog 3 bita 1-2

Odstavek 5.1.3.2 Pravilnika št. 13

Pnevmatski upravljalni vod

EBS12

zlog 3 biti 5-6

Odstavek 5.1.3.2 Pravilnika št. 13

2.1.2

Sporočila, ki jih priklopnik posreduje vlečnemu vozilu:

Funkcija / Parameter

ISO 11992-2:2003

Sklic

Pravilnik št. 13

Sklic

ENS dejaven/nedejaven

EBS21 Zlog 2

bita 1-2

Odstavek 2.1.6 Priloge 21

Električno napajanje vozila zadovoljivo/nezadovoljivo

EBS22 Zlog 2

bita 1-2

Odstavek 5.2.2.20 Pravilnika št. 13

Zahteva za rdeč opozorilni signal

EBS22 Zlog 2

bita 3-4

Odstavki 5.2.2.15.2.1, 5.2.2.16 in 5.2.2.20 Pravilnika št. 13

Zahteva za zaviranje prek napajalnega voda

EBS22 Zlog 4

bita 3-4

Odstavek 5.2.2.15.2 Pravilnika št. 13

Zahteva za zavorne svetilke

EBS22 Zlog 4

bita 5-6

Odstavek 5.2.2.22.1 Pravilnika št. 13

Pnevmatsko napajanje vozila zadovoljivo/nezadovoljivo

EBS23 Zlog 1

bita 7-8

Odstavek 5.2.2.16 Pravilnika št. 13

2.2

Ko priklopnik posreduje naslednja sporočila, mora vlečno vozilo opozoriti voznika:

Funkcija / Parameter

ISO 11992-2:2003

Sklic

Potrebno je opozarjanje voznika

ENS dejaven/nedejaven (13)

EBS21 Zlog 2

bita 1-2

Odstavek 2.1.6 Priloge 21

Zahteva za rdeč opozorilni signal

EBS22 Zlog 2

bita 3-4

Odstavek 5.2.1.29.2.1 Pravilnika št. 13

2.3

Vlečno vozilo ali priklopnik mora podpirati naslednja sporočila, opredeljena v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007:

2.3.1

Sporočila, ki jih vlečno vozilo posreduje priklopniku:

Trenutno ni opredeljeno nobeno sporočilo.

2.3.2

Sporočila, ki jih priklopnik posreduje vlečnemu vozilu:

Funkcija/parameter

ISO 11992-2:2003 Sklic

Delovna zavora vozila dejavna/nedejavna

EBS22 Zlog 1biti 5-6

Zaviranje, podprto prek električnega upravljalnega voda

EBS22 Zlog 4biti 7-8

Kazalo geometrijskih podatkov

EBS24 Zlog 1

Vsebina kazala geometrijskih podatkov

EBS24 Zlog 2

2.4

Vlečno vozilo ali priklopnik mora podpirati naslednja sporočila, če je na vozilu vgrajena funkcija, povezana s tem parametrom:

2.4.1

Sporočila, ki jih vlečno vozilo posreduje priklopniku:

Funkcija / Parameter

ISO 11992-2:2003 Sklic

Tip vozila

EBS11 Zlog 2bita 3-4

ENS (elektronski nadzor stabilnosti) Dejaven/nedejaven (14)

EBS11 Zlog 2bita 5-6

Vrednost zahtev za zaviranje za sprednjo ali levo stran vozila

EBS11 Zlog 7

Vrednost zahtev za zaviranje za zadnjo ali desno stran vozila

EBS11 Zlog 8

Varnostni sistem proti prevrnitvi omogočen/onemogočen (15)

EBS12 Zlog 1bita 3-4

Sistem krmiljenja nihanja omogočen/onemogočen (16)

EBS12 Zlog 1bita 5-6

Omogoči/onemogoči varnostni sistem proti prevrnitvi priklopnika (15)

EBS12 Zlog 2bita 1-2

Omogoči/onemogoči sistem krmiljenja nihanja priklopnika (16)

EBS12 Zlog 2bita 3-4

Zahteva za pomoč pri vleki

RGE11 Zlog 1bita 7-8

Dvižna os 1 – zahteva za položaj

RGE11 Zlog 2bita 1-2

Dvižna os 2 – zahteva za položaj

RGE11 Zlog 2bita 3-4

Zahteva za blokiranje krmiljene osi

RGE11 Zlog 2bita 5-6

Sekunde

TD11 Zlog 1

Minute

TD11 Zlog 2

Ure

TD11 Zlog 3

Meseci

TD11 Zlog 4

Dan

TD11 Zlog 5

Leto

TD11 Zlog 6

Lokalna minutna izravnava

TD11 Zlog 7

Lokalna urna izravnava

TD11 Zlog 8

2.4.2

Sporočila, ki jih priklopnik posreduje vlečnemu vozilu:

Funkcija / Parameter

ISO 11992-2:2003 Sklic

Podpora stranske ali osne porazdelitve zavorne sile

EBS21 Zlog 2bita 3-4

Hitrost vozila na kolesih

EBS21 bita 3-4

Bočni pospešek

EBS21 Zlog 8

ABS vozila dejaven/nedejaven

EBS22 Zlog 1bita 1-2

Zahteva za oranžni opozorilni signal

EBS22 Zlog 2 bita 5-6

Tip vozila

EBS22 Zlog 3 bita 5-6

Pomoč pri približevanju tovorni klančini

EBS22 Zlog 4 bita 1-2

Vsote osne obremenitve

EBS22 bita 5-6

Tlak v pnevmatikah zadovoljiv/nezadovoljiv

EBS23 Zlog 1 bita 1-2

Zavorna obloga zadovoljiva/nezadovoljiva

EBS23 Zlog 1 bita 3-4

Stanje temperature zavor

EBS23 Zlog 1 bita 5-6

Identifikacija pnevmatike/kolesa (tlak)

EBS23 Zlog 2

Identifikacija pnevmatike/kolesa (obloga)

EBS23 Zlog 3

Identifikacija pnevmatike/kolesa (temperatura)

EBS23 Zlog 4

Tlak v pnevmatikah (dejanski tlak v pnevmatikah)

EBS23 Zlog 5

Zavorna obloga

EBS23 Zlog 6

Temperatura zavore

EBS23 Zlog 7

Tlak v zavornem valju prva os levo kolo

EBS25 Zlog 1

Tlak v zavornem valju prva os desno kolo

EBS25 Zlog 2

Tlak v zavornem valju druga os levo kolo

EBS25 Zlog 3

Tlak v zavornem valju druga os desno kolo

EBS25 Zlog 4

Tlak v zavornem valju tretja os levo kolo

EBS25 Zlog 5

Tlak v zavornem valju tretja os desno kolo

EBS25 Zlog 6

Varnostni sistem proti prevrnitvi omogočen/onemogočen (17)

EBS25 Zlog 7 bita 1-2

Sistem krmiljenja nihanja omogočen/onemogočen (18)

EBS25 Zlog 7 bita 3-4

Pomoč pri vleki

RGE21 Zlog 1 bita 5-6

Položaj dvižne osi 1

RGE21 Zlog 2 bita 1-2

Položaj dvižne osi 2

RGE21 Zlog 2 bita 3-4

Blokiranje krmiljene osi

RGE21 Zlog 2 bita 5-6

Identifikacija pnevmatike/kolesa

RGE23 Zlog 1

Temperatura pnevmatike

RGE23 bita 2-3

Odkrivanje puščanja zraka (pnevmatika)

RGE23 bita 4-5

Odkrivanje praga tlaka v pnevmatikah

RGE23 Zlog 6 biti 1-3

2.5

Podpora vseh drugih sporočil, opredeljenih v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, za vlečno vozilo in priklopnike ni obvezna.“

Spremembe Priloge 17

Priloga 17

Dodata se nova odstavka 3.2.2.6 in 3.2.2.7:

„3.2.2.6   Osvetlitev zavornih svetilk

Simulira se sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 5–6, nastavljeno na 00, da se preveri, ali zavorne svetilke ne svetijo.

Simulira se sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 5–6, nastavljeno na 01, da se preveri, ali zavorne svetilke svetijo.

3.2.2.7   Poseg funkcije stabilnosti priklopnika

Simulira se sporočilo EBS 21, zlog 2 z bitoma 1–2, nastavljeno na 00, da se preveri, ali opozorilo za voznika, opredeljeno v odstavku 2.1.6 Priloge 21, ni osvetljeno.

Simulira se sporočilo EBS 21, zlog 2 z bitoma 1–2, nastavljeno na 01, da se preveri, ali je opozorilo za voznika, opredeljeno v odstavku 2.1.6 Priloge 21, osvetljeno.“

Doda se nov odstavek 3.2.3.2:

„3.2.3.2

Odstavek 2.4.1 Priloge 16 opredeljuje dodatna sporočila, ki jih mora v posebnih okoliščinah podpirati vlečno vozilo. Izvedejo se lahko dodatna preverjanja, da se preveri stanje podprtih sporočil in zagotovi, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5.1.3.6.2 Pravilnika.“

Dodajo se novi odstavki 4.2.2.4 do 4.2.2.6:

„4.2.2.4   Samodejno krmiljeno zaviranje

Če ima priklopnik funkcijo, katere delovanje povzroči samodejno krmiljenje zaviranja, je treba preveriti naslednje:

Če se zaviranje ne krmili samodejno, se preveri, ali je sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 5–6 nastavljeno na 00.

Simulira se samodejno krmiljeno zaviranje in ko je pojemek ≥ 0,7 m/s2, se preveri, ali je sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 5–6 nastavljen0 na 01.

4.2.2.5   Funkcija stabilnosti vozila

Če je priklopnik opremljen s funkcijo stabilnosti vozila, je treba preveriti naslednje:

 

Ko je funkcija stabilnosti vozila nedejavna, je treba preveriti, ali je sporočilo EBS 21, zlog 2 z bitoma 1–2 nastavljeno na 00.

 

Simulira se poseg funkcije stabilnosti vozila, kot je določeno v odstavku 2.2.4 Priloge 21 in preveri, ali je sporočilo EBS 21, zlog 2 z bitoma 1–2 nastavljeno na 01.

4.2.2.6   Podpora električnega upravljalnega voda

Če zavorni sistem priklopnika ne podpira zaviranja prek električnega upravljalnega voda, se preveri, ali je sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 7–8 nastavljeno na 00.

Če zavorni sistem priklopnika podpira zaviranje prek električnega upravljalnega voda, se preveri, ali je sporočilo EBS 22, zlog 4 z bitoma 7–8 nastavljeno na 01.“

Doda se nov odstavek 4.2.3.2:

„4.2.3.2

Odstavek 2.4.2 Priloge 16 opredeljuje dodatna sporočila, ki jih mora v posebnih okoliščinah podpirati priklopnik. Izvedejo se lahko dodatna preverjanja, da se preveri stanje podprtih sporočil in zagotovi, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5.1.3.6.2 Pravilnika.“

Spremembe Priloge 19

Priloga 19

Doda se nov odstavek 1.1.5:

„1.1.5

Funkcija stabilnosti vozila (glej odstavek 6.)“

V odstavku 2.2.3 se Dodatek 7 spremeni v Dodatek 9

Odstavek 4.2.2 se spremeni:

„4.2.2

Faktor zaviranja se določi z naslednjo enačbo:

Formula

in ga je treba preveriti za vsak material obloge ali zavornih ploščic, določen v odstavku 4.3.1.3.“

Odstavek 4.3.2.3 se spremeni:

„4.3.2.3

Določen prag navora C0,dec

Dodajo se novi odstavki 6 do 6.6.1:

„6.   Funkcija stabilnosti vozila

6.1   Splošno

6.1.1

Ta oddelek določa preskusni postopek za določanje dinamičnih značilnosti vozila, opremljenega s funkcijo stabilnosti vozila, ki ima vsaj naslednje funkcije:

(a)

nadzor smeri

(b)

nadzor proti prevrnitvi

6.2   Opisni list

6.2.1

Proizvajalec sistema/vozila mora tehnični službi predložiti opisni list o nadzorni funkciji oziroma funkcijah, za katere je potrebno preverjanje učinka. Ta dokument mora vsebovati vsaj podatke iz Dodatka 7 k tej prilogi.

6.3   Definicija preskusnega vozila oziroma vozil

6.3.1

Na podlagi funkcije oziroma funkcij nadzora stabilnosti in njihove uporabe, oziroma uporab, opredeljenih v opisnem listu proizvajalca, tehnična služba izvede preverjanje učinka. To lahko vključuje enega ali več dinamičnih manevrov, kot je določeno v odstavku 2.2.3 Priloge 21 k temu pravilniku, na priklopniku oziroma priklopnikih, ki imajo do tri osi in predstavljajo uporabo oziroma uporabe iz odstavka 2.1 opisnega lista proizvajalca.

6.3.1.1

Pri izbiranju priklopnika oziroma priklopnikov za preskušanje, je treba upoštevati naslednje:

(a)

Tip vzmetenja: za vsako skupino vzmetenja, npr. uravnoteženo pnevmatsko, se ocenjuje polpriklopnik z navedeno specifikacijo.

(b)

Medosna razdalja: medosna razdalja ni omejujoči dejavnik.

(c)

Tip zavor: homologacija je omejena na priklopnike z zavorami z odmikačem v obliki črke S ali kolutnimi zavorami, vendar se lahko zahteva primerjalne preskuse za druge tipe zavor, če so na voljo.

(d)

Zavorni sistem: zavorni sistem priklopnika oziroma priklopnikov, ki se ocenjujejo, izpolnjuje vse ustrezne zahteve tega pravilnika.

6.4   Potek preskusov

6.4.1

O preskusih, s katerimi se ocenjuje funkcija nadzora stabilnosti vozila, se dogovorita proizvajalec sistema/vozila in tehnična služba in vsebujejo pogoje, primerne za funkcijo, ki se ocenjuje in bi brez posega funkcije nadzora stabilnosti povzročili izgubo nadzora smeri ali prevrnitev. Poročilo o preskusu vključuje dinamične manevre, preskusne pogoje in rezultate.

6.5   Vlečno vozilo

6.5.1

Vlečno vozilo, ki se uporablja za ugotavljanje učinka funkcije stabilnosti vozila (priklopnika), mora imeti potrebne pnevmatske in električne priključke in če je vlečno vozilo opremljeno s funkcijo stabilnosti vozila, kot je določena v odstavku 2.34 tega pravilnika, je treba to funkcijo onemogočiti.

6.6   Poročilo o preskusu

6.6.1

Izdela se poročilo o preskusu, ki mora vsebovati vsaj podatke iz Dodatka 8 k tej prilogi.“

K Prilogi 19 se doda nov Dodatek 7:

„DODATEK 7

Opisni list za funkcijo stabilnosti vozila

1.   SPLOŠNO

1.1

Ime proizvajalca

1.2

Oznaka sistema

1.3

Različice sistema

1.4

Funkcija nadzora (smeri / prevrnitve / obojega) vključno z razlago osnovne funkcije in/ali načina delovanja nadzora

1.5

Sestava sistema (kadar je to potrebno)

1.6

Identifikacija sistema

2.   NAČINI UPORABE

2.1

Seznam tipov in konfiguracij priklopnikov, za katere se vloži vloga za homologacijo

2.2

Shematične skice ustreznih sestav, vgrajenih v priklopnike, kot je določeno v točki 2.1 zgoraj, ob upoštevanju naslednjega:

(a)

dvižnih osi

(b)

krmiljenih osi

(c)

konfiguracij protiblokirnega zavornega sistema

2.3

Področje uporabe v zvezi s tipom vzmetenja:

(a)

Zračno vzmetenje: kateri koli tip uravnoteženega zračnega vzmetenja z ‚roko‘.

(b)

Druga vzmetenja: določi se jih posamezno glede na proizvajalca, model in tip (uravnoteženo/neuravnoteženo).

2.4

Dodatni podatki (po potrebi) za uporabo funkcije oziroma funkcij nadzora smeri in/ali nadzora proti prevrnitvi

3.   OPIS SESTAVNIH DELOV

3.1   Senzorji zunaj regulatorja

(a)

Način delovanja

(b)

Omejitve položajev senzorjev

(c)

Podatki za identifikacijo, npr. številke delov

3.2   Regulatorji

(a)

Splošen opis in funkcija

(b)

Podatki za identifikacijo, npr. številke delov

(c)

Omejitve položajev regulatorjev

(d)

Dodatne posebnosti

3.3   Modulatorji

(a)

Splošen opis in funkcija

(b)

Podatki za identifikacijo

(c)

Omejitve

3.4   Električna oprema

(a)

Diagrami tokokrogov

(b)

Metode napajanja z električno energijo

3.5   Pnevmatski sistemi

Shematski prikaz sistema, vključno s konfiguracijami protiblokirnega zavornega sistema, povezanimi s tipi priklopnikov iz odstavka 6.2.1 te priloge.

3.6   Varnostni vidiki elektronskega sistema v skladu s Prilogo 18 k temu pravilniku.

3.7   Elektromagnetna združljivost

3.7.1

Dokumentacija, ki dokazuje skladnost s Pravilnikom št. 10, ki vključuje Spremembe 02.“

K Prilogi 19 se doda nov Dodatek 8:

„DODATEK 8

Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila

POROČILO O PRESKUSU št.: …

1.   PODATKI ZA IDENTIFIKACIJO:

1.1

Proizvajalec funkcije stabilnosti vozila (ime in naslov) …

1.2

Naziv/model sistema …

1.3

Funkcija nadzora …

2.   HOMOLOGIRANI SISTEMI IN RAZLIČICE VGRADNJE:

2.1

Sestava protiblokirnega zavornega sistema (kadar je to potrebno) …

2.2

Obseg uporabe (tip priklopnika in število osi) …

2.3

Podatki za identifikacijo sistema …

2.4

Dodatne posebnosti …

3.   PODATKI IN REZULTATI PRESKUSA:

3.1

Podatki o preskusnem vozilu (vključno s specifikacijo in delovanjem vlečnega vozila) …

3.2

Podatki o preskusni površini ceste …

3.3

Dodatne informacije …

3.4

Preskusi za prikaz/simulacije, ki se uporabljajo za ocenjevanje nadzora smeri ali nadzora proti prevrnitvi. …

3.5

Rezultati preskusa …

3.6

Ocena v skladu s Prilogo 18 k temu pravilniku. …

4.   OMEJITVE VGRADNJE

4.1

Tip vzmetenja: …

4.2

Tip zavor: …

4.3

Položaj sestavnih delov na priklopniku: …

4.4

Sestava protiblokirnega zavornega sistema: …

4.5

Druga priporočila / omejitve (npr. dvižne osi, krmiljene osi itd.): …

5.   DODATKI: …

6.   DATUM PRESKUSA: …

7.   Ta preskus je bil opravljen in rezultati sporočeni v skladu s Prilogo 19 k Pravilniku ECE št. 13, kakor je bil nazadnje spremenjen s serijo sprememb …

TEHNIČNA SLUŽBA (19), PRISTOJNA ZA IZVEDBO PRESKUSA

Podpisal: …Datum: …

8.   HOMOLOGACIJSKI ORGAN (19)

Podpisal: …Datum: …

Dodatka 7 in 8 se preštevilčita v dodatek 9 in 10.

Spremembe Priloge 20

Priloga 20

Odstavek 2.1.3 se spremeni:

„2.1.3

Dokumentacijo, ki vključuje ustrezne informacije o preverjanju, vključno z ustreznimi izračuni, kadar je to primerno, za naslednje:

Zahteve glede učinka

Navedba v Prilogi 20

učinek hladne delovne zavore

3

učinek parkirne zavore

4

učinek samodejne (zasilne) zavore

5

okvara sistema porazdelitve zaviranja

6

protiblokirni zavorni sistem

7

funkcija stabilnosti vozila

8

preverjanje delovanja

9“

Dodajo se novi odstavki 8 do 8.2.1.4:

8.   Alternativni postopek za prikaz učinka priklopnika, opremljenega s funkcijo stabilnosti vozila.

8.1   Ocenjevanje priklopnika v skladu z odstavkom 2 Priloge 21 k temu pravilniku se lahko opusti v času homologacije priklopnika, če funkcija stabilnosti vozila izpolnjuje ustrezne zahteve iz Priloge 19 k temu pravilniku.

8.2   Preverjanje

8.2.1   Preverjanje sestavnih delov in vgradnje

Preverja se, ali specifikacija zavornega sistema, v katerega je vgrajena funkcija nadzora stabilnosti in vgrajenega v priklopnik, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje vsakega od naslednjih meril:

 

Pogoj

Merilo

8.2.1.1

(a)

senzorji

Spremembe niso dovoljene

(b)

regulatorji

Spremembe niso dovoljene.

(c)

modulatorji

Spremembe niso dovoljene.

8.2.1.2

Tipi priklopnika, kot so opredeljeni v poročilu o preskusu

Spremembe niso dovoljene.

8.2.1.3

Sestava vgradnje, kot je opredeljena v poročilu o preskusu

Spremembe niso dovoljene.

8.2.1.4

Za druge omejitve glej odstavek 4 poročila o preskusu, kot je navedeno v Dodatku 8 Priloge 19 k temu pravilniku

Spremembe niso dovoljene.“

Odstavki 8 do 8.1.7.1 (prej) se preštevilčijo v odstavke 9 do 9.1.7.1.

Odstavka 8.1.8 in 8.1.8.1 (prej) se preštevilčita v odstavka 9.1.9 in 9.1.9.1.

Dodata se nova odstavka 9.1.8 in 9.1.8.1:

„9.1.8   Funkcija stabilnosti vozila

9.1.8.1

Iz praktičnih razlogov je preverjanje funkcije stabilnosti vozila omejeno na preverjanje vgradnje, kot je določeno v odstavku 8.2 zgoraj, in opazovanje pravilnega zaporedja opozorilnih signalov, da se zagotovi, da ni napak.“

Doda se nova Priloga 21 (vključno z dodatki 1 do 3):

PRILOGA 21

Posebne zahteve za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila

1.   SPLOŠNO

V tej prilogi so opredeljene posebne zahteve za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila, v skladu z odstavkoma 5.2.1.32 in 5.2.2.23 tega pravilnika.

2.   ZAHTEVE

2.1   Motorna vozila

2.1.1

Če je vozilo opremljeno s funkcijo stabilnosti vozila, kot je določena v odstavku 2.34 tega pravilnika, velja naslednje:

 

Pri nadzoru smeri mora funkcija samodejno posamezno nadzirati hitrost levih in desnih koles na vsaki osi ali na osi vsake skupine osi (20) s selektivnim zaviranjem na podlagi ocene dejanskega obnašanja vozila v primerjavi s tistim, ki ga je zahteval voznik (21).

 

Pri nadzoru proti prevrnitvi mora funkcija samodejno nadzirati hitrost koles na vsaj dveh kolesih vsake osi ali skupine osi (20) s selektivnim zaviranjem ali samodejno krmiljenim zaviranjem na podlagi ocene dejanskega obnašanja vozila, ki bi lahko povzročilo prevrnitev vozila (21).

 

V obeh primerih funkcija ni potrebna:

(a)

ko je hitrost vozila manjša od 20 km/h;

(b)

do zaključka začetnega zagonskega samopreskusa in preverjanj verodostojnosti;

(c)

pri vzvratni vožnji ‚vozila.‘

2.1.2

Za doseganje zgoraj opredeljenega delovanja funkcija stabilnosti vozila poleg selektivnega zaviranja in/ali samodejno krmiljenega zaviranja vključuje najmanj:

(a)

nadzor izhodne moči motorja.

(b)

Pri nadzoru smeri: določitev dejanskega obnašanja vozila na podlagi kotne hitrosti vozila, bočnega pospeška, hitrosti koles in voznikovih ukazov zavornim in krmilnim sistemom ter motorju. Uporabljajo se samo informacije iz vozila. Če se te vrednosti ne merijo neposredno, je treba tehnični službi v času homologacije predložiti dokaze o ustrezni korelaciji z neposredno izmerjenimi vrednostmi v vseh voznih razmerah (npr. vključno z vožnjo skozi predor).

(c)

Pri nadzoru proti prevrnitvi: določitev dejanskega obnašanja vozila na podlagi vrednosti navpične sile na pnevmatiko oziroma pnevmatike (ali vsaj bočnega pospeška in hitrosti koles) ter voznikovih ukazov zavornim sistemom in motorju. Uporabljajo se samo informacije iz vozila. Če se te vrednosti ne merijo neposredno, je treba tehnični službi v času homologacije predložiti dokaze o ustrezni korelaciji z neposredno izmerjenimi vrednostmi v vseh voznih razmerah (npr. vključno z vožnjo skozi predor).

(d)

Pri vlečnem vozilu, opremljenem v skladu z odstavkom 5.1.3.1 tega pravilnika: uporabo delovne zavore priklopnika prek ustreznega upravljalnega voda oziroma vodov neodvisno od voznika.

2.1.3

Funkcija stabilnosti vozila se tehnični službi dokaže z dinamičnimi manevri na enem vozilu. To se lahko naredi s primerjavo rezultatov pri omogočeni in onemogočeni funkciji stabilnosti vozila pri dani obremenitvi. Namesto izvajanja dinamičnih manevrov za druga vozila in druge obremenitve, ki so opremljena z enakim sistemom stabilnosti vozila, se lahko predložijo rezultati dejanskih preskusov ali računalniških simulacij.

Uporaba simulatorja je opredeljena v Dodatku 1 k tej prilogi.

Specifikacija in potrjevanje simulatorja sta opredeljena v Dodatku 2 k tej prilogi.

Dokler ne bodo dogovorjeni enotni preskusni postopki, se o načinu tega dokazovanja, ki vključuje kritične pogoje nadzora smeri ali nadzora proti prevrnitvi za funkcijo stabilnosti vozila, vgrajeno v vozilo, dogovorita proizvajalec vozila in tehnična služba; način dokazovanja in rezultati morajo biti priloženi poročilu o homologaciji. Ni treba, da se to izvede v času homologacije.

Pri dokazovanju funkcije stabilnosti vozila se uporabi kateri koli od naslednjih dinamičnih manevrov (22):

Nadzor smeri

Nadzor proti prevrnitvi

Preskus zmanjševanja polmera

Krožni preskus stabilnega stanja

Preskus krmiljenja po korakih

Obrat v obliki črke J

Sinus z zaustavitvijo

 

Obrat v obliki črke J

 

Razcep spremembe enojnega voznega pasu v obliki črke μ

 

Sprememba dvojnega voznega pasu

 

Obrnjeni preskus krmiljenja ali preskus ‚trnka‘

 

Preskus asimetričnega enoobdobnega sinusnega krmiljenja ali pulznega krmiljenja

 

Zaradi dokazovanja ponovljivosti se na vozilu izbrani manever oziroma manevri še enkrat ponovijo.

2.1.4

Voznika mora na posege funkcije stabilnosti vozila opozoriti poseben svetlobni opozorilni signal. Signal mora ostati aktiven med celotnim posegom funkcije stabilnosti vozila. Opozorilni signali iz odstavka 5.2.1.29 tega pravilnika se ne smejo uporabljati za ta namen.

Posegi funkcije stabilnosti vozila, ki se uporabljajo v učnem procesu, da se določijo operativne značilnosti vozila, ne smejo povzročiti zgornjega signala.

Signal mora biti vozniku viden tudi pri dnevni svetlobi, tako da voznik lahko s svojega sedeža zlahka preveri njegovo delovanje.

2.1.5

Na okvaro ali napako funkcije stabilnosti vozila mora voznika opozoriti poseben rumeni svetlobni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2 tega pravilnika.

Opozorilni signal mora biti stalen in ostati viden, dokler se okvara ali napaka ne odpravi in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno.

2.1.6

V primeru motornega vozila, opremljenega z električnim upravljalnim vodom in električno povezanega s priklopnikom z električnim upravljanim vodom, mora voznika opozoriti poseben svetlobni opozorilni signal vedno, ko priklopnik prek dela električnega upravljalnega voda za sporočanje podatkov posreduje informacijo ‚ENS dejaven‘. V ta namen se lahko uporablja svetlobni signal, opredeljen v odstavku 2.1.4 zgoraj.

2.2   Priklopniki

2.2.1

Če je priklopnik opremljen s funkcijo stabilnosti vozila, kot je določena v odstavku 2.34 tega pravilnika, velja naslednje:

 

Pri nadzoru smeri mora funkcija samodejno posamezno nadzirati hitrost levih in desnih koles na vsaki osi ali na osi vsake skupine osi (20) s selektivnim zaviranjem na podlagi ocene dejanskega obnašanja priklopnika v primerjavi z relativnim obnašanjem vlečnega vozila (21).

 

Pri nadzoru proti prevrnitvi mora funkcija samodejno nadzirati hitrost koles na vsaj dveh kolesih vsake osi ali skupine osi (20) s selektivnim zaviranjem ali samodejno krmiljenim zaviranjem na podlagi ocene dejanskega obnašanja priklopnika, ki bi lahko povzročilo prevrnitev (21).

2.2.2

Za doseganje zgoraj opredeljenega delovanja, funkcija stabilnosti vozila poleg samodejno krmiljenega zaviranja in, če je primerno, selektivnega zaviranja, vključuje najmanj:

(a)

določitev dejanskega obnašanja priklopnika na podlagi vrednosti navpične sile na pnevmatiko oziroma pnevmatike ali vsaj bočnega pospeška in hitrosti koles. Uporabljajo se samo informacije iz vozila. Če se te vrednosti ne merijo neposredno, je treba tehnični službi ob homologaciji predložiti dokaze o ustrezni korelaciji z neposredno izmerjenimi vrednostmi v vseh voznih razmerah (npr. vključno z vožnjo skozi predor).

2.2.3

Funkcija stabilnosti vozila se tehnični službi dokaže z dinamičnimi manevri na enem vozilu. To se lahko naredi s primerjavo rezultatov pri omogočeni in onemogočeni funkciji stabilnosti vozila za dani pogoj obremenitve. Namesto izvajanja dinamičnih manevrov za druga vozila in druge obremenitve, ki so opremljena z enakim sistemom stabilnosti vozila, se lahko predložijo rezultati dejanskih preskusov ali računalniških simulacij.

Uporaba simulatorja je opredeljena v Dodatku 1 k tej prilogi.

Specifikacija in potrjevanje simulatorja sta opredeljena v Dodatku 2 k tej prilogi.

Dokler ne bodo dogovorjeni enotni preskusni postopki, se o načinu tega dokazovanja, ki vključuje kritične pogoje nadzora smeri ali nadzora proti prevrnitvi za funkcijo stabilnosti vozila, vgrajeno v priklopnik, dogovorita proizvajalec priklopnika in tehnična služba; način dokazovanja in rezultati morajo biti priloženi poročilu o homologaciji. Ni treba, da se to izvede v času homologacije.

Pri dokazovanju funkcije stabilnosti vozila se uporabi kateri koli od naslednjih dinamičnih manevrov (22):

Nadzor smeri

Nadzor proti prevrnitvi

Preskus zmanjševanja polmera

Krožni preskus stabilnega stanja

Preskus krmiljenja po korakih

Obrat v obliki črke J

Sinus z zaustavitvijo

 

Obrat v obliki črke J

 

Razcep spremembe enojnega voznega pasu v obliki črke μ

 

Sprememba dvojnega voznega pasu

 

Obrnjeni preskus krmiljenja ali preskus ‚trnka‘

 

Preskus asimetričnega enoobdobnega sinusnega krmiljenja ali pulznega krmiljenja

 

Zaradi dokazovanja ponovljivosti se na vozilu izbrani manever oziroma manevri še enkrat ponovijo.

2.2.4

Priklopniki, opremljeni z električnim upravljalnim vodom, ko so električno povezani z vlečnim vozilom z električnim upravljalnim vodom, posredujejo informacijo ‚ENS dejaven‘ prek dela za sporočanje podatkov električnega upravljalnega voda, ko je funkcija stabilnosti vozila v stanju posega. Posegi funkcije stabilnosti vozila, ki se uporabljajo v učnem procesu, da se določijo operativne značilnosti priklopnika, ne smejo povzročiti zgornjega signala.

2.2.5

Zaradi čim večje učinkovitosti priklopnikov, ki uporabljajo ‚select-low‘, taki priklopniki lahko med posegom ‚funkcije stabilnosti vozila‘ spremenijo način krmiljenja v ‚select-high‘.

DODATEK 1

Uporaba Simulacije Dinamične Stabilnosti

Učinkovitost funkcije nadzora smeri in/ali nadzora stabilnosti proti prevrnitvi vozil na motorni pogon in priklopnikov kategorij M, N in O se lahko določi z računalniško simulacijo.

1.   UPORABA SIMULACIJE

1.1

Proizvajalec vozila homologacijskemu organu ali tehnični službi dokaže funkcijo stabilnosti vozila z istim dinamičnim manevrom oziroma manevri kot za praktično dokazovanje iz odstavka 2.1.3 ali 2.2.3 Priloge 21.

1.2

Simulacija je sredstvo, s katerim se zmogljivost stabilnosti vozila lahko dokaže z omogočeno ali onemogočeno funkcijo stabilnosti vozila ter z obremenjenim in neobremenjenim vozilom.

1.3

Simulacija se izvede s potrjenim modeliranjem in simulacijskim orodjem. Preverjanje se izvede z uporabo enakih manevrov, kot so opredeljeni v odstavku 1.1 zgoraj.

Način potrjevanja simulacijskega orodja je naveden v dodatku 2 k Prilogi 21.

DODATEK 2

Simulacijsko orodje dinamične stabilnosti in njegovo potrjevanje

1.   SPECIFIKACIJA SIMULACIJSKEGA ORODJA

1.1   Simulacijska metoda upošteva glavne dejavnike, ki vplivajo na smerno gibanje in nagib vozila. Tipični model lahko vsebuje naslednje parametre vozila v eksplicitni ali implicitni obliki:

(a)

os/kolo;

(b)

vzmetenje;

(c)

pnevmatika;

(d)

šasija/karoserija vozila;

(e)

pogonski sistem/prenos moči, če je primerno;

(f)

zavorni sistem;

(g)

koristni tovor.

1.2   Funkcija stabilnosti vozila se v simulacijski model doda s:

(a)

podsistemom (model programske opreme) simulacijskega orodja ali

(b)

elektronsko krmilno napravo v konfiguraciji strojne opreme v zanki.

1.3   Pri priklopniku se simulacija izvede s priklopnikom, priključenim na reprezentativno vlečno vozilo.

1.4   Pogoji natovarjanja vozila

1.4.1

Simulator mora biti sposoben upoštevati obremenjeno in neobremenjeno vozilo.

1.4.2

Šteje se, da je obremenitev stalna obremenitev z lastnostmi (masa, porazdelitev mase in najvišja priporočena višina težišča), ki jih določi proizvajalec.

2.   POTRDITEV SIMULACIJSKEGA ORODJA

2.1

Veljavnost uporabljenega modeliranja in simulacijskega orodja se potrdi s primerjavami s praktičnimi preskusi vozila. Za potrjevanje se uporabijo preskusi, ki bi brez nadzora povzročili izgubo nadzora smeri (podkrmiljenje in prekrmiljenje) ali nadzora proti prevrnitvi, kot je primerno za delovanje funkcije nadzora stabilnosti, ki je vgrajena v reprezentativno vozilo.

Med preskusi se v skladu z ISO 15037 del 1:2005: Splošni pogoji za osebne avtomobile ali del 2 2:2002: Splošni pogoji za težka tovorna vozila in avtobuse (odvisno od kategorije vozila) zabeležijo oziroma izračunajo naslednje spremenljivke gibanja:

(a)

kotna hitrost;

(b)

bočni pospešek;

(c)

obremenitev koles ali dvigovanje koles;

(d)

hitrost naprej;

(e)

voznikovo ukrepanje.

2.2

Cilj je pokazati, da je simulirano obnašanje vozila in delovanje funkcije stabilnosti vozila primerljivo z videnim med praktičnimi preskusi.

2.3

Šteje se, da je simulator potrjen, če je rezultat primerljiv z rezultati praktičnega preskusa danega tipa vozila med dinamičnimi manevri, izbranimi izmed manevrov, opredeljenih v odstavku 2.1.3 oziroma 2.2.3 Priloge 21.

Pri krožnem preskusu stabilnega stanja je sredstvo primerjave naklon podkrmiljenja.

Pri dinamičnem manevru je sredstvo primerjave odnos med aktiviranjem in zaporedjem funkcije stabilnosti vozila v simulaciji in med praktičnim preskusom vozila.

2.4

Fizične parametre, ki so v konfiguraciji referenčnega vozila in simuliranega vozila drugačni, je treba v simulaciji ustrezno spremeniti.

2.5

Izdela se poročilo o preskusu s simulatorjem, katerega vsebina je določena v Dodatku 3 te priloge; en izvod se priloži poročilu o homologaciji vozila.

DODATEK 3

Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila s simulacijskim orodjem

POROČILO O PRESKUSU št.: …

1.   IDENTIFIKACIJA

1.1

Ime in naslov proizvajalca simulacijskega orodja

1.2

Identifikacija simulacijskega orodja: ime/model/številka (strojna in programska oprema)

2.   PODROČJE UPORABE

2.1

Tip vozila: (npr. tovornjak, traktor, avtobus, polpriklopnik, priklopnik s centralno osjo, običajni priklopnik)

2.2

Konfiguracija vozila: (npr. 4 × 2, 4 × 4, 6 × 2, 6 × 4, 6 × 6)

2.3

Omejitveni dejavniki: (npr. samo mehansko vzmetenje)

2.4

Manever oziroma manevri, za katere je bil simulator potrjen:

3.   PREVERJANJE PRESKUSA OZIROMA PRESKUSOV VOZILA

3.1

Opis vozil, vključno z vlečnim vozilom pri preskušanju priklopnika:

3.1.1

Identifikacija vozil: znamka/model/identifikacijska številka vozila

3.1.1.1

Nestandardne vgradnje:

3.1.2

Opis vozila, vključno s konfiguracijo osi/vzmetenjem/kolesi, motorjem in prenosom moči, zavornim sistemom oziroma sistemi in vsebino funkcije stabilnosti vozila (nadzor smeri/nadzor proti prevrnitvi), krmilnim sistemom, z oznako imena/modela/številke:

3.1.3

Podatki o vozilu, uporabljenem v simulaciji (eksplicitni):

3.2

Opis preskusa, vključno s kraji, stanjem cestišča/površine preskusnega območja, temperaturo in datumi:

3.3

Rezultati obremenjenega in neobremenjenega vozila z vključeno in izključeno funkcijo stabilnosti vozila, vključno s spremenljivkami gibanja iz odstavka 2.1 Dodatka 2 Priloge 21, če je to primerno:

4.   REZULTATI SIMULACIJE

4.1

Parametri vozila in vrednosti, uporabljene v simulaciji, ki niso vzeti iz dejanskega preskusa vozila (implicitni):

4.2

Rezultati obremenjenega in neobremenjenega vozila z vključeno in izključeno funkcijo stabilnosti vozila za vsak preskus, opravljen v skladu z odstavkom 3.2 tega dodatka, vključno s spremenljivkami gibanja iz odstavka 21.1 Dodatka 2 Priloge 3.2, če je to primerno:

5.   Ta preskus je bil opravljen in rezultati sporočeni v skladu z Dodatkom 2 Priloge 21 k Pravilniku ECE št. 13, kakor je bil nazadnje spremenjen s serijo sprememb …

Tehnična služba, pristojna za izvedbo preskusa (23)

Podpisal: … Datum: …

Homologacijski organ (23)

Podpisal: … Datum: …


(1)  Za terenska vozila, vozila za posebne namene (npr. premična naprava, ki uporablja nestandardno šasijo vozila – npr. žerjavi – vozila na hidrostatični pogon, pri katerih se sistem hidravličnega pogona uporablja tudi za zaviranje in pomožne funkcije), avtobuse razreda I in A kategorij M2 in M3, zgibne avtobuse ter vlačilce za polpriklopnike N2 s skupno maso med 3,5 in 7 tonami ta zahteva ne velja.

(2)  Priklopniki za prevoz posebno težkih tovorov in priklopniki s prostorom za stoječe potnike so izvzeti iz te zahteve.

(3)  Ta odstavek ne preprečuje Danski, da še naprej uporablja funkcijo stabilnosti vozila, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika.“

(4)  Razred III, kot je določen v Pravilniku št. 107.“

(5)  Glej odstavek 2.1 Dodatka 2 k tej prilogi.“

(6)  Po potrebi.

(7)  Preskus ni potreben, če proizvajalec lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na togost

(8)  Neustrezno črtati.

(9)  Velja le za kolutne zavore.

(10)  Velja le za bobnaste zavore.

(11)  Izpolniti le v primeru vgrajene naprave za samodejno nastavljanje zavor.

(12)  Podpišejo se različne osebe, čeprav sta tehnična služba in homologacijski organ isti organ ali je poročilu priložena ločena odobritev homologacijskega organa.

(13)  ENS (elektronski nadzor stabilnosti), opredeljen v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljen kot funkcija stabilnosti vozila – glej odstavek 2.34 Pravilnika.

(14)  ENS (elektronski nadzor stabilnosti), opredeljen v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljen kot funkcija stabilnosti vozila – glej odstavek 2.34 Pravilnika.

(15)  Varnostni sistem proti prevrnitvi, opredeljen v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljen kot nadzor proti prevrnitvi – glej odstavek 2.32.2.2 Pravilnika.

(16)  Krmiljenje nihanja, opredeljeno v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljeno kot nadzor smeri – glej odstavek 2.32.2.1 Pravilnika.

(17)  Varnostni sistem proti prevrnitvi, opredeljen v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljen kot nadzor proti prevrnitvi – glej odstavek 2.32.2.2 Pravilnika.

(18)  Krmiljenje nihanja, opredeljeno v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je v tem pravilniku opredeljeno kot nadzor smeri – glej odstavek 2.32.2.1 Pravilnika.

(19)  Podpišejo se različne osebe, čeprav sta tehnična služba in homologacijski organ isti organ ali je poročilu priložena ločena odobritev homologacijskega organa.

(20)  Pri večkratnih oseh, pri katerih je razmik med dvema sosednjim osema večji od 2 m, se vsaka posamezna os šteje za neodvisno skupino osi.

(21)  Dovoljeno je dodatno medsebojno delovanje z drugimi sistemi ali sestavnimi deli vozila. Če za te sisteme ali sestavne dele veljajo posebni pravilniki, mora tako medsebojno delovanje izpolnjevati zahteve navedenih pravilnikov, npr. medsebojno delovanje s krmilnim sistemom mora izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 79 za korekcijsko krmilje.

(22)  Če uporaba enega od zgoraj navedenih manevrov ne bi povzročila izgube nadzora smeri ali prevrnitve, se lahko v dogovoru s tehnično službo uporabi drug manever.

(23)  Podpišeta različni osebi, če je tehnična služba in homologacijski organ ista organizacija.


Top