EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32010D0269
2010/269/: Commission Decision of 9 March 2010 concerning the aid awarded for Farm Dairy Flevoland (C 45/08) (notified under document C(2010) 1240)
2010/269/: Sklep Komisije z dne 9. marca 2010 o pomoči za Farm Dairy C 45/08 (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 1240)
2010/269/: Sklep Komisije z dne 9. marca 2010 o pomoči za Farm Dairy C 45/08 (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 1240)
OJ L 118, 12.5.2010, p. 45–55
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
12.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 118/45 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 9. marca 2010
o pomoči za Farm Dairy C 45/08
(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 1240)
(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)
(2010/269/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (1) in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) te pogodbe,
po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo pripombe v skladu s tem členom, in ob upoštevanju teh pripomb,
ob upoštevanju naslednjega:
I. Postopek
(1) |
Ob pregledu podatkov, ki so bili poslani v okviru zahtevka za izvzetje na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (2), je Komisija pridobila informacije o pomoči, ki je bila ali bi bila dodeljena podjetju Farm Dairy Flevoland. Z dopisom z dne 29. junija 2004 (ref. AGR/16887) je Komisija Nizozemsko zaprosila za informacije o tem ukrepu. |
(2) |
Nizozemski organi so odgovorili z dopisom z dne 28. novembra 2005, evidentiranim 29. novembra 2005. |
(3) |
Z dopisom z dne 22. maja 2007 je Komisija zaprosila za dodatne informacije; Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 22. junija 2007, evidentiranim 25. junija 2007. |
(4) |
Ukrep je bil vpisan v register nepriglašenih pomoči pod številko NN 97/05. |
(5) |
Odločitev Komisije, da začne postopek, je bila sprejeta 26. novembra 2008 in objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je ostale države članice in zainteresirane tretje strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnih pomočeh. |
(6) |
Nizozemska je pripombe poslala z dopisom z dne 19. januarja 2009, evidentiranim istega dne. |
(7) |
Komisija je pripombe Farm Dairy kot zainteresirane tretje strani prejela z dopisom z dne 18. maja 2009. Na prošnjo Farm Dairy za podaljšanje roka in ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je navedlo to podjetje, so bile dodatne priloge k dopisu z dne 18. maja 2009 Komisiji poslane z dopisom z dne 15. junija 2009, evidentiranim 18. junija 2009. Te pripombe so bile poslane nizozemskim organom z dopisom z dne 24. junija 2009. Nizozemski organi so odgovorili z dopisom z dne 17. julija 2009, evidentiranim istega dne. |
(8) |
Komisija je z dopisom z dne 18. septembra 2009 Nizozemski postavila dodatna vprašanja. Ta je z dopisom z dne 16. oktobra 2009 zaprosila za podaljšanje roka za odgovor do 18. novembra 2009. Ta rok ji je bil odobren z dopisom z dne 10. novembra 2009. Nizozemska je z dopisom z dne 23. novembra, evidentiranim istega dne, predložila dodatne informacije. |
II. Opis
II.1. Okoliščine ukrepa
(9) |
Farm Dairy je podjetje za proizvodnjo mlečnih izdelkov. Preselilo se je na sedanjo lokacijo v Lelystadu v pokrajini Flevoland, ki je zajeta v Cilju 1. Farm Dairy je 24. avgusta 1998 zaprosil za pomoč za naložbe v skladu s točko 3.3 enotnega programskega dokumenta (EPD) pokrajine Flevoland. Ob ustanovitvi podjetja je bilo predvideno, da bo ustvarilo neposredna in posredna delovna mesta v regiji. |
(10) |
Pokrajina je 23. septembra 1998 dala ugodno mnenje za zahtevek za pomoč. Pri svoji odločitvi se je med drugim oprla na dobre možnosti za ustvarjanje delovnih mest, koristi za okolje, znižanje stroškov prevoza mleka (do tedaj se je mleko, proizvedeno v Flevolandu, predelovalo zunaj pokrajine in celo v Belgiji) in predvideno donosnost podjetja. Farm Dairy je namreč nameraval skleniti pogodbe s proizvajalci mleka v Flevolandu in ugledno verigo veleblagovnic, kar bi zagotovilo prodajo mlečnih izdelkov. Farm Dairy je predvideval, da bo letno predelal 48 milijonov kilogramov mleka. |
(11) |
Pokrajina je na ministrstvu za kmetijstvo (Ministerie voor Landbouw, Natuur and Voedselkwaliteit, LNV) vložila zahtevek za sofinanciranje in zahtevek za oceno projekta. Mnenji pokrajine in ministrstva LNV o zahtevku za sofinanciranje sta se razhajali zlasti v zvezi z inovativnostjo projekta. Zato je IKC izdal drugo mnenje. V tem drugem mnenju, predloženem 17. decembra 1998, so kot dobre strani projekta navedeni zaposlovanje, prodajne možnosti in rentabilnost. Vendar je v tem mnenju presojeno, da projekt ni zelo inovativen. Proizvodni postopek sam po sebi namreč ni bil inovativen, čeprav je uporabljal najnovejšo tehnologijo, zato pa je projekt vseboval tržne inovacije. To drugo mnenje upošteva več meril, kot na primer razvoj regije in finančne obete projekta. Ker bo projekt koristil predvsem pokrajini (in manj državi kot celoti), je bil običajni porazdelitveni ključ za sofinanciranje nepovratnih sredstev spremenjen tako, da se je delež pokrajine povečal. |
(12) |
Po odločitvi LNV je pokrajina izdala odločbo, s katero Farm Dairy dodeljuje nepovratna sredstva v skupni višini 1 575 000 NLG (tj. 715 909 EUR), in podjetju Farm Dairy sporočila, da mu bo nepovratna sredstva dodelila 3. marca 1999. Nepovratna sredstva bi se financirala iz prispevkov Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), države in pokrajine. |
(13) |
LNV se je zaradi dvoma, ali bo Evropska komisija odobrila pomoč, odločil, da ne dodeli javnih sredstev, in to sporočil pokrajini v dopisu z dne 14. septembra 1999. |
(14) |
Generalni direktorat za kmetijstvo je po opravljenem pregledu odločil, da se projekt ne more financirati na podlagi EPD in da zato ne bo dodeljen delež sredstev iz EKUJS. Komisija je pokrajini to odločitev sporočila v dopisu z dne 25. junija 1999. |
(15) |
Pokrajina se je vseeno odločila, da bo projekt financirala izključno iz pokrajinskih sredstev. Farm Dairy je bil z dopisom z dne 20. novembra 2000 obveščen o dokončni dodelitvi nepovratnih sredstev in njihovem izplačilu. |
(16) |
Na pobudo pokrajine Flevoland so se njeni predstavniki 23. februarja 2001 neuradno sestali z uradniki GD za kmetijstvo. Na srečanju so uradniki pojasnili, da Farm Dairy ni upravičen do pomoči, zato jo mora vrniti, da se sredstva lahko porabijo za kak drug projekt. |
(17) |
Pokrajina se je odločila, da bo podjetju Farm Dairy dodelila pomoč v obliki odškodnine zaradi preklica odločitve o dodelitvi pomoči. Višina odškodnine je bila enaka znesku, ki bi ga Farm Dairy prejel, če bi bila pomoč odobrena. Ker odločba o dodelitvi ni določala možnosti preklica pomoči, je pokrajina namreč ocenila, da jo ta odločba zavezuje in da mora dodeliti pomoč, sicer lahko Farm Dairy proti njej sproži sodni postopek. Pokrajina je podjetju Farm Dairy nadomestilo ponudila z dopisom z dne 10. maja 2001. Farm Dairy je ponudbo sprejel z dopisom z dne 21. maja 2001. |
II.2. Pravna podlaga
(18) |
Sprva je bila pomoč dodeljena v okviru EPD pokrajine Flevoland kot pomoč za naložbe na podlagi točke 3.3 EPD. Nato je bila iz zgoraj navedenih razlogov pomoč dodeljena kot nadomestilo za izgubo zaradi odločitve o preklicu dodelitve pomoči. |
II.3. Znesek pomoči
(19) |
Pomoč znaša 1 575 000 NLG ali 715 909 EUR. To je 8,5 % vseh naložb, ki znašajo 18 597 000 NLG ali 8 438 951 EUR. |
II.4. Upravičenec
(20) |
Upravičenec je Farm Dairy Holding B.V. iz Lelystada. To je podjetje za proizvodnjo mlečnih izdelkov (tj. jogurtov in drugih mlečnih sladic). |
II.5. Trajanje ukrepa
(21) |
Pomoč je bila dodeljena za obdobje od 1. oktobra 1998 do 1. maja 2000, ki se ujema z začetkom in koncem projekta Farm Dairy. Odločba o dodelitvi je bila sprejeta 3. marca 1999. |
III. Argumenti Komisije za sprožitev postopka pregleda
(22) |
Komisija je sprožila postopek pregleda iz člena 108(2) PDEU, ker je resno dvomila v združljivost teh pomoči z notranjim trgom. |
(23) |
Komisija je predhodno zlasti proučila združljivost zadevnih ukrepov z vidika pomoči za naložbe in nadomestila za škodo. |
(24) |
Glede pomoči za naložbe je Komisija uporabila pravila, ki so veljala ob dodelitvi, tj. okvir za državno pomoč za naložbe v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov (4) (v nadaljnjem besedilu: okvir), ker je šlo za naložbo. Ta okvir na splošno izključuje pomoči za naložbe v sektorju kravjega mleka in izdelkov iz tega mleka, razen za izjeme iz točke 2.3 Priloge k Odločbi Komisije 94/173/ES z dne 22. marca 1994 o merilih izbora za naložbe za izboljšanje pogojev predelave in trženja kmetijskih in gozdnih proizvodov (5). Te izjeme med drugim zadevajo naložbe z velikim deležem inovacij. V zvezi s tem je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da nima dovolj podatkov za sklep, da zadevna pomoč izpolnjuje pogoje za uveljavljanje ene od predvidenih izjem. Točka 3(d) okvira pa določa, da je nekatere pomoči mogoče razglasiti za združljive, če so upravičene do sofinanciranja. Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da v zadevnem primeru te možnosti ni mogoče uporabiti, ker je v dopisu Komisije Nizozemski z dne 25. junija 1999 zavrnjeno kakršno koli financiranje na podlagi EPD. |
(25) |
Komisija je proučila tudi argument nizozemskih organov, da je bila pomoč dodeljena kot nadomestilo za škodo, ki je nastala zaradi napake organov, ki so sprva dodelili pomoč, nato pa se je izkazalo, da je nezakonita in morda nezdružljiva. Komisija je sklenila, da podjetje, ki mu je bila dodeljena pomoč, ne more legitimno pričakovati, da je pomoč zakonita, če ni bila dodeljena po ustreznem postopku. Zato je izrazila dvom, da je sklep, da zadevni ukrep ni pomoč, mogoče ustrezno utemeljiti s tem, da gre za nadomestilo. |
(26) |
Ker nizozemski organi niso navedli nobene druge pravne podlage, je Komisija ugotovila, da dvomi o združljivosti zadevnih ukrepov ostajajo, in ocenila, da ni izključeno, da gre za pomoč za poslovanje. |
IV. Pripombe tretjih strani
(27) |
Uvodoma Farm Dairy izraža presenečenje nad objavo odločitve o sprožitvi uradnega postopka pregleda. Farm Dairy je bil namreč prepričan, da je ta spis že dolgo zaključen. Nato se Farm Dairy pritožuje, da ni imel nobenega vpliva na dopisovanje med pokrajino Flevoland in Komisijo, ker je bil o preiskavi Komisije obveščen šele, ko je bil sprožen uradni postopek pregleda. |
(28) |
Pripombe Farm Dairy so predstavljene v štirih delih: prvič, splošne okoliščine ukrepa in legitimno pričakovanje upravičenca, drugič, uporaba ukrepov iz EPD Flevoland, tretjič, ocena z vidika Odločbe 94/173/ES in četrtič, izpodbijanje uporabe obrestnih obresti v primeru negativne odločbe z vračilom. |
IV.1. Splošne okoliščine ukrepa
(29) |
Farm Dairy je avgusta 1998 pokrajino Flevoland zaprosil za nepovratna sredstva v okviru EPD 1994–1999. Ta EPD je zlasti poudarjal, da je treba razširiti možnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov v pokrajini Flevoland. V tem okviru se je projekt Farm Dairy zdel še posebej obetaven, ker je imel namen zgraditi neodvisen obrat za predelavo mleka v Lelystadu. |
(30) |
Farm Dairy naknadno navaja pozitivne učinke izgradnje obrata v Lelystadu: nastanek konkurence na nizozemskem trgu mlečnih izdelkov, na katerem sta takrat prevladovala Friesland Coberco in Campina Melkunie; bližina dobaviteljev mleka; inovacije (sistem „make-to-order“); uvedba dvolitrske embalaže na nizozemskem trgu; večja zaposlenost v regiji Cilja 1; spodbujanje gospodarske rasti v regiji. Farm Dairy je takrat nameraval razviti linijo posebnih in inovativnih proizvodov na nizozemskem trgu. |
(31) |
Farm Dairy navaja, da sta pokrajina in ministrstvo za kmetijstvo (LNV) pozitivno ocenila zahtevek za nepovratna sredstva na podlagi neodvisnega mnenja IKC, v katerem je bilo ugotovljeno, da je projekt delno inovativen. Zato sta pokrajina Flevoland in Farm Dairy 24. februarja 1999 podpisala pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru ukrepa 3.3 EPD Flevoland. Farm Dairy poudarja, da ga je pokrajina Flevoland šele leta 2001 obvestila, da pomoč ni bila odobrena z vidika pravil o državnih pomočeh. Pokrajina je, da bi se izognila sodnemu postopku, predlagala plačilo nadomestila. Farm Dairy navaja, da je v odločitvi o sprožitvi postopka navedeno, da je bila nezdružljivost pomoči omenjena na pogovoru med pokrajino in Komisijo. Vendar je pokrajina povedala Farm Dairy, da je uradnik Komisije predlagal, da je mogoče izplačati nadomestilo. Farm Dairy navaja, da je glede na te elemente lahko legitimno pričakoval, da je spis zaključen. |
(32) |
V zvezi z intenzivnostjo pomoči Farm Dairy navaja, da je bila končna intenzivnost pomoči […] (6) % dejanskih stroškov naložb, v nasprotju s predvidenimi 8,5 % stroškov naložb. Ta odstotek je očitno nižji od dovoljenih odstotkov (na primer za mala in srednja podjetja). |
IV.2. Pripombe Farm Dairy k oceni z vidika EPD Flevoland
(33) |
Pokrajina Flevoland je ta ukrep ocenila z vidika ukrepa 3.3 EPD Flevoland, namenjenega spodbujanju nove kmetijske dejavnosti s ciljem ustvarjanja delovnih mest in okoljskimi cilji. Farm Dairy je presenečen, da je Komisija ta ukrep opredelila kot ukrep, ki ga je treba oceniti z vidika točke 3.2 EPD Flevoland, ki se nanaša na Uredbo Sveta (EGS) št. 866/90 z dne 29. marca 1990 o izboljšanju pogojev predelave in trženja kmetijskih proizvodov (7). Taka ocena pomeni, da je treba upoštevati pogoje za naložbe iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES. |
(34) |
Po mnenju Farm Dairy so pogoji iz točke 3.3 EPD Flevoland izpolnjeni: leta 2000 je Farm Dairy ustvaril 61 delovnih mest (namesto predvidenih 35 in vložil skupaj […] milijonov NLG namesto predvidenih 18,5). Poleg tega je bila naložba dobra za okolje: zaradi bližine dobaviteljev mleka sta se zmanjšala delež emisij CO2 in poraba goriva. Inovativna zasnova sistema „make-to-order“ je zmanjšala potrebo po hladilnih zmogljivostih, ki porabijo veliko energije. |
(35) |
Farm Dairy zaključi točko z navedbo, da bi Komisija morala odobriti nepovratna sredstva na podlagi ukrepa 3.3 namesto ukrepa 3.2 EPD Flevoland. |
IV.3 Pripombe Farm Dairy k oceni z vidika Odločbe 94/173/ES
(36) |
Najprej Farm Dairy meni, da je pomoč združljiva s pogoji iz točke 1.1 Odločbe 94/173/ES. Kot je navedeno zgoraj, je naložba namreč koristila okolju in je vključevala tehnološke inovacije. Poleg tega so zaradi bližine dobaviteljev mleka nižji vmesni stroški zbiranja mleka, centralizirano zasnovana proizvodna veriga v podjetju pa je omogočila neposredno distribucijo. |
(37) |
Nato Farm Dairy ocenjuje, da zadevna pomoč ustreza merilom iz točke 2.3 Priloge k zgoraj navedeni Odločbi 94/173/ES. |
(38) |
Farm Dairy zlasti trdi, da naložba vsebuje velik delež inovacij, prvič, ker notranji postopek podjetja temelji na sistemu „make-to-order“. To pomeni, da se surovina, tj. mleko, v podjetju predela v končni izdelek, ki se tam pakira in naloži na tovornjake hladilnike. Zato je potreba po uporabi logističnega centra za distribucijo manjša. Ta sistem omogoča tudi, da vnos mleka natančno ustreza knjigi naročil. Zato so stroški hlajenja, povezani s prevozom mleka iz obrata, dosti nižji. Farm Dairy poudarja svojo naložbo v moderne linije za pasterizacijo, ki imajo visok donos glede na porabljeno energijo. Ta proizvodni postopek je prispeval k visoki kakovosti izdelkov Farm Dairy. |
(39) |
Drugič, Farm Dairy navaja, da je uvedel tudi inovacije na ravni proizvodnje, s tem ko je na nizozemski trg uvedel dvolitrsko embalažo iz polietilena. Leta 1999 je bil Farm Dairy prva mlekarna, ki je dala na trg tako embalažo. Takrat je bila na voljo samo manjša embalaža iz kartona. Zato je Farm Dairy iz Združenih držav uvozil poseben stroj za proizvodnjo te embalaže. Leta 1999 ni bilo veliko povpraševanja po taki embalaži. Naraslo je šele leta 2004. Od leta 2004 Farm Dairy polni več kot […] milijonov litrov mleka v dvolitrsko embalažo, kar je […] % njegove celotne proizvodnje mleka. Farm Dairy k svojim trditvam prilaga članek, ki govori o tej inovaciji, in statistične podatke podjetja, ki kažejo naraščajoči delež mleka, ki se prodaja v dvolitrski embalaži med letoma 1999 in 2008. |
(40) |
Farm Dairy k svojim trditvam prilaga še poročilo z naslovom „Inovacije podjetja Farm Dairy v času zahteve EPD leta 1998“, ki ga je napisal […] , takratni […] pri konkurenčnem podjetju […] . Farm Dairy poudarja, da je v tem neodvisnem poročilu navedeno, da je bila uvedba dvolitrske embalaže iz polietilena na nizozemski trg prava revolucija, ker sta obe prevladujoči podjetji (Friesland-Coberco in Campina Melkunie) ovirali njeno uvedbo. Ta embalaža je imela v primerjavi z embalažo iz kartona, ki je bila takrat na voljo, številne prednosti. Farm Dairy je bil prvo podjetje, ki je na Nizozemskem uvedlo to embalažo. Poleg tega logistična zasnova podjetja (proizvodna veriga v enem podjetju) omogoča daljši čas hranjenja mleka, ker ni logističnih centrov za distribucijo in ker ni treba imeti širokih linij za oskrbo. |
(41) |
Farm Dairy predloži tudi preglednico, v kateri so stroški naložbe v proizvodnjo dvolitrske embalaže prikazani ločeno od ostalih stroškov naložbe. Med gradnjo Farm Dairy so bile zgrajene štiri polnilnice, od katerih je bila ena posebej namenjena polnjenju dvolitrske embalaže. Tudi ti stroški so bili prikazani ločeno od ostalih stroškov naložbe. |
(42) |
Farm Dairy navaja še, da je v času zahtevka za naložbo nameraval uvesti linijo posebnih izdelkov, smetano v lončkih in sadne jogurte, ter ustvariti druge sladice iz smetane in sadja. |
(43) |
Farm Dairy v odgovor na merilo iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES, ki se nanaša na gibanje povpraševanja, navaja, da povpraševanje obstaja predvsem v veleblagovnicah, ki so bile izjemno navdušene nad novim subjektom na trgu. Od vsega začetka je Farm Dairy imel pogodbe o dobavi z največjimi veleblagovnicami, ki poslujejo na Nizozemskem. |
(44) |
V zvezi z izjemo, ki se nanaša na nezadostne zmogljivosti in obstoj resničnih in dejanskih prodajnih možnosti, je odziv veleblagovnic, omenjen v triinštirideseti uvodni izjavi, jasno dokazoval, da so obstajale resnične in dejanske prodajne možnosti. Po navedbah Farm Dairy so nezadostne zmogljivosti razvidne iz odločbe nizozemskih organov za konkurenco (NMa) z dne 23. decembra 1998 v okviru prevzema mlekarne De Kievit s strani Friesland Coberco Dairy Foods. Nizozemska uvozi več mleka za predelavo, kot ga izvozi. Razlika med uvozom in izvozom kaže, da je 2,5 % mleka, predelanega na Nizozemskem, uvoženega. Farm Dairy iz vseh teh informacij sklepa, da zmogljivost trga svežega mleka ni presežena. |
(45) |
Farm Dairy še navaja, da so se dobavitelji mleka v Flevolandu odločili, da ne bodo več dobavljali odjemalcu Campina Melkunie, pač pa podjetju Comelco v Belgiji. Vendar sta prevzem Comelca s strani Campina Melkunie leta 1991 in njegova dokončna izvedba leta 1996 dobavitelje mleka prisilila v iskanje druge možnosti. Druga možnost je prišla leta 1999 s Farm Dairy. |
(46) |
Farm Dairy zaključi točko z navedbo, da je 10 let po nastanku dejstev težko najti natančnejše informacije in se sprašuje o trajanju postopka med Komisijo in Nizozemsko. |
IV.4. Plačilo obrestnih obresti
(47) |
Farm Dairy se sklicuje na trajanje postopka in legitimno pričakovanje, da je spis zaključen, za izpodbijanje obrestnih obresti, ki tečejo od dodelitve pomoči dalje. Farm Dairy ne more odgovarjati za to, da je bil spis dolgo neaktiven, kar je povzročilo kopičenje obresti. Zato Farm Dairy predlaga, da se uporabi linearna obrestna mera, kajti če bi vedel, da je pomoč nezakonita, in če bi lahko izbiral, bi znesek povrnil že prej. |
(48) |
Farm Dairy se pri svoji zahtevi opira na sporočilo Komisije z dne 8. maja 2003, v katerem je navedeno, da do tega datuma ni bilo jasno, katero vrsto obrestne mere je treba uporabiti. Farm Dairy zaradi načela enakosti predlaga, naj Komisija odloči, da se za obdobje pred 8. majem 2003 obrestne obresti ne uporabijo. |
V. Pripombe Nizozemske
(49) |
Nizozemska je z dopisom z dne 19. januarja 2009 predložila pripombe k odločitvi Komisije, da sproži postopek iz člena 108(2) PDEU zoper nepriglašeno pomoč. Nizozemska v odzivu samo navede, da nima dodatnih informacij, ker je vse predložila že v postopku predhodne preiskave. |
(50) |
Glede na pripombe Farm Dairy je Komisija kljub temu želela dodatna pojasnila. V ta namen je pozvala Nizozemsko, naj navede, ali je bila uvedba dvolitrskih steklenic taka inovacija, kot navaja Farm Dairy, in ali so nizozemski organi pri oceni projekta upoštevali ta vidik. V zvezi s postopkom „make-to-order“ je Komisija pozvala Nizozemsko, naj predloži pripombe k informacijam Farm Dairy, da je bil ta postopek v času zahtevka za naložbo inovacija. Nazadnje je Komisija pozvala Nizozemsko, naj predloži pripombe k temu, da so v času dodelitve pomoči obstajale resnične prodajne možnosti, zmogljivosti pa so bile nezadostne, ter v zvezi s tem predloži vse primerne študije ali dokumente. |
(51) |
V zvezi z uvedbo dvolitrske embalaže je Nizozemska navedla, da je bila leta 1999 to res inovacija. Pri tem se opira na študije, ki so jih izvedli TNO (8), Nederlandse Zuivel Organisatie (NZO) in […], veriga veleblagovnic. Nizozemska je predložila poročilo TNO ter dopisa NZO in […]. Iz teh informacij izhaja, da je bil Farm Dairy res prvo podjetje, ki je na nizozemski trg uvedlo dvolitrsko embalažo, in da je bila ta embalaža leta 1999 inovacija, kajti do tedaj je bilo mleko naprodaj v embalaži iz kartona s prostornino 1 liter ali l,5 litra. |
(52) |
V oceni, ki jo je opravil IKC, ta vidik ni bil upoštevan, pokrajina pa o njem ni bila obveščena. Nizozemska je navedla, da bi ta vidik nedvomno spremenil takratno mnenje IKC, tako da bi bilo mnenje o inovativnosti projekta drugačno. Ker IKC ne obstaja več, od njega ni mogoče zahtevati drugega mnenja. |
(53) |
Nizozemska je na zahtevo Komisije predložila podrobnosti o stroških, povezanih izključno z naložbo za uvedbo dvolitrske embalaže. Po teh podatkih je posebna naložba v dvolitrsko embalažo znašala 1 840 000 FL (tj. 834 956 EUR). Temu so nizozemski organi prišteli četrtino stroška za polnilnice, kajti ena od štirih polnilnic naj bi bila v celoti namenjena polnjenju dvolitrskih steklenic. To znaša 2 936 250 FL (tj. 1 332 412 EUR). Skupni znesek je torej 4 776 250 FL (tj. 2 167 367 EUR). |
(54) |
V zvezi z zasnovo „make-to-order“ je Komisija pozvala Nizozemsko, naj predloži pripombe glede njene inovativnosti in navede, ali bi pripombe Farm Dairy lahko spremenile prejšnjo oceno, v skladu s katero projekt ni zelo inovativen. Nizozemska je odgovorila, da je v skladu z mnenjem IKC projekt delno inovativen, ker ni vključeval inovativnih izdelkov, ampak tržne inovacije. Oceno je opravilo ministrstvo za kmetijstvo v okviru zahtevka za sofinanciranje. Vendar Nizozemska za utemeljitev inovativnosti projekta navaja še druge argumente: sistem „make-to-order“ je povečal učinkovitost dobave mleka, tako da ga je mogoče hraniti dalj časa, in to v deželi, kjer se uživa predvsem pasterizirano mleko (namesto steriliziranega, ki ima daljši rok uporabe). V zvezi z inovativnostjo sistema „make-to-order“ Nizozemska navaja tudi študijo TNO. V tej je navedeno, da je takrat prevladoval sistem „make-to-stock“, v katerem se vzdržuje določena zaloga, ki se nato proda. Čas dobave je krajši, vendar je manjša tudi odzivnost glede na potrebe kupcev, „kot so veleblagovnice“. Sistem „make-to-order“ pa ustreza tej potrebi po odzivnosti. Zato Nizozemska ugotavlja, da je ta zasnova inovativna. |
(55) |
V zvezi z obstojem prodajnih možnosti in neobstojem presežnih zmogljivosti Nizozemska navaja poročilo Rabobank International iz aprila 1999, v katerem je navedeno, da je uvoženega 2,5 % vsega predelanega mleka s kmetij. Če se upošteva še mleko iz mlekarne (tj. mleko, ki je pasterizirano, da je primerno za daljši prevoz), je uvoženega 10,5 % vsega predelanega mleka. Po mnenju Nizozemske to pomeni, da na Nizozemskem ni presežnih zmogljivosti. V zvezi z obstojem prodajnih možnosti Nizozemska pritrjuje analizi, ki jo je opravil Farm Dairy (glej uvodni izjavi 44 in 45). Poleg tega statistični podatki Farm Dairy kažejo prodajne možnosti. Tudi iz dopisa […] izhaja, da je Farm Dairy s prodajo dvolitrskih steklenic povečal svoj promet. |
VI. Presoja
(56) |
Komisija ugotavlja, da so se členi 92, 93 in 94 Pogodbe ES (zdaj členi 107, 108 in 109 PDEU), ki so veljali ob dodelitvi pomoči, uporabljali za proizvodnjo mlečnih izdelkov in drugih mlečnih sladic na podlagi člena 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 z dne 27. junija 1968 o skupni tržni ureditvi za mleko in mlečne izdelke (9). |
VI.1. Obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU
(57) |
Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. |
(58) |
Ukrep, ki ga dodeli država članica: Ta pogoj je izpolnjen, ker je ukrep dodelila pokrajina Flevoland. |
(59) |
Ukrep, ki prizadene trgovino in izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco: Sektor mlečnih izdelkov je odprt za konkurenco na ravni Skupnosti (10), zato je občutljiv za kakršen koli ukrep v korist proizvodnje v kateri koli državi članici. Poleg tega je bil cilj v zadevnem primeru predelovati mleko v pokrajini Flevoland, pred tem pa se je del mleka predelal v Belgiji. Zato bi ta ukrep lahko izkrivljal konkurenco na trgu mleka in mlečnih izdelkov. |
(60) |
Ukrep, ki daje prednost določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga: pomoč je dodeljena samo v korist podjetja Farm Dairy. |
(61) |
Zato Komisija ugotavlja, da ukrep spada na področje uporabe člena 107(1) PDEU in je državna pomoč. Pripombe, prejete po sprožitvi postopka, te opredelitve niso ovrgle. |
VI.2. Opredelitev ukrepa kot nezakonita pomoč
(62) |
Ker je bila pomoč dodeljena in izplačana brez predhodne priglasitve, gre za nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (11). |
VI.3. Presoja združljivosti pomoči
(63) |
V zgoraj navedeni odločitvi o sprožitvi postopka sta navedeni dve možni utemeljitvi pomoči, ki so ju navedli nizozemski organi. Najprej, tj. ob dodelitvi pomoči, so navedli, da gre za pomoč za naložbo, ki bi morala spadati na področje EPD Flevoland (glej uvodno izjavo 0). Nato so organi pokrajine Flevoland to pomoč za naložbo spremenili v znesek nadomestila za izgubo, ki je nastala zaradi zavrnitve dodelitve pomoči. Informacije, ki jih je predložil Farm Dairy v okviru sprožitve postopka, bodo proučene v oddelku, ki obravnava združljivost pomoči kot pomoč za naložbo. Pregled združljivosti ukrepa pomoči bo opravljen v dveh delih: pregled združljivosti pomoči kot pomoči za naložbo (VI.3.1) in kot nadomestila (VI.3.2). |
(64) |
Komisija želi uvodoma proučiti argument, s katerim Farm Dairy izpodbija opredelitev Komisije, da je to ukrep, ki spada na področje točke 3.2 EPD Flevoland, čeprav je pokrajina Komisiji ta ukrep predstavila kot ukrep, ki spada na področje točke 3.3 EPD Flevoland (glej uvodno izjavo 33 in naslednje). |
(65) |
Najprej Komisija meni, da se ta razprava nanaša na dodelitev sredstev Skupnosti, kar ni predmet tega sklepa, ki proučuje ukrep, dodeljen izključno iz pokrajinskih sredstev, potem ko je bilo ministrstvo LNV seznanjeno s tem, da Komisija zavrača dodelitev sredstev Skupnosti. Ocena razlogov, zakaj je Komisija zavrnila dodelitev sredstev Skupnosti, ne spada v okvir tega sklepa in bi jo bilo treba izpodbijati v predpisanem roku v okviru postopkov za dodelitev sredstev Skupnosti. Komisija je z dopisom z dne 25. junija 1999 sporočila Nizozemski, da zavrača dodelitev sredstev Skupnosti, in ta je to vzela na znanje, ne da bi izpodbijala ukrep (12), zato te odločitve ni več mogoče izpodbijati v okviru tega sklepa. |
(66) |
Vendar Komisija opominja, da so merila za oceno ukrepov z vidika pravil o državni pomoči na področju naložb enaka kot merila za oceno z vidika točke 2.3 EPD. Pravila o državnih pomočeh, ki so se uporabljala ob dodelitvi pomoči, so namreč vključena v okvir in v točki 3(b) napotujejo na točko 1.2 in točko 2 Odločbe 94/173/ES. V tej odločbi so na splošno obravnavana merila Skupnosti za izbor naložb, ki so upravičene do financiranja Skupnosti na podlagi Uredbe (EGS) št. 866/90 in Uredbe Sveta (EGS) št. 867/90 z dne 29. marca 1990 o izboljšanju pogojev predelave in trženja gozdnih proizvodov (13). Namen tega je uskladiti financiranje Skupnosti in nacionalno financiranje. Vendar Komisija poudarja, da Odločbo 94/173/ES uporablja le, če se nanjo sklicuje okvir. |
VI.3.1. Pomoč za naložbo
(67) |
Komisija je ukrepe proučila z vidika okvira, ki se je uporabljal ob dodelitvi pomoči, tj. 3. marca 1999. |
(68) |
Na podlagi točke 3(b) okvira pomoči za naložbe v korist naložb, navedenih v drugi in tretji alinei točke 1.2 Priloge k Odločbi 94/173/ES, ni mogoče šteti za združljive z notranjim trgom. Prav tako se naložbe, ki so izključene na podlagi točke 2 te priloge, štejejo za nezdružljive s skupnim trgom, če niso izpolnjeni posebni pogoji iz te točke. |
(69) |
Točka 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES določa, da so „[v] sektorju kravjega mleka in izdelkov iz tega mleka […] izključene naslednje naložbe:
Prepovedi iz zgornjih alinej ne zadevajo naslednjih naložb, če se zaradi njih ne povečajo zmogljivosti:
|
(70) |
A priori iz tega izhaja, da naložba v pripravo svežih izdelkov, kot se obravnava v tej zadevi, ni združljiva z notranjim trgom, razen če ne spada v eno od izjem iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES. |
(71) |
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za katero od izjem iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173, je bilo eno glavnih vprašanj iz odločitve o sprožitvi postopka. Zato bodo v tem sklepu proučene tri izjeme: velik delež inovacij v proizvodnji, ki ustrezajo spremembam povpraševanja, nezadostne zmogljivosti in obstoj resničnih in dejanskih prodajnih možnosti ter priprava izdelkov po tradicionalnih ali bioloških metodah, kot so opredeljene v predpisih Skupnosti. |
(a)
(72) |
Iz dokumentov, ki jih je Nizozemska predložila Komisiji leta 2005, je izhajalo, da proizvodni postopek glede na takratne informacije ni bil inovativen. Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, je IKC menil, da projekt ni popolnoma inovativen. Natančneje, za projekt je bilo ugotovljeno, da ni uvajal inovativnih proizvodov, ampak tržne inovacije, in da proizvodni postopek ni bil inovativen, je pa uporabljal najmodernejšo tehniko. Vendar je IKC glede na to, da so bili izpolnjeni ostali pogoji, ki jih je ocenjeval, ugotovil, da projekt izpolnjuje pogoje za upravičenost do nepovratnih sredstev, vendar je znižal delež teh sredstev (glej uvodno izjavo 11). |
(73) |
Vprašanje je, ali elementi, ki sta jih predložila Farm Dairy in Nizozemska v okviru tega postopka, lahko ovržejo takratno analizo, opravljeno med pregledom ocenjevalnih meril za nepovratna sredstva na podlagi EPD. Ti elementi (glej uvodne izjave od 36 do 46) so dokazali, da je bila naložba v novo dvolitrsko embalažo iz polietilena popolnoma inovativna in da je bil Farm Dairy prvo podjetje, ki je to embalažo proizvajalo in jo dalo na nizozemski trg. Poročilo, ki ga je v ta namen predložil Farm Dairy in v katerem je navedena inovativnost, se zdi verodostojno, ker ga je napisal strokovnjak iz tega sektorja, ki je takrat delal za konkurenčno podjetje. Zadevno poročilo ne izpodbija analize, ki sta jo takrat opravila IKC in ministrstvo LNV, ampak vsebuje element, ki pred odločitvijo o sprožitvi postopka ni bil posredovan Komisiji in ni bil naveden v dokumentih, ki so bili pred tem poslani Komisiji. Omenjena dvolitrska embalaža je že doživela velik uspeh na britanskem in ameriškem trgu. Farm Dairy je bilo prvo podjetje, ki je dalo na trg to vrsto embalaže. Nato se je izkazalo, da je Farm Dairy pionir, saj je dvolitrska embalaža na Nizozemskem postala običajna. |
(74) |
V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije mora Komisija upoštevati različne predložene elemente in pridobiti vsa potrebna stališča, tako da zlasti od upravičencev zahteva informacije, da bi lahko sprejela odločitev na podlagi celostnega spoznanja relevantnih dejstev na datum sprejetja odločbe. (14) |
(75) |
V zadevnem primeru je Komisija Nizozemsko prosila za potrditev elementov, ki jih navaja Farm Dairy. Ta je potrdila navedbe Farm Dairy in predložila tri neodvisne dokumente (glej uvodne izjave od 51 do 53), ki dokazujejo inovativnost naložbe v dvolitrsko embalažo. Iz teh informacij po eni strani izhaja, da Nizozemska pri oceni inovativnosti ni upoštevala naložbe v dvolitrsko embalažo, nedvomno zato, ker je bil pregled opravljen na podlagi meril iz EPD in ne posebej na podlagi omenjenega okvira. Po drugi strani je Nizozemska vključila neodvisne strokovnjake, ki so poznali trg in način dajanja mlečnih izdelkov na trg. Študije teh strokovnjakov so pokazale, da je bilo podjetje Farm Dairy dejansko prvo podjetje, ki je dalo to vrsto embalaže na nizozemski trg. |
(76) |
Na podlagi teh novih elementov, ki so jih predložili organi in Farm Dairy po sprožitvi postopka, Komisija meni, da sta uvedba in proizvodnja dvolitrske embalaže inovativni. |
(77) |
V zvezi z zasnovo „make-to-order“ se postavlja podobno vprašanje: ali pojasnila Farm Dairy in Nizozemske lahko spremenijo presojo Komisije z začetka postopka? |
(78) |
V nasprotju z dvolitrsko embalažo je Nizozemska pri oceni, ki jo je izvedla ob zahtevku za nepovratna sredstva leta 1998, upoštevala zasnovo „make-to-order“. Takrat je bilo ugotovljeno, da proizvodni postopek sam po sebi ni bil inovativen, je pa uporabljal najmodernejšo tehniko ter bil učinkovit pri zmanjšanju porabe energije in koristen za okolje. Te argumente sta Nizozemska in Farm Dairy že navedla v prejšnjih dopisih. Za zasnovo „make-to-order“ ni bila dokazana nobena druga inovacija. |
(79) |
Treba je tudi preveriti, ali proizvodnja ustreza gibanju povpraševanja, kot določa prva izjema iz Odločbe 94/173/ES. Iz informacij, predloženih Komisiji (glej uvodno izjavo 43), izhaja, da so po teh izdelkih povpraševale predvsem veleblagovnice in da so bile sklenjene pogodbe z najmanj petimi veleblagovnicami. Komisija meni, da je to zanesljiv znak, da inovacija ustreza gibanju povpraševanja. To potrjuje dejstvo, da je […], na katerega se sklicuje Nizozemska (glej uvodno izjavo 55), z mlekom Farm Dairy močno povečal svoj promet. |
(80) |
Komisija zato meni, da so v zadevnem primeru za naložbo v dvolitrsko embalažo izpolnjeni pogoji za prvo izjemo, ker je naložba inovativna in ustreza gibanju povpraševanja. Komisija na podlagi informacij, predloženih po sprožitvi uradnega postopka pregleda, ne more ugotoviti, da pogoji za prvo izjemo ne bi bili izpolnjeni. Komisija namreč ni dolžna po uradni dolžnosti ugotavljati, katere informacije bi ji lahko bile predložene, ampak mora po eni strani pridobiti vsa potrebna stališča in se po drugi strani opreti na vse informacije, ki jih ima ob sprejetju odločitve. (15) Po eni strani je Komisija v zadevnem primeru začela postopek in z dopisom z dne 18. septembra 2009 pozvala Nizozemsko, naj potrdi določene elemente, ki jih Farm Dairy navaja v svojih pripombah. S tem je Komisija torej uporabila vsa sredstva, ki jih ima, za pridobitev informacij od tretjih oseb ali države članice. Po drugi strani se Komisija v tem sklepu opira na vse informacije, ki jih je prejela po sprožitvi postopka. Vendar ni bila predložena nobena nasprotna informacija, v skladu s katero naložba v dvolitrsko embalažo ni inovativna niti ustrezna glede na gibanje povpraševanja. |
(81) |
Glede na to, da so merila iz Okvira v povezavi z Odločbo 94/173/ES izpolnjena za inovativnost naložbe, povezane z dvolitrskimi steklenicami, ne pa za ostali del naložbe, je treba stroške za to naložbo ločiti od ostalih, da se zanje določi največja intenzivnost pomoči. |
(82) |
Nizozemski organi so navedli, da je posebna naložba v dvolitrsko embalažo znašala 1 840 000 FL (tj. 834 956 EUR). Temu so nizozemski organi prišteli četrtino stroška za polnilnice, kajti samo ena od štirih polnilnic bo v celoti namenjena polnjenju dvolitrskih steklenic. To znaša 2 936 250 FL (tj. 1 332 412 EUR). Skupni znesek je torej 4 776 250 FL (tj. 2 167 367 EUR) (glej uvodno izjavo 53). V skupni znesek ni vključen noben splošni strošek (na primer za stavbe ali zemljišča). |
(83) |
Zato je treba največjo intenzivnost pomoči oceniti z vidika teh upravičenih stroškov. Ob predložitvi zahtevka za naložbo je bil Flevoland regija Cilja 1, zato dodeljena pomoč lahko predstavlja do 75 % upravičenih stroškov. Dodeljena nepovratna sredstva v višini 715 909 EUR predstavljajo manj kot 75 % upravičenih stroškov. Zato je predlagana naložba združljiva s pravili o državnih pomočeh. |
(b)
(84) |
Ker so izpolnjeni pogoji za prvo izjemo iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES in ker to omogoča, da se odobri celotna dodeljena pomoč, ni treba odločati o tem, ali so izpolnjeni pogoji za druge izjeme. |
(c)
(85) |
Tako kot za točko (b) zgoraj analiza tretje izjeme ni potrebna, ker je analiza prve izjeme pokazala, da je zadevna pomoč združljiva. Poleg tega ta točka ni ustrezna glede na zadevni naložbeni projekt, ki nikakor ne zadeva priprave izdelkov po tradicionalnih ali ekoloških metodah. |
(86) |
Sicer pa je Komisija proučila pomoč z vidika člena 3(d) zgoraj navedenega okvira, ki določa da „Komisija za vsak posamezni primer prouči vsak ukrep pomoči, ki bi moral biti izključen na podlagi tega okvira in teh ustreznih ukrepov, ki pa bi bil načeloma upravičen do sofinanciranja Skupnosti v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2328/91 (16).“ Iz dopisa, ki ga je Komisija 25. junija 1999 poslala Nizozemski, izhaja, da tega projekta ni mogoče financirati na podlagi EPD. Zato Komisija meni, da za navedeni ukrep ne velja odstopanje iz točke 3(d) navedenega okvira. |
VI.3.2. Drugi argumenti, proučeni ob sprožitvi postopka v zvezi z združljivostjo celotne pomoči
(87) |
Komisija je ob sprožitvi postopka proučila nadomestilo za škodo zaradi zavrnitve dodelitve pomoči kot podlago za odobritev celotne naložbe. V fazi pred formalnim postopkom so nizozemski organi navedli, da je bila pomoč dodeljena kot nadomestilo za škodo, ki je nastala zaradi napake organov, ki so sprva dodelili pomoč, nato pa se je izkazalo, da je nezakonita in morda nezdružljiva. |
(88) |
Sodišče je navedlo, da plačilo odškodnine in obresti ni pomoč. (17) Pri tem se je Sodišče oprlo na dejstvo, da imajo državne pomoči bistveno drugačno pravno naravo kot morebitne odškodnine, ki bi jih nacionalni organi morali plačati posameznikom kot nadomestilo za škodo, ki so jim jo povzročili. Zato načeloma plačilo odškodnine upravičencu ne daje ugodnosti, ker gre samo za nadomestilo pravice, do katere je upravičen. |
(89) |
V zadevnem primeru je težko govoriti o upravičenčevi pravici do nadomestila, ker domnevna pravica vse od začetka temelji na nezakonitem ravnanju države članice. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da ob upoštevanju obveznosti nadzora, ki ga Komisija izvaja nad državnimi pomočmi v skladu s členom 108 PDEU, podjetja, ki jim je bila dodeljena pomoč, načeloma ne smejo legitimno pričakovati, da je pomoč zakonita, razen če je bila dodeljena ob upoštevanju postopka iz navedenega člena. Vesten gospodarski subjekt mora biti namreč navadno sposoben ugotoviti, ali je bil ta postopek spoštovan. (18) |
(90) |
V zadevnem primeru je treba tudi opozoriti, da bi dodelitev nadomestila pomenila izogibanje prepovedi dodeljevanja pomoči brez odobritve Komisije. Navedeno potrjuje dejstvo, da se je pokrajina Flevoland, ko je navedla, da je zadevna pomoč dodeljena kot odškodnina za upravno napako, jasno zavedala, da bi bilo treba pomoč pred izplačilom predložiti Komisiji v soglasje. |
(91) |
Zato Komisija meni, da celotne naložbe ni mogoče šteti za združljivo na podlagi dejstva, da naj bi bila zadevna pomoč nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel upravičenec. |
VI.3.3. Drugi argumenti, ki jih je Farm Dairy navedel v okviru sprožitve postopka
(92) |
Farm Dairy je izpodbijal uporabo obrestnih obresti v primeru negativne odločbe Komisije z vračilom (glej uvodno izjavo 47). Ker je z zadevnim sklepom ugotovljena združljivost pomoči, ni vračila nezakonite pomoči, zato pripombe Farm Dairy niso več pomembne. |
VII. Ugotovitev
(93) |
Nizozemska državna pomoč za Farm Dairy je združljiva v delu naložbe, ki zadeva novo dvolitrsko embalažo. Začetni znesek pomoči je preračun glede na delež tega dela naložbe v celotni naložbi in iz izračuna izhaja, da je dodeljena pomoč združljiva z zahtevami iz okvira za državno pomoč za naložbe v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov. |
(94) |
Kljub temu Komisija obžaluje, da je Nizozemska pomoč odobrila v nasprotju s členom 108(3) PDEU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Nizozemska državna pomoč za Farm Dairy v znesku 715 909 EUR je združljiva z notranjim trgom.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.
V Bruslju, 9. marca 2010
Za Komisijo
Dacian CIOLOŞ
Član Komisije
(1) S 1. decembrom 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člena 107 in 108 PDEU. Oba sklopa določb sta vsebinsko enaka. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 107 in 108 PDEU po potrebi razumeti kot sklicevanje na člena 87 in 88 Pogodbe ES.
(2) UL L 10, 13.1.2001, str. 20.
(3) UL C 87, 16.4.2009, str. 5.
(4) UL C 29, 2.2.1996, str. 4.
(5) UL L 79, 23.3.1994, str. 29.
(6) Zaupna informacija.
(8) TNO je neodvisno svetovalno podjetje, katerega namen je doseči uporabnost znanstvenih raziskav, da bi se povečala inovativna sposobnost podjetij in javnih organov (www.tno.nl).
(9) UL L 148, 28.6.1968, str. 13.
(10) V skladu s sodno prakso Sodišča izboljšanje konkurenčnega položaja podjetja zaradi državne pomoči praviloma dokazuje, da je glede na druga podjetja, ki niso prejela podobne pomoči, konkurenca izkrivljena (zadeva C-730/79, Recueil 1980, str. 2671, točki 11 in 12). V zvezi z obstojem trgovine znotraj Skupnosti na trgu z mlekom glej uvodne izjave 44, 45 in 55 zgoraj, za katere Komisija meni, da so utemeljeni.
(11) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.
(12) Ministrstvo LNV v dopisu pokrajini Flevoland z dne 15. julija 1999 navede, da Komisija ni odobrila projekta in zato zavrača kakršno koli financiranje s strani LNV.
(13) UL L 91, 6.4.1990, str. 7.
(14) Sodba Sodišča prve stopnje z dne 9. septembra 2009 v zadevi T-369/06, Holland Malt proti Komisiji, točka 195 (še neobjavljena).
(15) Zadeva T-369/06, op. cit., točke 195–198.
(16) UL L 218, 6.8.1991, str. 1.
(17) Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 27. septembra 1988 v združenih zadevah C-106/87 do C-120/87, Asteris AE proti Grčiji in EGS, Recueil 1988, str. 5515.
(18) Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 14. januarja 1997 v zadevi C-169/95, Španija proti Komisiji, Recueil, str. I–135.