2.12.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/65

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1122/2009

z dne 30. november 2009

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti členov 85x in 103za v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, o spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter zlasti člena 142(b), (c), (d), (e), (h), (k), (l), (m), (n), (o), (q) in (s) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 73/2009 razveljavlja in nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 ter uvaja številne spremembe sheme enotnega plačila in nekaterih drugih shem neposrednih plačil. Hkrati z letom 2010 odpravlja številne sheme neposrednih plačil. Poleg tega uvaja številne spremembe sistema, v skladu s katerim je treba neposredna plačila kmetu, ki ne izpolnjuje nekaterih pogojev na področju javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, okolja in dobrega počutja živali („navzkrižna skladnost“), znižati ali izključiti.

(2)

Sheme neposrednih plačil so bile najprej uvedene kot posledica reforme skupne kmetijske politike v letu 1992 in nadalje razvite v okviru poznejših reform. Za sheme velja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu „integrirani sistem“). Ta sistem, kakor je določen v Uredbi Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 24. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 in Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009, ter za izvajanje navzkrižne skladnosti, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 479/2008 (2), se je izkazal kot učinkovito in uspešno sredstvo za izvajanje shem neposrednih plačil. Uredba (ES) št. 73/2009 temelji na tem integriranem sistemu.

(3)

Ob upoštevanju sprememb neposrednih plačil, ki jih uvaja Uredba (ES) št. 73/2009, je primerno razveljaviti in nadomestiti Uredbo (ES) št. 796/2004, pri čemer nova uredba temelji na načelih iz Uredbe (ES) št. 796/2004. Hkrati je zaradi vključitve sektorja vina v Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 sklicevanja na Uredbo Sveta (ES) št. 479/2008 (3) iz Uredbe (ES) št. 796/2004 primerno nadomestiti s sklicevanji na Uredbo (ES) št. 1234/2007. Zaradi skladnosti je treba nekatere določbe Uredbe (ES) št. 796/2004 vključiti v Uredbo Komisije (ES) št. 1120/2009 (4), ki jo razveljavlja in nadomešča Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (5).

(4)

Uredba (ES) št. 73/2009 omogoča državam članicam prosto izbiro glede uporabe nekaterih shem pomoči, določenih v navedeni uredbi. Ta uredba mora zato določiti izvajanje administracije in kontrole v državah članicah ob upoštevanju njihove možne izbire, da se vključijo v določene sheme pomoči. Ustrezne določbe te uredbe se morajo torej uporabljati sorazmerno z obsegom, v katerem so države članice take izbire sprejele.

(5)

Uredba (ES) št. 73/2009 določa kot del pogojev navzkrižne skladnosti nekatere obveznosti v zvezi z vzdrževanjem trajnih pašnikov za države članice na eni strani in posamezne kmete na drugi. Določiti je treba podrobnosti za določitev deleža trajnih pašnikov in kmetijskih zemljišč, ki jih je treba ohranjati, in določiti, da kmetje upoštevajo posamezne obveznosti, kjer je ugotovljeno, da se ta delež zmanjšuje v škodo trajnih pašnikov.

(6)	Da zagotovijo učinkovite kontrole in preprečijo, da se pri raznih plačilnih agencijah v okviru ene države članice vloži več zahtevkov za pomoč, morajo države članice določiti enotni sistem evidentiranja identitete kmetov, ki vlagajo zahtevke za pomoč ob upoštevanju integriranega sistema.

(7)

Potrebna so podrobna pravila glede sistema za identifikacijo enot rabe ali poljin, ki ga upravljajo države članice v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 73/2009. Glede na to določbo je treba uporabljati tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema (GIS). Pojasniti je treba, na kateri ravni mora sistem delovati in katere podrobne informacije mora vsebovati.

(8)

Države članice morajo, da zagotovijo pravilno izvajanje sheme enotnega plačila, kakor je določeno v Naslovu III Uredbe (ES) št. 73/2009, uvesti sistem za identifikacijo in registracijo, ki omogoča sledljivost pravic do plačila in med drugim omogoča navzkrižno preverjanje površin, ki so prijavljene za shemo enotnega plačila, s pravicami do plačila, ki so na voljo vsakemu kmetu, ter med različnimi pravicami do plačila kot takimi.

(9)

Spremljanje upoštevanja različnih obveznosti navzkrižne skladnosti zahteva vzpostavitev kontrolnega sistema in ustreznih znižanj. Za ta namen morajo različni organi v državah članicah sporočiti informacije o zahtevkih za pomoč, kontrolnih vzorcih, rezultatih preverjanj na kraju samem itd. Treba je določiti osnovne elemente takega sistema.

(10)	Zaradi poenostavitve je treba državam članicam omogočiti odločitev, da so vsi zahtevki za pomoč v skladu z naslovoma III in IV Uredbe (ES) št. 73/2009 zajeti v enotnem zahtevku.

(11)	Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za omogočitev pravilnega delovanja integriranega sistema, kadar je za istega kmeta odgovorna več kakor ena plačilna agencija.

(12)

Zaradi učinkovitih kontrol je treba hkrati prijaviti vse oblike rabe površine in zadevnih shem pomoči. Zato je treba določiti vložitev enotnega zahtevka za pomoč, ki vključuje vse zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na površino. Obrazec za enotni zahtevek za pomoč morajo poleg tega predložiti kmetje, ki ne prosijo za nobeno od pomoči na podlagi enotnega zahtevka, če razpolagajo s kmetijsko površino. Vendar je državam članicam primerno omogočiti, da kmete oprostijo te obveznosti, kadar so informacije že na voljo organom.

(13)

Da bi omogočile pravočasen postopek za vložitev zahtevka in njegovo kontrolo, morajo države članice določiti rok za vložitev enotnega zahtevka, ki ni poznejši od 15. maja. Zaradi posebnih klimatskih razmer v Estoniji, Latviji, Litvi, na Finskem in Švedskem pa je treba tem državam dovoliti, da določijo poznejši datum, ki ne sme biti poznejši od 15. junija. Na enaki pravni podlagi je treba predvideti odstopanja za posamične primere v prihodnosti, če bi bilo to potrebno zaradi klimatskih razmer v danem letu.

(14)

V enotnem zahtevku mora kmet prijaviti površino, ki jo uporablja za kmetijske namene, ter navesti svoje pravice do plačila in vse informacije, ki so potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči. Vendar je državam članicam primerno omogočiti odstopanje od nekaterih obveznosti, kadar pravice do plačila, ki jih je treba dodeliti v danem letu, še niso dokončno določene.

(15)	Da bi poenostavili postopke za predložitev zahtevkov in v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba v tem smislu določiti, da države članice kmetu, kolikor je mogoče, priskrbijo vnaprej ugotovljene informacije.

(16)

Skupaj z enotnim zahtevkom je treba zahtevati vse specifične informacije v zvezi s pridelavo konoplje, oreškov, škrobnega krompirja, semen, bombaža, sadja in zelenjave ter posebno podporo, ki jo zajema enotni zahtevek, ali pozneje, kadar je to primerno zaradi narave informacij. Poleg tega je treba določiti, da se v obrazcu enotnega zahtevka prijavijo površine, za katere ni zahtevana nobena pomoč. Glede na vrsto rabe je lahko pomembno, da se pridobijo podrobne informacije, zaradi česar je treba nekatere rabe prijaviti posebej, druge rabe pa se lahko prijavijo pod enim naslovom. Vendar če države članice že prejemajo take vrste informacij, je treba dovoliti odstopanje od tega pravila.

(17)	Da omogoči učinkovito spremljanje, mora vsaka država članica določiti tudi najmanjšo velikost enot rabe ali poljin, ki so lahko vključene v zahtevku za pomoč.

(18)

Da bi kmetje imeli kar največ prožnosti pri načrtovanju rabe površin, jim je treba dovoliti, da spremenijo svoj enotni zahtevek do datuma, ko se običajno opravlja setev, pod pogojem, da upoštevajo vse zahteve različnih shem pomoči in da pristojni organ kmeta še ni obvestil o napakah v enotnem zahtevku niti ga ni uradno obvestil o pregledu na kraju samem, s katerim se ugotavljajo napake, glede dela, ki ga sprememba zadeva. Po spremembi je treba dati možnost, da se prilagodijo ustrezni spremni dokumenti ali pogodbe, ki jih je treba predložiti.

(19)

Za učinkovito administracijo je bistvena pravočasna vložitev zahtevka za povečanje vrednosti ali dodelitev pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila. Države članice morajo torej določiti rok za vložitev zahtevka, ki ne sme biti poznejši od 15. maja. Da bi poenostavili postopke, je treba državam članicam omogočiti odločitev, da se zahtevek lahko predloži hkrati z enotnim zahtevkom. Zaradi tega pa je treba Estoniji, Latviji, Litvi, Finski in Švedski dovoliti, da določijo poznejši datum, ki ne sme biti poznejši od 15. junija.

(20)	Kadar se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za živali, je treba predpisati skupne določbe za podrobnosti, ki jih je treba vključiti v zahtevke za dodelitev pomoči za živali.

(21)

V skladu s členom 117 Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko v okviru shem pomoči za govedo premije plačajo le za živali, ki so pravilno identificirane in registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (6). Kmetje, ki predložijo zahtevke v okviru zadevnih shem pomoči, morajo zato imeti pravočasen dostop do ustreznih informacij.

(22)

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa, ločeno plačilo za sladkor in ločeno plačilo za sadje in zelenjavo zaradi svoje narave niso povezani s kmetijsko površino, zato se za te sheme plačil ne uporabljajo določbe v zvezi z enotnim zahtevkom. Zato je treba določiti primeren postopek za predložitev zahtevkov.

(23)

Določiti je treba dodatne zahteve za zahtevek za posebno podporo v skladu s členom 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki ne vključuje plačil na površino in plačil za živali. Zaradi morebitne raznolikosti posebnih podpornih ukrepov je posebnega pomena, da kmet predloži vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti. Iz praktičnih razlogov je treba državam članicam dovoliti, da zahtevajo spremne dokumente do datuma, ki je poznejši od tistega, ki ga je treba določiti za predložitev zahtevka.

(24)

V primeru uporabe člena 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009 upravičenci niso kmetje, temveč vzajemni skladi, iz katerih so kmetje prejeli nadomestilo za svojo ekonomsko izgubo. Določiti je treba posebne zahteve za zahtevek za podporo vzajemnim skladom, ki odraža informacije, potrebne za ugotovitev njihove upravičenosti do plačila.

(25)

Vzpostaviti je treba splošni okvir za uvedbo poenostavljenih postopkov v okviru sporazumevanja med kmetom in organi držav članic. Ta okvir mora zlasti določiti možnost uporabe elektronskih sredstev. Vendar je treba zajamčiti, da so tako obdelani podatki v celoti zanesljivi in da se taki postopki opravljajo brez razlikovanja med kmeti. Poleg tega je treba zaradi poenostavitve administracije za kmete in nacionalne organe slednjim omogočiti, da zahtevajo spremne dokumente, potrebne za preverjanje upravičenosti do določenih plačil, neposredno od vira informacij in ne od kmeta.

(26)	Kadar zahtevki za pomoč vsebujejo očitne napake, je treba omogočiti, da se takoj popravijo.

(27)	Določiti je treba pravila za ravnanje v primeru, ko zadnji datum za predložitev različnih zahtevkov, dokumentov in sprememb pade na državni praznik, soboto ali nedeljo.

(28)

Upoštevanje rokov za predložitev zahtevkov za pomoč, za spremembo zahtevkov za pomoč na površino in za vse spremne dokumente, pogodbe ali izjave je nepogrešljivo, da se nacionalnim upravam omogoči načrtovanje in posledično izvajanje učinkovite kontrole pravilnosti zahtevkov za pomoč. Zato je treba določiti roke, v katerih se še sprejmejo zapozneli zahtevki. Da bi spodbudili kmete k upoštevanju rokov, je treba uporabiti znižanje.

(29)

Za države članice je bistveno, da kmetje pravočasno predložijo zahtevke za pravice do plačila, kar omogoča pravočasno določitev pravic do plačila. Za zapoznelo predložitev teh zahtevkov je treba zato dovoliti le enak podaljšan rok kot za zapoznelo predložitev katerih koli zahtevkov za pomoč. Treba je uporabiti tudi odvračilno stopnjo znižanja, razen če zamuda ni posledica višje sile ali izrednih okoliščin.

(30)	Kmetom je treba dovoliti, da kadar koli umaknejo svoje zahtevke za pomoč ali dele teh zahtevkov, če pristojni organ še ni obvestil kmeta o napakah, vsebovanih v zahtevku za pomoč, ali uradno obvestil o pregledu na kraju samem.

(31)

Skladnost z določbami glede shem pomoči, ki se upravljajo v okviru integriranega sistema, je treba učinkovito spremljati. V ta namen in zaradi uskladitve spremljanja v vseh državah članicah je treba podrobneje določiti merila in tehnične postopke za izvajanje administrativnih kontrol in pregledov na kraju samem glede meril za upravičenost, določenih za sheme pomoči, in obveznosti navzkrižne skladnosti. Za spremljanje je bistvena možnost izvajanja pregledov na kraju samem. Če bi kmet preprečil izvedbo teh pregledov, bi bilo treba zahtevke zavrniti.

(32)

Napoved pregledov na kraju samem glede upravičenosti ali navzkrižne skladnosti je treba dovoliti le v primeru, da to ne bi ogrozilo pregledov, v vsakem primeru pa je treba določiti ustrezne roke. Poleg tega, kadar posebni sektorski predpisi za akte ali standarde v okviru navzkrižne skladnosti določajo nenapovedane preglede na kraju samem, je treba te predpise upoštevati.

(33)	Določiti je treba, da se države članice, kadar je to primerno, zavežejo, da bodo združevale različne kontrole.

(34)	Za učinkovito ugotavljanje nepravilnosti z administrativnimi kontrolami je treba uvesti določbe, zlasti glede vsebine navzkrižnih preverjanj. Nepravilnosti je treba spremljati s kakršnim koli ustreznim postopkom.

(35)

Pogosta napaka pri navzkrižnih preverjanjih je prijava nekoliko prevelike skupne kmetijske površine v okviru referenčne enote rabe ali poljine. Če dva ali več kmetov vloži zahtevek za pomoč za isto referenčno enoto rabe ali poljino v okviru iste sheme pomoči in če je celotna prijavljena površina večja od kmetijske površine za razliko, ki spada v okvir odstopanja, določenega za merjenje enot rabe ali poljin, je treba zaradi poenostavitve državam članicam dovoliti, da določijo sorazmerno znižanje zadevnih površin. Vendar pa je treba zadevnim kmetom dovoliti, da se pritožijo zoper takšne odločitve.

(36)

Če država članica uporabi možnost iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009 in so dodeljena plačila za površine ali živali, je primerno uporabiti enako stopnjo kontrole kot za druga plačila na površino in plačila za živali. Za druge posebne podporne ukrepe je treba upravičence obravnavati kot ločeno populacijo in morajo biti predmet posebne minimalne stopnje kontrole.

(37)

Določiti je treba najmanjše število kmetov, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem v okviru različnih shem pomoči. Kadar se država članica odloči za zahtevek za različne sheme pomoči za živali, je treba predvideti celostni pristop na podlagi kmetijskega gospodarstva za kmete, ki zaprosijo za pomoč v okviru teh shem.

(38)

Zaradi določitve pomembnih nepravilnosti in neskladnosti je treba povečati obseg pregledov na kraju samem za tekoče in/ali naslednje leto, da bi dosegli sprejemljivo raven zagotovitve pravilnosti zadevnih zahtevkov za pomoč. V zvezi z navzkrižno skladnostjo, mora biti vzorec razširjen na zadevne akte ali standarde.

(39)

Pregledov na kraju samem pri kmetih, ki vložijo zahtevke za pomoč, ni treba opraviti na vsaki posamezni živali ali enoti rabe ali poljini. V nekaterih primerih se lahko opravijo vzorčni pregledi. Kadar je to dovoljeno, je treba vzorec razširiti tako, da jamči zanesljivo in reprezentativno raven zagotovila. V nekaterih primerih je vzorec morda treba razširiti do popolnega preverjanja. Države članice morajo določiti merila za izbor vzorca, ki ga je treba pregledati.

(40)

Vzorec najmanjše stopnje pregledov na kraju samem je treba pripraviti delno na podlagi analize tveganja in delno z naključno izbiro. Dejavnike tveganja mora določiti pristojni organ, saj je v boljšem položaju za izbiro ustreznih dejavnikov tveganja. Da bi zagotovili ustrezno in učinkovito analizo tveganja, je treba letno ocenjevati in posodabljati analizo tveganja, in sicer z upoštevanjem pomembnosti vsakega dejavnika tveganja, primerjavo rezultatov naključnih vzorcev, izbranih na podlagi tveganja, ter upoštevanjem posebnih razmer v državah članicah.

(41)	Da bi bil pregled na kraju samem učinkovit, je pomembno, da je osebje, ki preglede izvaja, obveščeno glede razloga za izbiro pregleda na kraju samem. Države članice morajo evidentirati take informacije.

(42)	V nekaterih primerih je pomembno preglede na kraju samem opraviti pred prejemom vseh zahtevkov in državam članicam je treba zato dovoliti, da opravijo delni izbor kontrolnega vzorca pred koncem obdobja za vložitev zahtevka.

(43)

Da bi lahko nacionalni organi in tudi pristojni organ Skupnosti spremljali opravljene preglede na kraju samem, je treba podrobnosti o pregledih zabeležiti v poročilu o kontroli. Kmet ali zastopnik mora imeti možnost, da poročilo podpiše. Pri pregledih na kraju samem z daljinskim zaznavanjem pa je treba državam članicam dovoliti, da to pravico zagotovijo le v primerih, kadar se s pregledom odkrijejo nepravilnosti. Ne glede na vrsto opravljenega pregleda na kraju samem mora kmet prejeti kopijo poročila, če se ugotovijo nepravilnosti.

(44)

Pregledi na kraju samem v okviru shem pomoči na površino bi morali za zagotovitev ustreznega spremljanja zajemati vse prijavljene enote rabe ali poljine. Vendar je treba zaradi poenostavitve dovoliti, da se dejanska določitev enot rabe ali poljin omeji na vzorec vsaj 50 % enot rabe ali poljin. Vzorec pa mora biti zanesljiv in reprezentativen ter v primeru nepravilnosti povečan. Rezultate vzorca je treba ekstrapolirati na preostalo populacijo. Primerno je določiti, da lahko države članice za preglede na kraju samem uporabijo določena tehnična orodja.

(45)	Da bi zagotovili kakovost meritve, ki je enakovredna kakovosti, potrebni za tehnične standarde, kakor so oblikovani na ravni Skupnosti, je treba določiti podrobna pravila glede določanja površin in merilnih metod, ki jih je treba uporabljati.

(46)

Izkušnje so pokazale, da je treba v zvezi z določitvijo območja enot rabe ali poljin, upravičenih do plačil na površino, opredeliti sprejemljiv obseg nekaterih značilnosti terena, zlasti živih mej, jarkov in zidov. Glede na posebne okoljske potrebe je treba zagotoviti nekaj prožnosti v okviru omejitev, ki so se upoštevale pri določitvi regionalnih donosov.

(47)	Določiti je treba, pod katerimi pogoji se enote rabe ali poljine, ki vsebujejo drevesa, štejejo za upravičene do shem pomoči na površino. Primerno je tudi uvesti določbo v zvezi z administrativnim postopkom, ki ga je treba upoštevati v primeru skupnih površin.

(48)

Določiti je treba pogoje za uporabo daljinskega zaznavanja za preglede na kraju samem in sprejeti določbe za fizične preglede, ki se izvajajo v primerih, ko se s fotointerpretacijo ne dosežejo jasni rezultati. Zaradi, na primer, vremenskih razmer lahko pride do primerov, ko dodatnih preverjanj, ki jih je treba izvesti na podlagi povečanja stopnje pregleda na kraju samem, ni več mogoče opraviti z daljinskim zaznavanjem. V takih primerih jih je treba opraviti na tradicionalen način.

(49)

Kmetje, ki imajo posebne pravice, lahko v okviru sheme enotnega plačila prejmejo podporo, če izpolnjujejo določeno zahtevo glede dejavnosti. Zaradi učinkovitega preverjanja izpolnjevanja navedene zahteve morajo države članice za kmete, ki imajo posebne pravice, določiti postopke za preglede na kraju samem.

(50)	Glede na posebnosti sheme pomoči za semena, bombaž in sladkor v skladu z oddelki 5, 6 in 7 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 je treba uvesti posebne določbe o kontroli.

(51)	Člen 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da so sorte konoplje do neposrednih plačil upravičene le, če njihova vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) ne presega 0,2 %. Za izvajanje tega pravila je treba vzpostaviti sistem, ki bi ga države članice uporabljale za preverjanje vsebnosti THC v konoplji.

(52)	Poleg tega je treba določiti obdobje, v katerem se konoplja, gojena zaradi vlaken, ne sme žeti po cvetenju, da se omogoči učinkovito opravljanje obveznosti kontrole, določenih za te posevke.

(53)

Če se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za živali, je treba podrobneje določiti časovni razpored in najmanjši obseg pregledov na kraju samem, kadar se vložijo zahtevki za pomoč v okviru teh shem pomoči. Za učinkovito preverjanje pravilnosti prijav v zahtevkih za pomoč in priglasitev v računalniški zbirki podatkov za govedo je nujno, da se izvaja glavni del takih pregledov na kraju samem v obdobju obvezne reje, ko morajo biti živali še vedno na kmetiji.

(54)

Če se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za govedo, pri čemer je pravilna identifikacija in registracija goveda pogoj za upravičenost na podlagi člena 117 Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba zagotoviti, da se pomoč Skupnosti dodeli le za govedo, ki je pravilno identificirano in registrirano. Take preglede je treba izvajati tudi v zvezi z govedom, za katero še ni bilo zahtevka, ki pa je lahko predmet zahtevka za pomoč, ker se zaradi vzpostavitve različnih shem pomoči za govedo zahtevki za pomoč v mnogih primerih izvedejo šele potem, ko so take živali zapustile kmetijsko gospodarstvo.

(55)	V primeru ovc in koz morajo pregledi na kraju samem zajemati predvsem izpolnjevanje obdobja obvezne reje in pravilnost vpisov v register.

(56)

Kadar se država članica odloči za uporabo klavne premije, je treba posebej določiti izvajanje pregledov na kraju samem v klavnicah zaradi preverjanja, da so živali, za katere je predložen zahtevek za pomoč, upravičene in da so podatki v računalniških zbirkah podatkov pravilni. Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo dve različni zbirki za izbiro klavnic za take preglede.

(57)	Kar zadeva klavno premijo, dodeljeno po izvozu goveda, so potrebne posebne določbe skupaj z določbami o kontroli Skupnosti glede izvoza na splošno zaradi razlik glede namenov kontrole.

(58)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (7) o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo goveda, so bile uvedene posebne določbe o kontroli. Kadar se opravlja kontrola v skladu z navedeno uredbo, morajo biti rezultati vsebovani v poročilu o kontroli za namene integriranega sistema.

(59)

Poleg tega je treba uvesti določbe v zvezi s poročilom o kontroli v primeru pregledov na kraju samem v klavnicah ali ko se premija dodeli po izvozu. Zaradi skladnosti je treba tudi določiti, da se v primeru neskladnosti z določbami naslova I Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (8) kopije poročil o kontroli pošljejo organom, odgovornim za izvajanje navedenih uredb.

(60)

Če država članica uporabi možnost dodelitve posebne podpore iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba v največji možni meri uporabiti določbe o kontroli iz te uredbe. Kadar teh določb ni mogoče uporabiti, morajo države članice zagotoviti enakovredno raven kontrole. Določiti je treba posebne zahteve glede kontrole zahtevkov za plačilo iz vzajemnih skladov ter glede naložb.

(61)

Uredba (ES) št. 73/2009 uvaja obveznosti navzkrižne skladnosti za kmete, ki prejemajo plačila v okviru vseh shem neposrednih plačil, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, ter določa sistem znižanj in izključitev, kadar take obveznosti niso izpolnjene. Ta sistem se uporablja tudi za plačila v skladu s členi 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007. Določiti je treba podrobnosti tega sistema.

(62)	Določiti je treba podrobnosti glede vprašanja, kateri organi v državah članicah izvajajo kontrole obveznosti navzkrižne skladnosti.

(63)	V nekaterih primerih je lahko koristno, da države članice opravljajo administrativne kontrole obveznosti navzkrižne skladnosti. Vendar pa taki kontrolni instrumenti za države članice ne smejo biti obvezni.

(64)	Določiti je treba najmanjšo stopnjo kontrole v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti. Stopnjo kontrole je treba fiksirati na 1 % kmetov, za katere velja navzkrižna skladnost in ki sodijo v območje pristojnosti vsakega kontrolnega organa, ki je izbran na podlagi ustrezne analize tveganja.

(65)	Državam članicam je treba zagotoviti možnost, da upoštevajo najmanjšo stopnjo kontrole na ravni vsakega pristojnega kontrolnega organa, na ravni plačilne agencije ali na ravni akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov.

(66)

Kadar posebna zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, določa najmanjše stopnje kontrole, morajo države članice te stopnje upoštevati. Vendar je treba državam članicam za preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost dovoliti enotno stopnjo kontrole. Če se države članice odločijo za to možnost, je treba vsakršno neskladnost, odkrito med pregledi na kraju samem v skladu s sektorsko zakonodajo, prijaviti in spremljati njen potek v okviru navzkrižne skladnosti.

(67)

Z Uredbo (ES) št. 73/2009 so bila uvedena pravila, ki v določenih primerih zahtevajo, da pristojni organ spremlja, ali kmetje izvajajo sanacijske ukrepe. Da bi se izognili morebitnemu poslabšanju kontrolnega sistema, zlasti v zvezi z vzorčenjem za preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost, je treba pojasniti, da se taki primeri spremljanja ne smejo upoštevati pri določanju najmanjšega kontrolnega vzorca.

(68)	Kontrolni vzorec za navzkrižno skladnost je treba vzeti iz vzorcev kmetov, ki so izbrani za pregled na kraju samem v zvezi z merili za upravičenost, ali iz celotne populacije kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč za neposredna plačila. V slednjem primeru je treba dovoliti nekatere druge možnosti.

(69)

Vzorčenje pregledov na kraju samem za navzkrižno skladnost je mogoče izboljšati, tako da se pri analizi tveganja dovoli upoštevanje sodelovanja kmetov v sistemu kmetijskega svetovanja iz člena 12 Uredbe (ES) št. 73/2009 ter sodelovanja kmetov v ustreznih sistemih certificiranja. Vendar je treba v primeru upoštevanja tega sodelovanja dokazati, da kmetje, ki sodelujejo v teh shemah, predstavljajo manjše tveganje od kmetov, ki v shemah ne sodelujejo.

(70)

Pregledi na kraju samem za navzkrižno skladnost bi navadno zahtevali več obiskov na isti kmetiji. Da bi zmanjšali obremenitev, ki jo kmetom in administracijam povzročajo pregledi, je preglede mogoče omejiti na en sam kontrolni obisk. Pojasniti je treba čas tega obiska. Države članice morajo vseeno zagotoviti, da se reprezentativen in učinkovit pregled zahtev in standardov opravi v istem koledarskem letu.

(71)

Da bi poenostavili preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost in omogočili boljši izkoristek obstoječih kontrolnih zmogljivosti, je treba zagotoviti, da se kontrole na ravni kmetije, ko je učinkovitost kontrol vsaj enaka učinkovitosti, doseženi z izvajanjem pregledov na kraju samem, nadomestijo z administrativnimi kontrolami ali pregledi na ravni podjetij.

(72)

Poleg tega morajo imeti države članice pri izvajanju pregledov na kraju samem za navzkrižno skladnost možnost, da uporabijo objektivne kazalnike, značilne za določene zahteve ali standarde. Ti kazalniki morajo biti neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemati vse elemente, ki jih je treba pregledati.

(73)

Določiti je treba pravila za vzpostavitev podrobnih in posebnih poročil o kontroli za navzkrižno skladnost. Specializirani nadzorniki na terenu morajo navesti vse ugotovitve in tudi njihovo stopnjo resnosti, da bi lahko plačilna agencija določila ustrezna znižanja oziroma se odločila glede izključitev prejemanja neposrednih plačil.

(74)

Kmete je treba po pregledu na kraju samem obvestiti o vsaki ugotovljeni možni neskladnosti. Primerno je določiti rok, v katerem morajo kmetje prejeti te informacije. Vendar se ob prekoračitvi takega roka zadevnim kmetom ne sme dovoliti, da se izognejo posledicam, ki bi jih sicer povzročila ugotovljena neskladnost.

(75)

Določiti je treba znižanja in izključitve ob upoštevanju načela sorazmernosti in posebnih težav, povezanih s primeri višje sile ter izjemnimi in naravnimi okoliščinami. V primeru obveznosti navzkrižne skladnosti se lahko znižanja in izključitve uporabijo le, kadar kmet deluje malomarno ali namerno. Znižanja in izključitve je treba oceniti v skladu z resnostjo zagrešene nepravilnosti in jih je treba stopnjevati do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za določeno obdobje. V zvezi z merili za upravičenost morajo upoštevati posebnosti različnih shem pomoči.

(76)

Da bi državam članicam omogočili učinkovito opravljanje kontrol, zlasti kontrol v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti, kmetje v skladu s členom 19(1)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 prijavijo vse površine, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, ali zanje zahtevajo pomoč ali ne. Treba je določiti mehanizem za zagotovitev, da kmetje to obveznost izpolnjujejo.

(77)	Za določitev površin in izračun znižanj je treba opredeliti površine, ki spadajo v isto skupino posevkov. Če se površina prijavi za pomoč v okviru več shem pomoči, se mora upoštevati večkrat.

(78)

Za plačilo podpore v okviru sheme enotne pomoči je potrebno enako število pravic do plačila in upravičenih hektarjev. Za namen te sheme je zato primerno določiti, da mora izračun plačila v primeru neskladja med prijavljenimi pravicami do plačila in prijavljeno površino temeljiti na manjši velikosti. Da bi se izognili izračunu na podlagi neobstoječih pravic, je treba določiti, da število pravic do plačila, uporabljenih za izračun, ne presega števila kmetom razpoložljivih pravic do plačila.

(79)

Pri zahtevkih za pomoč na površino se nepravilnosti običajno pojavljajo glede delov površin. Čezmerne prijave v zvezi z enoto rabe ali poljino se zato lahko poravnajo z nepopolnimi prijavami za druge enote rabe ali poljine iste skupine posevkov. V okviru določene meje dopustnosti je treba predvideti, da se zahtevki za pomoč prilagodijo le za površino, ki je dejansko ugotovljena, in da se znižanja začnejo uporabljati šele, ko je ta meja presežena.

(80)

Poleg tega so v zvezi z zahtevki za plačila na površino razlike med skupno površino, prijavljeno v zahtevku, in skupno površino, ugotovljeno za upravičeno, pogosto zanemarljive. Da bi se izognili večjemu številu manjših prilagoditev zahtevkov, je treba določiti, da se zahtevek za pomoč ne prilagodi ugotovljeni površini, če ni presežena določena stopnja razlik.

(81)	Potrebne so posebne določbe zaradi upoštevanja posebnosti zahtevkov za pomoč v okviru shem pomoči za škrobni krompir, semena in bombaž.

(82)	V primeru namerne čezmerne prijave je treba uporabiti posebna pravila za znižanje.

(83)	Določiti je treba izvedbena pravila za podlago za izračun premij za živali.

(84)	Kmetom je treba dovoliti, da nadomestijo govedo in ovce/koze pod določenimi pogoji in v okviru meja, dovoljenih v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi.

(85)

Kar zadeva zahtevke za dodelitev pomoči za živali, nepravilnosti vodijo v neupravičenost zadevne živali. Znižanja je treba predvideti že od prve živali, za katero se ugotovijo nepravilnosti, vendar pa mora biti sankcija manj stroga ne glede na raven znižanja, kadar se nepravilnosti ugotovijo pri treh živalih ali manj. V vseh drugih primerih mora biti teža sankcij odvisna od deleža živali, pri katerih se ugotovijo nepravilnosti.

(86)	Glede ovc in koz je treba zaradi posebnosti sektorja določiti številne posebne določbe.

(87)	Kadar kmet zaradi naravnih okoliščin ne more izpolnjevati obveznosti obvezne reje v skladu s sektorskimi predpisi, se znižanja in izključitve ne smejo uporabiti.

(88)	Kadar se država članica odloči za uporabo klavne premije zaradi pomena klavnic za pravilno delovanje nekaterih shem pomoči za govedo, je treba poskrbeti tudi za primere, ko klavnice zaradi grobe malomarnosti ali namerno izdajo neustrezna spričevala ali deklaracije.

(89)

Če se posebna podpora, določena v členu 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, dodeli kot plačilo na površino ali plačilo za živali, je treba v največji možni meri smiselno uporabiti določbe za znižanja in izključitve, uvedene v tej uredbi. V drugih primerih morajo države članice za vsak ukrep v okviru posebne podpore določiti enakovredna znižanja in izključitve.

(90)	Informacije o rezultatih kontrol navzkrižne skladnosti morajo biti na voljo vsem plačilnim agencijam, ki so odgovorne za upravljanje različnih plačil, za katera veljajo zahteve navzkrižne skladnosti, tako da se uporabijo ustrezna znižanja, če so upravičena z ugotovitvami.

(91)

Kadar poleg tega država članica uporabi možnost, da ne uporabi znižanja za manjše neskladnosti ali ne uporabi znižanj v višini 100 EUR ali manj, kakor je določeno v členu 23(2) ali 24(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba uvesti pravila za primer, ko kmetom ne uspe izvesti zahtevanega sanacijskega ukrepa.

(92)	Glede obveznosti navzkrižne skladnosti je treba, razen pri razvrščanju znižanj ali izključitev glede na načelo sorazmernosti, določiti, da je treba ponavljajoče kršitve te obveznosti navzkrižne skladnosti po predhodnem opozorilu kmeta od nekega trenutka dalje obravnavati kot namerno neskladnost.

(93)	Znižanja in izključitve v zvezi z merili za upravičenost se na splošno ne smejo uporabljati, kadar je kmet predložil točne podatke ali kadar lahko drugače pokaže, da ni naredil napake.

(94)

Za kmete, ki pristojne nacionalne organe kadar koli opozorijo o nepravilnih zahtevkih za pomoč, ne smejo veljati znižanja ali izključitve ne glede na razlog za nepravilnost, če kmet ni obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in če organ še ni obvestil kmeta o kakršni koli nepravilnosti v zahtevku.

(95)

Enako mora veljati v zvezi z nepravilnimi podatki, vsebovanimi v računalniških zbirkah podatkov za govedo, za katero je vložen zahtevek, kjer te nepravilnosti ne pomenijo le neupoštevanja obveznosti navzkrižne skladnosti, ampak tudi kršitev merila za upravičenost, in za govedo, za katero ni vložen zahtevek, kadar so take nepravilnosti pomembne le z vidika obveznosti navzkrižne skladnosti.

(96)

Člen 31 Uredbe (ES) št. 73/2009 opredeljuje primere višje sile in izjemne okoliščine, ki jih morajo priznati države članice. Kadar kmet zaradi posledic takih primerov ne more izpolniti svojih obveznosti, ne sme izgubiti pravice do plačila pomoči. Vendar je treba določiti rok, v katerem mora kmet prijaviti tak primer.

(97)	Upravljanje majhnih zneskov je težavna naloga za pristojne organe držav članic. Zato je primerno državam članicam dovoliti, da ne plačajo zneskov pomoči pod določeno najmanjšo ravnjo.

(98)

Določiti je treba posebne in podrobne določbe, da bi zagotovili nepristransko uporabo različnih znižanj, ki jih je treba uporabiti za enega ali več zahtevkov za pomoč istega kmeta. Znižanja in izključitve iz te uredbe se morajo uporabljati brez poseganja v dodatne sankcije v skladu s katerimi koli drugimi določbami zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

(99)

Določiti je treba zaporedje za izračun različnih možnih znižanj za posamezno shemo podpor. Da bi zagotovili upoštevanje različnih zgornjih mej proračuna, določenih za sheme neposrednih podpor, je treba zlasti določiti, da se plačila, kadar bi bile zgornje meje sicer presežene, znižajo s koeficientom.

(100)

Členi 7, 10 in 11 Uredbe (ES) št. 73/2009 določajo znižanja oziroma prilagoditve vsote neposrednih plačil, ki jih je treba v koledarskem letu dodeliti kmetu zaradi modulacije oziroma finančne discipline. Izvedbene določbe morajo določiti podlago za izračun teh znižanj in prilagoditev v postopku izračuna zneska plačil kmetom.

(101)

Da bi zagotovili enotno uporabo načela dobre vere po vsej Skupnosti, kadar se povrnejo vsote, ki so neupravičeno izplačane, je treba določiti pogoje, pod katerimi se lahko uveljavlja to načelo, brez poseganja v obravnavanje zadevnih izdatkov v okviru potrditve obračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (9).

(102)

Določiti je treba pravila za primer, ko je kmet neupravičeno prejel določeno število pravic do plačila ali ko je bila vrednost vsake pravice do plačila določena na nepravilni ravni in ko primer ni zajet v člen 137 Uredbe (ES) št. 73/2009. Vendar morajo države članice v določenih primerih, ko neupravičene dodelitve pravic niso vplivale na skupno vrednost, temveč samo na število pravic kmeta, popraviti dodelitev ali, kadar je to primerno, vrsto pravic, ne da bi pri tem znižale njihovo vrednost. Ta določba se mora uporabljati le v primeru, ko ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril. Poleg tega v določenih primerih neupravičeno dodeljene pravice ustrezajo zelo nizkim zneskom in je za povrnitev teh pravic potrebna znatna administrativna obremenitev. Zaradi poenostavitve in ravnovesja med administrativno obremenitvijo in zneskom, ki ga je treba povrniti, je treba določiti najmanjši znesek, ki lahko pomeni povrnitev. Poleg tega je treba poskrbeti za primer, ko so se take pravice do plačila prenesle, in za primer, ko je do prenosa pravic do plačila prišlo brez upoštevanja člena 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členov 43, 62(1), 62(2) in 68(5) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(103)

Treba je določiti pravila v zvezi s posledicami prenosov celotnih kmetijskih gospodarstev, ki imajo določene obveznosti v skladu s shemami neposrednih plačil v okviru integriranega sistema.

(104)

Praviloma morajo države članice sprejeti nadaljnje ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje pravilnega delovanja integriranega administrativnega kontrolnega sistema. Države članice si morajo po potrebi vzajemno pomagati.

(105)

Kadar je to primerno, je treba Komisijo obvestiti o ukrepih, ki so jih sprejele države članice zaradi uvedbe sprememb pri izvajanju integriranega sistema. Da bi države članice omogočile Komisiji učinkovito spremljanje integriranega sistema, ji morajo pošiljati letne kontrolne statistične podatke. Države članice morajo Komisijo tudi obveščati o vseh ukrepih, ki jih sprejemajo v zvezi z ohranjanjem trajnih pašnikov, ter o vsakršnem znižanju, uporabljenem v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(106)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa pravila glede zneskov, ki izhajajo iz uporabe modulacije. Del zneskov je treba dodeliti v skladu s ključem dodelitve, za katerega je treba vzpostaviti pravila na podlagi meril, določenih v navedenem členu.

(107)

Ta uredba se mora uporabljati od 1. januarja 2010. S tem datumom je torej treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 796/2004. Še naprej pa se mora uporabljati v zvezi z zahtevki za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2010.

(108)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov in Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljnjem besedilu „integrirani sistem“), določenih v poglavju 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009, ter za izvajanje navzkrižne skladnosti iz členov 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007. Ne posega v posebne določbe, predpisane v uredbah, ki zajemajo posamične sheme pomoči.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve v členu 2 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1)

„enota rabe ali poljine“ pomeni strnjeno površino kmetijskega zemljišča, ki ga prijavi en kmet in ne zajema več kakor ene skupine posevkov; vendar kadar se v smislu te uredbe zahteva posebna prijava uporabe površine znotraj skupine posevkov, ta posebna uporaba po potrebi še bolj omeji enoto rabe ali poljino; države članice lahko določijo dodatna merila za nadaljnjo razmejitev enote rabe ali poljine;

(2)	„trajni pašnik“ pomeni trajni pašnik, kakor je opredeljen v členu 2(c) Uredbe (ES) št. 1120/2009 (10);

(3)	„sistem za identifikacijo in registracijo goveda“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo goveda, določen z Uredbo (ES) št. 1760/2000;

(4)	„ušesna znamka“ pomeni ušesno znamko za individualno identifikacijo živali iz člena 3(a) in člena 4 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(5)	„računalniška zbirka podatkov za govedo“ pomeni računalniško zbirko podatkov iz člena 3(b) in člena 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(6)	„potni list za živali“ pomeni potni list za živali iz člena 3(c) in člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(7)	„register“ pomeni register, ki ga vodijo imetniki živali v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 21/2004 oziroma členom 3(d) in členom 7 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(8)	„elementi sistema za identifikacijo in registracijo govedi“ pomenijo elemente iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(9)	„identifikacijska oznaka“ pomeni identifikacijsko oznako iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(10)	„nepravilnosti“ pomenijo vsako neupoštevanje ustreznih pravil za odobritev zadevne pomoči;

(11)	„enotni zahtevek“ pomeni zahtevek za neposredna plačila po shemi enotnega plačila in drugih shemah pomoči na površino;

(12)

„sheme pomoči na površino“ pomenijo shemo enotnega plačila, plačila na površino v okviru posebne podpore in vse sheme pomoči iz naslovov IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, razen tistih iz oddelkov 7, 10 in 11 naslova IV, razen ločenega plačila za sladkor iz člena 126 navedene uredbe in razen ločenega plačila za sadje in zelenjavo iz člena 127 navedene uredbe;

(13)	„zahtevek za dodelitev pomoči za živali“ pomeni zahtevke za plačilo pomoči v okviru sheme premij za ovce in koze ter shem plačil za goveje in telečje meso, določenih v oddelkih 10 oziroma 11 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, ter za plačila na glavo živali v okviru posebne podpore;

(14)	„posebna podpora“ pomeni podporo iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(15)	„raba“ pomeni rabo površine glede na vrsto posevka ali pokrivnost tal ali odsotnost posevka;

(16)	„sheme pomoči za govedo“ pomenijo sheme pomoči iz člena 108 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(17)	„shema pomoči za ovce/koze“ pomeni shemo pomoči iz člena 99 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(18)	„govedo, za katero so vloženi zahtevki za dodelitev pomoči“ pomeni govedo, za katero je vložen zahtevek za dodelitev pomoči za živali v okviru shem pomoči za govedo ali v okviru posebne podpore;

(19)	„govedo, za katero niso vloženi zahtevki za dodelitev pomoči“ pomeni govedo, za katero še ni vložen zahtevek za dodelitev pomoči za živali, vendar je potencialno upravičeno do pomoči v okviru shem pomoči za govedo;

(20)	„potencialno upravičena žival“ pomeni žival, ki bi lahko na prvi pogled potencialno izpolnjevala merila za upravičenost za prejetje pomoči v zadevnem letu predložitve zahtevka;

(21)

„obdobje obvezne reje“ pomeni obdobje, v katerem mora žival, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, ostati na kmetijskem gospodarstvu, kakor je določeno v naslednjih določbah Uredbe (ES) št. 1121/2009 (11): (a) člena 53 in 57, v zvezi s posebno premijo za govedo moškega spola; (b) člen 61, v zvezi s premijo za krave dojilje; (c) člen 80, v zvezi s klavno premijo; (d) člen 35(3), v zvezi s pomočjo, izplačano za ovce in koze;

(22)	„imetnik živali“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, stalno ali začasno odgovorno za živali, tudi med prevozom ali na trgu;

(23)	„ugotovljena površina“ pomeni površino, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči; v primeru sheme enotnega plačila se lahko šteje, da je prijavljena površina ugotovljena le, če jo dejansko spremlja ustrezno število pravic do plačila;

(24)	„ugotovljena žival“ pomeni žival, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči;

(25)	„premijsko obdobje“ pomeni obdobje, na katero se nanašajo zahtevki za pomoč ne glede na čas predložitve zahtevka;

(26)	„geografski informacijski sistem“ (v nadaljnjem besedilu „GIS“) pomeni tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema iz člena 17 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(27)	„referenčna enota rabe ali poljina“ pomeni geografsko razmejeno površino, ki ohranja enotno identifikacijo, kakor je zavedena v GIS v identifikacijskem sistemu države članice iz člena 15 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(28)	„geografski material“ pomeni zemljevide ali druge dokumente, ki se uporabljajo za sporočanje vsebine GIS med vlagatelji zahtevkov za pomoč in državami članicami;

(29)	„nacionalni koordinatni referenčni sistem“ pomeni sistem, kakor je opredeljen v Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki omogoča standardizirano merjenje in enotno identificiranje enot rabe ali poljin po vsej zadevni državi članici;

(30)	„plačilna agencija“ pomeni organe in telesa iz člena 8(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005;

(31)	„navzkrižna skladnost“ pomeni predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(32)	„območja navzkrižne skladnosti“ pomenijo različna območja, za katera veljajo predpisane zahteve ravnanja v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ter dobri kmetijski in okoljski pogoji v skladu s členom 6 navedene uredbe;

(33)	„akt“ pomeni vsako od posameznih direktiv in uredb iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009;

(34)	„standardi“ pomenijo standarde, kakor so jih opredelile države članice v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 73/2009 in Prilogo III k navedeni uredbi, ter obveznosti v zvezi s trajnimi pašniki iz člena 4 navedene uredbe;

(35)	„zahteva“, kadar se ta izraz uporablja v smislu navzkrižne skladnosti, pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja, ki je posledica katerih koli členov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009 v okviru danega akta, ki pa se po vsebini razlikuje od katerih koli drugih zahtev istega akta;

(36)	„neskladnost“ pomeni vsako neskladnost z zahtevami in standardi;

(37)	„specializirana kontrolna telesa“ pomenijo pristojne nacionalne kontrolne organe iz člena 48 te uredbe, ki so v skladu s prvim pododstavkom člena 22(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 odgovorni za zagotavljanje skladnosti s predpisanimi zahtevami ravnanja ter dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji;

(38)	„od izplačila“ za namene obveznosti navzkrižne skladnosti iz členov 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007 pomeni od 1. januarja v letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem se je odobrilo prvo izplačilo.

NASLOV II

VZDRŽEVANJE TRAJNIH PAŠNIKOV

Člen 3

Vzdrževanje trajnih pašnikov na ravni države članice

1.   Brez poseganja v izjeme iz tretjega pododstavka člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice v skladu s prvim odstavkom Uredbe zagotovijo, da se ohranja razmerje trajnih pašnikov in skupne kmetijske površine. Ta obveznost se uporablja na nacionalni ali regionalni ravni.

Kadar pa se ohranja absolutno število trajnih pašnikov, vzpostavljeno v skladu z odstavki 4(a), 5(a), 6(a) in 7(a) tega člena, se šteje, da se obveznost iz prvega pododstavka člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 upošteva.

2.   Za namene drugega pododstavka člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 države članice zagotovijo, da se razmerje iz odstavka 1 tega člena ne zmanjša na račun trajnih pašnikov za več kakor 10 % relativno glede na razmerje za ustrezno referenčno leto iz prvega pododstavka člena 6(2) navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu „referenčno razmerje“).

3.   Razmerje iz odstavka 1 se vzpostavlja vsako leto na podlagi površin, ki jih prijavijo kmetje za zadevno leto.

4.   Za države članice, razen novih držav članic, se referenčno razmerje določi, kakor sledi:

(a)

trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2003, in trajni pašniki, prijavljeni leta 2005 v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004, ki leta 2003 niso bili prijavljeni za nobeno drugo rabo kakor za travinje, razen če lahko kmet dokaže, da tako zemljišče leta 2003 ni bilo trajni pašnik. Ne štejejo se površine, ki so leta 2005 prijavljene kot trajni pašniki in so bile leta 2003 upravičene do plačila na površino za poljščine v skladu s členom 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 (13). Ne štejejo se zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki leta 2003 in so bila pogozdena v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	skupna kmetijska površina je skupna kmetijska površina, ki jo kmetje prijavijo leta 2005.

5.   Za nove države članice, ki za leto 2004 niso uporabljale sheme enotnega plačila na površino iz člena 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003, se referenčno razmerje določi, kakor sledi:

(a)

trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2004, in trajni pašniki, prijavljeni leta 2005 v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004, ki leta 2004 niso bili prijavljeni za nobeno drugo rabo kakor za travinje, razen če lahko kmet dokaže, da tako zemljišče leta 2004 ni bilo trajni pašnik. Ne štejejo se površine, ki so bile leta 2005 prijavljene kot trajni pašniki in so bile leta 2004 upravičene do plačila na površino za poljščine v skladu s členom 1(3) Uredbe (ES) št. 1251/1999. Ne štejejo se zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki leta 2004 in so bila pogozdena v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	skupna kmetijska površina je skupna kmetijska površina, ki jo kmetje prijavijo leta 2005.

6.   Za nove države članice, ki so za leto 2004 uporabljale shemo enotnega plačila na površino iz člena 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003, se referenčno razmerje določi, kakor sledi:

(a)	trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2005 v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004. Ne štejejo se zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki leta 2005 in so bila pogozdena v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	skupna kmetijska površina je skupna kmetijska površina, ki jo kmetje prijavijo leta 2005.

7.   Za Bolgarijo in Romunijo se referenčno razmerje določi, kakor sledi:

(a)	trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2007 v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004. Ne štejejo se zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki leta 2005 in so bila pogozdena v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	skupna kmetijska površina je skupna kmetijska površina, ki jo kmetje prijavijo leta 2007.

8.   Kadar objektivni elementi kažejo, da spreminjanje razmerja ne odraža dejanskega razvoja trajnih pašnikov, države članice prilagodijo referenčno razmerje. V takem primeru se o opravljeni prilagoditvi in utemeljitvi za tako prilagoditev nemudoma obvesti Komisijo.

Člen 4

Ohranjanje trajnih pašnikov na individualni ravni

1.   Kadar se ugotovi, da se razmerje iz člena 3(1) te uredbe zmanjšuje, zadevna država članica na nacionalni ali regionalni ravni določi obveznost kmetov, ki zaprosijo za pomoč v okviru katere koli sheme neposrednih plačil iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009, da trajnih pašnikov ne spremenijo brez predhodne odobritve.

Če se za odobritev iz prvega pododstavka uporablja pogoj, da se zemljišče opredeli kot trajni pašnik, se tako zemljišče prvi dan spremembe obravnava kot trajni pašnik z odstopanjem od opredelitve iz člena 2(2). Navedene površine se uporabljajo za pridelovanje trav ali druge zelnate krme pet zaporednih let po datumu njihove spremembe.

2.   Kadar se ugotovi, da se ne da zagotoviti obveznosti iz člena 3(2) te uredbe, zadevna država članica poleg ukrepov, ki naj se sprejmejo v skladu z odstavkom 1 tega člena, določi na nacionalni ali regionalni ravni obveznost, da kmetje, ki zaprosijo za pomoč v okviru katere koli sheme neposrednih plačil iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009, ponovno spremenijo zemljišča v trajne pašnike, pri čemer gre za tiste kmete, ki razpolagajo z zemljišči, spremenjenimi iz trajnih pašnikov v zemljišča za drugo rabo.

Ta obveznost se uporablja za zemljišča, ki so bila na ta način spremenjena od datuma začetka štiriindvajsetmesečnega obdobja pred zadnjim datumom, na katerega je bilo v skladu s členom 11(2) te uredbe treba najpozneje predložiti enotne zahtevke v zadevni državi članici.

V takem primeru kmetje ponovno spremenijo delež te površine v trajne pašnike ali določijo tak obseg površin za trajne pašnike. Ta delež se izračuna na podlagi obsega površin, ki jih kmet tako spremeni, in obsega površin, ki so potrebne za ponovno vzpostavitev ravnotežja.

Kadar pa je bilo tako zemljišče predmet prenosa, potem ko je bilo spremenjeno v zemljišče za drugo rabo, se ta obveznost uporablja, če je prišlo do prenosa po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 796/2004.

Z odstopanjem od člena 2(2) se površine, ponovno spremenjene ali določene za trajne pašnike, od prvega dne ponovne spremembe ali določitve štejejo za „trajne pašnike“. Navedene površine se uporabljajo za pridelovanje trav ali druge zelnate krme pet zaporednih let po datumu njihove spremembe.

3.   Obveznost, naložena kmetom v odstavkih 1 in 2, ne velja, kadar so kmetje ustvarili trajne pašnike v okviru programov v skladu z uredbami Sveta (EGS) št. 2078/92 (14), (ES) št. 1257/1999 (15) in (ES) št. 1698/2005 (16).

DEL II

INTEGRIRANI ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

NASLOV I

ZAHTEVE SISTEMA IN NAVZKRIŽNA SKLADNOST

POGLAVJE I

Sistem za identifikacijo in registracijo

Člen 5

Identifikacija kmetov

Brez poseganja v člen 19(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 enotni sistem za evidentiranje identitete vsakega kmeta, določen s členom 15(1)(f) navedene uredbe, jamči enotno identifikacijo v zvezi z vsemi zahtevki za pomoč, ki jih predloži isti kmet.

Člen 6

Identifikacija enot rabe ali poljin

1.   Sistem za identifikacijo enot rabe ali poljin iz člena 17 Uredbe (ES) št. 73/2009 deluje na ravni referenčnih enot rabe ali poljin, kot je katastrska parcela ali proizvodni blok, kar zagotavlja enotno identifikacijo vsake referenčne enote rabe ali poljine.

Za vsako referenčno enoto rabe ali poljino se določi največja upravičena površina za namen sheme enotnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino. GIS deluje na podlagi nacionalnega koordinatnega referenčnega sistema. Kadar se uporabljajo različni koordinatni sistemi, so združljivi v okviru vsake države članice.

Države članice tudi zagotovijo, da se enote rabe ali poljine zanesljivo identificirajo, in zlasti zahtevajo, da so v enotnem zahtevku podrobnosti ali da je opremljen z dokumenti, ki jih določi pristojni organ in ki omogočajo, da se vsaka enota rabe ali poljina lahko locira in izmeri.

2.   Države članice zagotovijo, da je glede na to, da je vsaj 75 % referenčnih enot rabe ali poljin predmet zahtevkov za pomoč, vsaj 90 % ustreznih površin upravičenih glede na shemo enotnega plačila oziroma shemo enotnega plačila na površino. Ocena se opravi letno z uporabo ustreznih statističnih metod.

Člen 7

Identifikacija in registracija pravic do plačila

1.   Sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila, določen v členu 18 Uredbe (ES) št. 73/2009, je elektronski register na ravni države članice in zagotavlja, zlasti v zvezi z navzkrižnimi preverjanji, določenimi v členu 28 te uredbe, učinkovito sledljivost pravic do plačila, predvsem glede naslednjih elementov:

(a)

imetnik;

(b)

vrednost;

(c)	datum ustanovitve;

(d)	datum zadnje aktivacije;

(e)	poreklo, zlasti glede določitve izvorne ali nacionalne rezerve, nakupa, zakupa, dedovanja;

(f)	vrsta pravice, zlasti posebne pravice, določene v členu 44 Uredbe (ES) št. 73/2009, in pravice, dodeljene v skladu s členom 68(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009;

(g)	kjer je to primerno, regionalne omejitve.

2.   Države članice, v katerih je več kakor ena plačilna agencija, se lahko odločijo, da bo elektronski register deloval na ravni plačilne agencije. V takem primeru zadevna država članica zagotovi, da so različni registri med seboj združljivi.

POGLAVJE II

Navzkrižna skladnost

Člen 8

Kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo

1.   Države članice vzpostavijo sistem, ki jamči učinkovito kontrolo upoštevanja navzkrižne skladnosti. V skladu s poglavjem III naslova III tega dela ta sistem določa zlasti:

(a)	kadar pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos potrebnih informacij o kmetih, ki zaprosijo za neposredna plačila, s plačilne agencije na specializirana kontrolna telesa in/ali, kjer je to primerno, prek usklajevalnega organa iz člena 20(3) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	metode za izbiro kontrolnih vzorcev;

(c)	podatke o vrsti in obsegu pregledov, ki jih je treba opraviti;

(d)	poročila o kontroli, ki naj vsebujejo predvsem vse ugotovljene neskladnosti in oceno njene resnosti, obsega, stalnosti in ponavljanja;

(e)	kadar pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos poročil o kontroli iz specializiranih kontrolnih teles na plačilno agencijo ali usklajevalni organ iz člena 20(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali na oba;

(f)	da plačilna agencija uporablja sistem znižanj in izključitev.

2.   Države članice lahko določijo postopek, po katerem kmet plačilni agenciji navede elemente, potrebne za opredelitev zahtev in standardov, ki se zanj uporabljajo.

Člen 9

Plačilo pomoči v povezavi s kontrolami navzkrižne skladnosti

V zvezi s kontrolami navzkrižne skladnosti, določenimi v poglavju III naslova III tega dela, kadar se take kontrole ne morejo zaključiti pred plačilom, se vsa neupravičena plačila povrnejo v skladu s členom 80.

NASLOV II

ZAHTEVKI ZA POMOČ

POGLAVJE I

Enotni zahtevek

Člen 10

Splošne določbe v zvezi z enotnim zahtevkom

1.   Države članice lahko sklenejo, da so vsi zahtevki za pomoč pod naslovoma III in IV Uredbe (ES) št. 73/2009 zajeti v enotnem zahtevku. V takem primeru se poglavja II do V tega naslova uporabljajo smiselno glede na posebne zahteve, določene za zahtevek za pomoč v okviru teh shem.

2.   Kadar je za istega kmeta za upravljanje shem pomoči, pri katerih je treba vložiti enotni zahtevek, odgovorna več kakor ena plačilna agencija, zadevna država članica ustrezno ukrepa za zagotovitev, da so informacije, zahtevane v enotnem zahtevku, na voljo vsem vpletenim plačilnim agencijam.

Člen 11

Datum predložitve enotnega zahtevka

1.   Kmet, ki zaprosi za pomoč v okviru katere koli od shem pomoči na površino, sme predložiti le en enotni zahtevek na leto.

Kmet, ki ne zaprosi za pomoč v okviru katere koli od shem pomoči na površino, ampak v okviru druge sheme pomoči, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, ali za podporo na podlagi členov 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007, predloži obrazec za enotni zahtevek, če razpolaga s kmetijsko površino, v katerem te površine navede v skladu s členom 13 te uredbe.

Kmet, za katerega veljajo zgolj obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007, predloži obrazec za enotni zahtevek vsako koledarsko leto, v katerem se te obveznosti uporabijo.

Vendar lahko države članice kmete oprostijo obveznosti iz drugega in tretjega pododstavka, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnim organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki jamčijo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 73/2009.

2.   Enotni zahtevek se vloži do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja. Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska pa lahko določijo poznejši datum, ki pa ne sme biti po 15. juniju.

Pri določitvi tega datuma države članice upoštevajo obdobje, ki je potrebno, da so vsi ustrezni podatki na voljo za pravilno administrativno in finančno upravljanje pomoči, in zagotovijo, da se lahko določijo učinkovite kontrole.

V skladu s postopkom iz člena 141(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko dovoli odložitev datumov iz prvega pododstavka tega odstavka za nekatera območja, kjer so zaradi izjemnih podnebnih razmer običajni datumi neprimerni.

Člen 12

Vsebina enotnega zahtevka

1.   Enotni zahtevek vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto kmeta;

(b)	zadevno(-e) shemo(-e) pomoči;

(c)	identifikacijo pravic do plačila v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo, določenim v členu 7, za namene sheme enotnega plačila;

(d)	podrobnosti, ki omogočajo identifikacijo vseh enot rabe ali poljin na kmetijskem gospodarstvu, njihovo površino, izraženo v hektarih na dve decimalni mesti, njihovo lokacijo in, kadar je to primerno, njihovo uporabo ter ali je enota rabe ali poljina namakana;

(e)	izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevne sheme pomoči.

2.   Za namen identifikacije pravic do plačila iz odstavka 1(c) je na vnaprej natisnjenih obrazcih, ki jih dobi kmet v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, navedena identifikacija pravic do plačila v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo, določenim v členu 7 te uredbe.

3.   Za namen identifikacije vseh enot rabe ali poljin na kmetijskem gospodarstvu iz odstavka 1(d) je na vnaprej natisnjenih obrazcih, ki jih dobi kmet v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, navedena največja upravičena površina na referenčno enoto rabe ali poljino za namene sheme enotnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino. Poleg tega geografski material, ki ga dobi kmet v skladu z navedeno določbo, prikazuje meje referenčnih enot rabe ali poljin in njihovo enotno identifikacijsko oznako, kmet pa navede lokacijo vsake enote rabe ali poljine.

4.   Pri predložitvi obrazca za zahtevek kmet popravi vnaprej natisnjeni obrazec iz odstavkov 2 in 3, če je prišlo do kakršnih koli sprememb, zlasti prenosov pravic do plačila v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 73/2009, ali če je katera od informacij, navedenih na vnaprej natisnjenih obrazcih, nepravilna.

Če se popravek nanaša na referenčno površino enote rabe ali poljine, prijavi kmet posodobljeno površino vsake zadevne enote rabe ali poljine in po potrebi navede nove meje referenčne enote rabe ali poljine.

5.   V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila lahko države članice odstopajo od določb tega člena in člena 13 v zvezi s pravicami do plačila, če pravice do plačila še niso dokončno določene najpozneje na datum, ki je določen za predložitev enotnega zahtevka.

Odstopanja iz prvega pododstavka se uporabljajo tudi za prvo leto, ko se novi sektorji vključijo v shemo enotnega plačila in ko pravice do plačila za kmete, ki jih ta vključitev zadeva, še niso dokončno določene.

Člen 13

Posebne zahteve za enotni zahtevek in izjave v zvezi s posebno rabo površin

1.   V primeru, ko kmet namerava pridelovati konopljo v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 73/2009, vsebuje enotni zahtevek naslednje:

(a)	vse zahtevane informacije za identifikacijo enot rabe ali poljin, posejanih s konopljo, ki navajajo vrste uporabljenih semen;

(b)	navedbo količin uporabljenih semen (kg na hektar);

(c)	uradne etikete na embalaži semen v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (17) in zlasti členom 12 Direktive, ali kateri koli drug dokument, ki ga država članica prizna za enakovrednega.

Z odstopanjem od točke (c) prvega pododstavka, kadar se setev opravi po roku za predložitev enotnega zahtevka, se etikete predložijo najpozneje do 30. junija. Kadar je treba etikete predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice določijo, da se navedene etikete vrnejo kmetu potem, ko so bile predložene v skladu z navedeno točko. Na vrnjenih etiketah se označi, kot da so bile uporabljene za zahtevek.

2.   V primeru zahtevka za plačilo na površino za oreške, določenega v oddelku 4 poglavja I naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, enotni zahtevek vsebuje število dreves z oreški po vrstah.

3.   Pri zahtevku za pomoč za škrobni krompir, določenem v oddelku 2 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, vsebuje enotni zahtevek kopijo pogodbe o pridelavi; države članice pa lahko določijo, da se ta kopija lahko predloži pozneje, vendar najpozneje 30. junija.

4.   Pri zahtevku za pomoč za semena iz oddelka 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 enotni zahtevek vsebuje naslednje:

(a)	kopijo pogodbe o pridelavi ali kopijo izjave o pridelavi; države članice pa lahko določijo, da se ta kopija lahko predloži pozneje, vendar najpozneje 15. septembra;

(b)	navedbo vrste semena, posejanega na vsaki enoti rabe ali poljini;

(c)	navedbo količine proizvedenega certificiranega semena, izražene v centih na eno decimalno mesto; države članice pa lahko določijo, da se te informacije lahko predložijo pozneje, vendar najpozneje 15. junija v letu po spravilu;

(d)	kopijo spremnih dokumentov, ki pokaže, da so bile količine tega semena uradno certificirane; države članice pa lahko določijo, da se te informacije lahko predložijo pozneje, vendar najpozneje 15. junija v letu po spravilu.

5.   Pri zahtevku za proizvodno vezano plačilo za bombaž, določenem v oddelku 6 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, vsebuje enotni zahtevek naslednje:

(a)	ime uporabljene vrste semen bombaža;

(b)	kadar je to primerno, ime in naslov odobrene medpanožne organizacije, v katero je kmet včlanjen.

6.   Pri zahtevku za prehodna plačila za sadje in zelenjavo iz oddelka 8 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 ali zahtevku za prehodna plačila za jagodičje iz oddelka 9 navedenega poglavja vsebuje enotni zahtevek kopijo pogodbe za predelavo ali zaveze za dobavo v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1121/2009.

Države članice lahko določijo, da se lahko informacije iz prvega pododstavka predložijo ločeno in pozneje, vendar najpozneje 1. decembra v letu predložitve zahtevka.

7.   Pri zahtevku za kakršen koli ukrep na površino v okviru posebne podpore enotni zahtevek vsebuje vsak dokument, ki ga zahteva država članica.

8.   Raba površin iz členov 6(2) in 38 Uredbe (ES) št. 73/2009 in tistih iz Priloge VI k navedeni uredbi ali površin, prijavljenih za posebno podporo, določeno v členu 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, kadar teh površin ni treba prijaviti v skladu s tem členom, se prijavi v posebni rubriki na obrazcu enotnega zahtevka.

Raba površin, ki niso namenjene shemam pomoči iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009 in niso navedene v Prilogi VI k navedeni uredbi, se prijavi pod eno ali več rubrikami „druge rabe“.

Države članice lahko določijo, da se prvi in drugi pododstavek ne uporabljata, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnim organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki jamčijo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 73/2009.

9.   Vsaka država članica določi najmanjšo velikost enote rabe ali poljine, glede katere je lahko vložen zahtevek. Vendar najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.

Člen 14

Spremembe enotnega zahtevka

1.   Po izteku roka za predložitev enotnega zahtevka se lahko posamezne enote rabe ali poljine ali posamezne pravice do plačila dodajo v enotni zahtevek, če se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem pomoči.

Spremembe rabe ali sheme pomoči v zvezi s posameznimi enotami rabe ali poljinami ali pravicami do plačila, ki so že prijavljene v enotnem zahtevku, se lahko opravijo pod enakimi pogoji.

Kadar so spremembe iz prvega in drugega pododstavka pomembne za spremne dokumente ali pogodbe, ki jih je treba predložiti, se dovolijo tudi s tem povezane spremembe takih dokumentov ali pogodb.

2.   Brez poseganja v datume, določene za Estonijo, Latvijo, Litvo, Finsko ali Švedsko za predložitev enotnega zahtevka v skladu s prvim pododstavkom člena 11(2), se spremembe v skladu z odstavkom 1 tega člena pisno priglasijo pristojnemu organu najpozneje do 31. maja zadevnega koledarskega leta, razen za Estonijo, Latvijo, Litvo, Finsko in Švedsko, kjer se priglasijo najpozneje do 15. junija zadevnega koledarskega leta.

3.   Kadar je pristojni organ že obvestil kmeta o nepravilnostih v enotnem zahtevku ali je kmeta obvestil o svoji nameri, da izvede pregled na kraju samem, in kadar se pri tem pregledu na kraju samem odkrijejo nepravilnosti, se spremembe v skladu z odstavkom 1 ne odobrijo za tiste enote rabe ali poljine, ki jih te nepravilnosti zadevajo.

POGLAVJE II

Zahtevki za pravice do plačila

Člen 15

Dodelitev ali povečanje pravic do plačila

1.   Zahtevki za dodelitev ali, kadar je to primerno, povečanje pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila se predložijo do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, vključitve vezane podpore, uporabe členov 46 do 48 Uredbe (ES) št. 73/2009 ali v letih uporabe členov 41, 57 ali 68(1)(c) iste uredbe. Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska pa lahko določijo poznejši datum, ki pa ne sme biti po 15. juniju.

2.   Države članice lahko sklenejo, da se zahtevek za dodelitev pravic do plačila predloži hkrati z zahtevkom za plačilo v okviru sheme enotnega plačila.

POGLAVJE III

Zahtevki za dodelitev pomoč za živali

Člen 16

Zahteve v zvezi z zahtevki za dodelitev pomoči za živali

1.   Zahtevek za dodelitev pomoči za živali vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto kmeta;

(b)	sklic na enotni zahtevek, če je že bil predložen;

(c)	število živali vsake vrste, za katero se predloži zahtevek za pomoč, in identifikacijsko oznako za govedo;

(d)	kjer je to primerno, obvezo kmeta, da ima živali iz točke (c) na svojem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, in podatek o lokaciji ali lokacijah, kjer se živali nahajajo, vključno z zadevnim(-i) obdobjem(-i);

(e)	kjer je to primerno, individualno omejitev ali individualno zgornjo mejo za zadevne živali;

(f)

kjer je to primerno, individualno referenčno količino mleka, ki je kmetu na voljo 31. marca, ali, če se zadevna država članica odloči za odstopanje iz člena 85 Uredbe (ES) št. 1121/2009, 1. aprila zadevnega koledarskega leta; kadar ta količina ni znana na dan vložitve zahtevka, jo je treba čim prej uradno sporočiti pristojnemu organu;

(g)	izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno pomoč.

Če je žival premaknjena na drugo lokacijo v obdobju obvezne reje, kmet o tem vnaprej pisno obvesti pristojni organ, razen v primeru odločitve zadevne države članice, da te informacije ne potrebuje, če računalniška zbirka podatkov za govedo omogoča raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje shem pomoči, in informacije v zbirki podatkov zadostujejo za opredelitev lokacije živali;

2.   Države članice vsakemu imetniku živali jamčijo pravico, da od pristojnega organa brez omejitev v primernih časovnih razmakih in brez pretiranih zamud pridobi informacije o podatkih iz računalniške zbirke podatkov za govedo, ki se nanašajo nanj in na njegove živali. Pri predložitvi zahtevka za pomoč kmet izjavi, da so podatki pravilni in popolni, ali pa nepravilne podatke popravi ali manjkajoče doda.

3.   Države članice se lahko odločijo, da nekaterih informacij iz odstavka 1 ni treba vključiti v zahtevek za pomoč, kadar so že bile sporočene pristojnemu organu.

Države članice lahko zlasti uvedejo postopke, po katerih se lahko podatki iz računalniške zbirke podatkov za govedo uporabljajo za namene zahtevkov za pomoč, če računalniška zbirka podatkov za govedo omogoča raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih shem pomoči. Taki postopki lahko vsebujejo sistem, po katerem lahko kmet zaprosi za pomoč glede vseh živali, ki na datum, ki ga določi država članica, izpolnjujejo pogoje za pomoč na podlagi podatkov v računalniški zbirki podatkov za govedo. V tem primeru države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zajamčijo:

(a)	da je v skladu z določbami, ki veljajo za zadevno shemo pomoči, kmet seznanjen z jasno določenimi datumi začetka in konca ustreznih obdobij obvezne reje;

(b)	da kmet ve, da se vse potencialno upravičene živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo goveda, štejejo za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti iz člena 65 te uredbe.

4.   Države članice lahko določijo, da se nekatere informacije iz odstavka 1 lahko pošljejo ali morajo poslati prek organa ali organov, ki jih same odobrijo. Za poslane podatke pa ostaja odgovoren kmet.

POGLAVJE IV

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa, ločeno plačilo za sladkor in ločeno plačilo za sadje in zelenjavo

Člen 17

Zahteve v zvezi z zahtevki za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa, ločeno plačilo za sladkor ter ločeno plačilo za sadje in zelenjavo

1.   Kmetje, ki zaprosijo za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa iz oddelka 7 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, za ločeno plačilo za sladkor iz člena 126 navedene uredbe ali za ločeno plačilo za sadje in zelenjavo iz člena 127 navedene uredbe, predložijo zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto kmeta;

(b)	izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno pomoč.

Zahtevek za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa vsebuje tudi kopijo pogodbe o dobavi iz člena 94 Uredbe (ES) št. 73/2009.

2.   Zahtevki za pomoč iz odstavka 1 se predložijo do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja, za Estonijo, Latvijo in Litvo pa najpozneje do 15. junija.

Države članice lahko določijo, da se lahko kopija pogodbe o dobavi iz drugega pododstavka odstavka 1 predloži ločeno in pozneje, vendar najpozneje 1. decembra v letu predložitve zahtevka.

POGLAVJE V

Zahtevki za posebno podporo, ki ne vključuje plačil na površino ali plačil za živali

Člen 18

Zahteve v zvezi z zahtevki za posebno podporo, ki ne vključuje plačil na površino ali plačil za živali

1.   Kmetje, ki zaprosijo za posebno podporo, ki ni zajeta v zahtevkih iz poglavij I, II ali III tega naslova, predložijo zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto kmeta;

(b)	izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno pomoč;

(c)	kadar je to primerno, vse spremne dokumente, potrebne za ugotovitev upravičenosti do zadevnega ukrepa.

Zahtevek za pomoč se predloži do datuma, ki ga določijo države članice. Določeni datum zagotavlja dovolj časa za izvedbo preverjanja pogojev za upravičenost pred plačilom, kakor je določeno v členu 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

2.   Za namene odstavka (1)(c), kadar kmet zaprosi za posebno podporo v zvezi z naložbeno dejavnostjo, zahtevek vsebuje tudi kopijo vseh ustreznih spremnih dokumentov, kot so računi in dokumenti, ki dokazujejo plačilo s strani kmeta. Če takih kopij ali dokumentov ni mogoče predložiti, se plačila s strani kmeta podprejo z dokumenti enakovredne dokazne vrednosti.

3.   Za namene odstavka (1)(c), kadar kmet zaprosi za posebno podporo, kakor je določena v členu 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009, in kadar posamezno plačilo temelji na dejanskih stroških ali dejanski izgubi dohodka, zahtevek vsebuje tudi kopijo vseh ustreznih spremnih dokumentov, ki dokazujejo dejanski nastanek dodatnih stroškov in izgubo dohodka v skladu s členom 68(2)(a)(i) navedene uredbe.

4.   Za namene odstavka (1)(c), kadar kmet zaprosi za posebno podporo, kakor je določena v členu 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009, zahtevek vsebuje tudi kopijo zavarovalne pogodbe iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1120/2009 ter dokazilo o plačilu premije.

5.   Države članice lahko določijo, da se lahko kopije ali dokumenti iz odstavkov 2, 3 in 4 predložijo ločeno in pozneje. Določeni datum zagotavlja dovolj časa za izvedbo preverjanja pogojev za upravičenost pred plačilom, kakor je določeno v členu 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 19

Zahtevki vzajemnih skladov

1.   Vzajemni skladi, ki zaprosijo za posebno podporo, predložijo zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto vzajemnega sklada;

(b)	dokumentacijo dogodka, na katerem temeljijo kompenzacijska plačila povezanim kmetom;

(c)	datume izvedbe kompenzacijskih plačil povezanim kmetom;

(d)	identiteto povezanih kmetov, ki so prejeli kompenzacijsko plačilo iz sklada;

(e)	skupni znesek izplačane kompenzacije;

(f)	izjavo vzajemnega sklada, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno pomoč.

2.   Države članice določijo zadnji datum, do katerega vzajemni skladi predložijo zahtevke za posebno podporo. Določeni datum zagotavlja dovolj časa za izvedbo preverjanja pogojev za upravičenost pred plačilom, kakor je določeno v členu 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

POGLAVJE VI

Skupne določbe

Člen 20

Poenostavitev postopkov

1.   Brez poseganja v posebne določbe te uredbe in Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se vsako obveščanje v skladu s to uredbo med kmetom in organi ter obratno opravlja elektronsko. V tem primeru se sprejmejo primerni ukrepi, da se predvsem zagotovi:

(a)	da je kmet nedvoumno identificiran;

(b)	da kmet izpolnjuje vse zahteve v okviru zadevne sheme pomoči;

(c)	da so poslani podatki zanesljivi zaradi pravilnega upravljanja zadevne sheme pomoči; kadar se uporabljajo podatki iz računalniške zbirke podatkov za govedo, ta zbirka podatkov omogoča raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih shem pomoči;

(d)	kadar spremnih dokumentov ni mogoče poslati elektronsko, take dokumente prejmejo pristojni organi v enakih rokih kakor pri pošiljanju z neelektronskimi sredstvi;

(e)	da ni diskriminacije med kmeti, ki uporabljajo neelektronska sredstva za predložitev zahtevkov, in tistimi, ki izberejo elektronski način pošiljanja.

2.   V zvezi s predložitvijo zahtevkov za pomoč smejo države članice pod pogoji iz odstavka 1 določiti poenostavljene postopke, kadar so podatki že na voljo organom, zlasti kadar se stanje ni spremenilo od zadnje predložitve zahtevka za pomoč v okviru zadevne sheme pomoči.

3.   Informacije, potrebne v spremnih dokumentih, ki jih je treba predložiti skupaj z zahtevkom za pomoč, lahko pristojni organ, kadar je mogoče, zahteva neposredno od vira informacij.

Člen 21

Popravki očitnih napak

Brez poseganja v člene 11 do 20 se lahko zahtevek za pomoč prilagodi kadar koli po njegovi predložitvi, kadar gre za očitne napake, ki jih prizna pristojni organ.

Člen 22

Odstopanje od končnega datuma za predložitev

Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (18) se šteje, da se zadnji datum za predložitev zahtevka za pomoč ali katerih koli spremnih dokumentov, pogodb ali izjav v skladu s tem naslovom ali zadnji datum za spremembe enotnega zahtevka, kadar pade na državni praznik, soboto ali nedeljo, prenese na prvi naslednji delovni dan.

Prvi odstavek se uporablja tudi za zahtevke kmetov v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 56 Uredbe (ES) št. 73/2009 in zahtevke kmetov za pravice do plačila v skladu s členom 15 te uredbe.

Člen 23

Pozna predložitev

1.   Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah, navedenih v členu 75, ima predložitev zahtevka za pomoč na podlagi te uredbe po ustreznem roku za posledico 1 % znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bil kmet upravičen, če bi predložil zahtevek v roku.

Brez poseganja v katere koli posebne ukrepe, ki jih sprejmejo države članice glede na potrebo po pravočasni predložitvi spremnih dokumentov zaradi načrtovanja in izvajanja učinkovitih kontrol, se prvi pododstavek uporablja tudi za dokumente, pogodbe ali izjave, ki se predložijo pristojnemu organu v skladu s členoma 12 in 13, kadar so taki dokumenti, pogodbe ali izjave bistveni za upravičenost do zadevne pomoči. V tem primeru se znižanje uporablja za znesek, ki se izplača za zadevno pomoč.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv.

2.   Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah, navedenih v členu 75, ima predložitev spremembe enotnega zahtevka po zadnjem datumu, kakor je določen v členu 14(2), za posledico 1 % znižanje zneskov na delovni dan, ki se nanašajo na dejansko uporabo zadevnih enot rabe ali poljin.

Spremembe enotnega zahtevka so sprejemljive le do zadnjega datuma za pozno predložitev enotnega zahtevka, kakor je navedeno v tretjem pododstavku odstavka 1. Kadar pa je ta datum zgodnejši ali enak zadnjemu datumu, določenemu v členu 14(2), se šteje, da so spremembe enotnega zahtevka nesprejemljive po datumu, določenem v členu 14(2).

Člen 24

Pozna predložitev zahtevka za dodelitev pravic do plačila

Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah, navedenih v členu 75, ima predložitev zahtevka za dodelitev ali, kjer je to primerno, povečanje pravic po zadnjem datumu, določenem na podlagi člena 15 te uredbe ali člena 56(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, za posledico 3 % znižanje zneskov na delovni dan, ki jih je treba plačati v zadevnem letu v zvezi s pravicami do plačila, ki jih je treba dodeliti kmetu.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv, in kmetu se ne dodelijo pravice do plačila.

Člen 25

Umik zahtevkov za pomoč

1.   Zahtevek za pomoč se lahko kadar koli popolnoma ali delno pisno umakne.

Kadar država članica uporabi možnosti iz drugega pododstavka člena 16(3), lahko določi, da lahko priglasitve v računalniški zbirki podatkov za govedo o živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, nadomestijo pisni umik.

2.   Kadar je pristojni organ že obvestil kmeta o nepravilnostih v zahtevku za pomoč ali kadar je pristojni organ obvestil kmeta o svoji nameri, da izvede pregled na kraju samem, in kadar se pri tem pregledu na kraju samem odkrijejo nepravilnosti, umiki niso dovoljeni v zvezi z deli zahtevka za pomoč, ki jih te nepravilnosti zadevajo.

3.   Umiki zahtevkov skladno z odstavkom 1 postavijo prosilca ponovno v tisti položaj, v katerem se je nahajal pred vložitvijo zadevnega zahtevka za pomoč ali dela le-tega.

NASLOV III

KONTROLE

POGLAVJE I

Skupna pravila

Člen 26

Splošna načela

1.   Administrativne kontrole in pregledi na kraju samem, določeni v tej uredbi, se opravijo tako, da zagotovijo učinkovito preverjanje skladnosti s pogoji, pod katerimi se pomoči dodelijo, ter zahtev in standardov za navzkrižno skladnost.

2.   Zahtevki za zadevno pomoč se zavrnejo, če kmet ali njegov zastopnik prepreči pregled na kraju samem.

Člen 27

Napoved pregledov na kraju samem

1.   Če namen kontrole ni ogrožen, se lahko pregledi na kraju samem napovejo. Napoved je strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje, ki ne preseže 14 dni. Obvestilo za preglede na kraju samem, ki zadevajo zahtevke za dodelitev pomoči za živali, pa ne preseže 48 ur, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Kadar poleg tega zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, pomembne za navzkrižno skladnost, zahteva nenapovedane preglede na kraju samem, ta pravila veljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.

2.   Kadar je to primerno, se pregledi na kraju samem, določeni s to uredbo, in druge kontrole, določene v predpisih Skupnosti, izvajajo hkrati.

POGLAVJE II

Kontrole v zvezi z merili za upravičenost

Oddelek I

Administrativne kontrole

Člen 28

Navzkrižna preverjanja

1.   Administrativne kontrole iz člena 20 Uredbe (ES) št. 73/2009 omogočajo, da se ugotovijo nepravilnosti, zlasti avtomatizirano odkrivanje nepravilnosti z uporabo računalniških sredstev, vključno z navzkrižnim preverjanjem:

(a)

prijavljenih pravic do plačila oziroma prijavljenih enot rabe ali poljin, da bi se izognili neupravičenim večkratnim odobritvam iste pomoči v istem koledarskem ali tržnem letu in preprečili neupravičeno kopičenje pomoči, dodeljene v okviru shem pomoči na površino iz prilog I in V k Uredbi (ES) št. 73/2009;

(b)	pravic do plačila zaradi preverjanja njihovega obstoja in upravičenosti do pomoči;

(c)	med enotami rabe ali poljinami, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku, in referenčnimi enotami rabe ali poljinami, ki jih vsebuje sistem za identifikacijo enot rabe ali poljin, za preverjanje upravičenosti do pomoči takih površin;

(d)	med pravicami do plačila in ugotovljeno površino, da bi preverili, ali je pravicam priloženo enako število upravičenih hektarov, kakor je opredeljeno v členu 34(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	da bi s pomočjo računalniške zbirke podatkov za govedo preverili upravičenost do pomoči in se izognili neupravičenim večkratnim odobritvam iste pomoči v zvezi z istim koledarskim letom;

(f)	med enotami rabe ali poljinami, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku, in parcelami, ki jih je treba uradno pregledati, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve člena 87(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(g)	med enotami rabe ali poljinami, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku, in enotami rabe ali poljinami, ki jih je država članica odobrila za proizvodnjo bombaža v skladu s členom 89 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(h)	med izjavami kmeta v enotnem zahtevku, da je član odobrene medpanožne organizacije, informacijami iz člena 13(5)(b) te uredbe in informacijami, ki jih predložijo zadevne odobrene medpanožne organizacije, da se preveri upravičenost do povečanja pomoči iz člena 92(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(i)	med informacijami, zagotovljenimi v pogodbi o dobavi iz člena 94 Uredbe (ES) št. 73/2009, in informacijami o dobavi, ki jih zagotovi proizvajalec sladkorja.

2.   Navedbam nepravilnosti, ugotovljenih z navzkrižnim preverjanjem, sledi ustrezen administrativni postopek in po potrebi pregled na kraju samem.

3.   Če dva ali več kmetov vloži zahtevek za pomoč za isto referenčno enoto rabe ali poljino v okviru iste sheme pomoči in če je celotna prijavljena površina večja od kmetijske površine za razliko, ki spada v okvir odstopanja pri meritvah, določenega v skladu s členom 34(1), države članice lahko določijo sorazmerno znižanje zadevnih površin. V tem primeru se zadevni kmetje lahko pritožijo zoper odločitev o znižanju, če je kdo od drugih zadevnih kmetov prijavil površino, ki presega navedeno odstopanje v njihovo škodo.

Člen 29

Administrativne kontrole posebne podpore

1.   Za vsak ukrep v okviru posebne podpore, za katerega so tehnično izvedljive administrativne kontrole, je treba preveriti vse zahtevke. Kontrole zlasti zagotovijo, da:

(a)	so izpolnjeni pogoji za upravičenost do posebne podpore;

(b)	ne pride do dvojnega financiranja prek drugih shem Skupnosti;

(c)	ne pride do prekomerne kompenzacije kmetom, kar zadeva finančne prispevke iz členov 70(3) in 71(7) Uredbe (ES) št. 73/2009; in

(d)	kjer je to primerno, da so bili spremni dokumenti predloženi in dokazujejo upravičenost.

2.   Države članice lahko, kadar je to primerno, za preverjanje upoštevanja meril za upravičenost uporabijo dokaze, ki so jih prejele od drugih služb, organov ali organizacij. Vendar je treba zagotoviti, da zadevna služba, organ ali organizacija deluje v skladu z ustreznim standardom za kontrolo skladnosti z merili za upravičenost.

Oddelek II

Pregledi na kraju samem

Pododdelek I

Skupne določbe

Člen 30

Stopnja kontrole

1.   Skupno število pregledov na kraju samem, izvedenih vsako leto, zajema vsaj 5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za shemo enotnega plačila, shemo enotnega plačila na površino oziroma plačila na površino v okviru posebne podpore. Države članice zagotovijo, da pregledi na kraju samem zajamejo vsaj 3 % kmetov, ki zaprosijo za pomoč v okviru vsake od drugih shem pomoči na površino iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009.

2.   Skupno število pregledov na kraju samem, opravljenih vsako leto, vključuje vsaj:

(a)

najmanjšo stopnjo kontrole 30 % ali 20 % površin, prijavljenih za pridelavo konoplje, kakor je navedeno v členu 39 Uredbe (ES) št. 73/2009. Kadar je država članica že sprejela sistem predhodne odobritve za tako pridelavo in je že uradno obvestila Komisijo o podrobnih pravilih in pogojih, povezanih s tem sistemom pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 796/2004, se vse spremembe teh podrobnih pravil ali pogojev brez nepotrebnega odlašanja uradno sporočijo Komisiji.

(b)

5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč v okviru shem pomoči za govedo, za plačila na glavo živali za govedo v okviru posebne podpore ali za posebno podporo na podlagi individualne kvote za mleko, določene v skladu s členom 65 Uredbe (ES) št. 1234/2007, ali posebno podporo na podlagi dejanske proizvodnje mleka. Kadar pa računalniška zbirka podatkov za govedo ne omogoča ravni zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih shem pomoči, se odstotek poveča na 10 %. Ti pregledi na kraju samem zajemajo tudi vsaj 5 % vseh živali na shemo pomoči, za katere je vložen zahtevek za pomoč;

(c)

5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč v okviru sheme pomoči za ovce/koze in za plačila na glavo živali za ovce/koze v okviru posebne podpore. Ti pregledi na kraju samem zajemajo tudi vsaj 5 % vseh živali, za katere je pomoč zaprošena. Kadar pa računalniška zbirka podatkov za ovce/koze iz člena 8 Uredbe (ES) št. 21/2004 ne omogoča ravni zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih shem pomoči, se odstotek poveča na 10 % kmetov;

(d)	10 % vseh kmetov, ki zaprosijo za posebno podporo, ki ne vključuje tistih iz odstavka 1 ter točk (b) in (c) tega odstavka, razen ukrepa iz člena 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	10 % drugih služb, organov ali organizacij, ki zagotavljajo dokaze za preverjanje upoštevanja meril za upravičenost iz člena 29(2).

(f)	100 % vzajemnih skladov, ki zaprosijo za podporo iz člena 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(g)	pri zahtevkih za pomoč za proizvodno vezano plačilo za bombaž v skladu z oddelkom 6 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 20 % medpanožnih organizacij, odobrenih v skladu s členom 91 navedene uredbe, katerih člani so kmetje, glede na izjavo v njihovih enotnih zahtevkih;

(h)

pri zahtevkih za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa iz oddelka 7 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi s kontrolami količinskih kvot sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese in trsa, dostavljenih v skladu s členom 94 navedene uredbe, pri proizvajalcih sladkorja vsaj 5 % vlagateljev, ki dostavljajo zadevnim proizvajalcem.

3.   Če se s pregledi na kraju samem odkrijejo pomembne nepravilnosti v okviru zadevne sheme pomoči ali v regiji ali delu regije, pristojni organ ustrezno poveča število pregledov na kraju samem med tekočim letom in ustrezno poveča delež kmetov, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem v naslednjem letu.

4.   Kadar je določeno, da se posamični elementi pregleda na kraju samem lahko opravljajo na podlagi vzorca, ta vzorec jamči zanesljivo in reprezentativno raven kontrole. Države članice določijo merila za izbor vzorca. Če se pri pregledih tega vzorca odkrijejo nepravilnosti, se obseg vzorca ustrezno razširi.

Člen 31

Izbira kontrolnega vzorca

1.   Pristojni organ izbere na podlagi analize tveganja in reprezentativnosti vloženih zahtevkov za pomoč kontrolne vzorce za preglede na kraju samem v skladu s to uredbo.

Za zagotovitev elementa reprezentativnosti države članice naključno izberejo med 20 % in 25 % najmanjšega števila kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor je določeno v členu 30(1) in (2).

Če pa število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, presega najmanjše število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor je določeno v členu 30(1) in (2), odstotek naključno izbranih kmetov v dodatnem vzorcu ne sme presegati 25 %.

2.   Vsako leto se oceni in posodobi učinkovitost analize tveganja z:

(a)	določitvijo pomembnosti vsakega dejavnika tveganja;

(b)	primerjavo rezultatov naključnih vzorcev, izbranih na podlagi tveganja, iz drugega pododstavka odstavka 1;

(c)	upoštevanjem posebnih razmer v državi članici.

3.   Pristojni organ evidentira razloge za izbiro vsakega kmeta za pregled na kraju samem. Inšpektor, ki izvede pregled na kraju samem, je ustrezno obveščen pred začetkom pregleda na kraju samem.

4.   Delni izbor kontrolnega vzorca se lahko, kadar je to primerno, opravi pred koncem zadevnega obdobja za vložitev zahtevka na podlagi razpoložljivih informacij. Začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vsi ustrezni zahtevki.

Člen 32

Poročilo o kontroli

1.   Za vsak pregled na kraju samem v skladu s tem oddelkom se pripravi poročilo o kontroli, ki omogoča pregled podrobnosti opravljenih pregledov. Poročilo še zlasti navaja:

(a)	sheme pomoči in pregledane zahtevke;

(b)	navzoče osebe;

(c)	pregledane enote rabe ali poljine, izmerjene enote rabe ali poljine, vključno z, kjer je to primerno, rezultati merjenj za izmerjene enote rabe ali poljine in uporabljenimi metodami merjenja;

(d)

število in vrsto ugotovljenih živali in, kjer je to primerno, številke ušesnih znamk, vpise v register in računalniško zbirko podatkov za govedo in/ali ovce/koze ter vse pregledane spremne dokumente, rezultate pregledov in, kjer je to primerno, posebna opažanja glede posamičnih živali in/ali njihove identifikacijske oznake;

(e)	ali je bil kmet uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko časa vnaprej;

(f)	navedbe katerih koli posebnih kontrolnih ukrepov, ki se izvajajo v okviru posamičnih shem pomoči;

(g)	navedbo katerih koli nadaljnjih kontrolnih ukrepov, ki so se izvedli.

2.   Kmet lahko poročilo podpiše, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Kadar se ugotovijo nepravilnosti, kmet prejme kopijo poročila o kontroli.

Kadar se izvaja pregled na kraju samem z uporabo daljinskega zaznavanja v skladu s členom 35, se države članice lahko odločijo, da kmetu ali njegovemu zastopniku ne dajo priložnosti, da podpiše poročilo o kontroli, če pri preverjanju z daljinskim zaznavanjem niso odkrite nobene nepravilnosti. Če je posledica takih preverjanj odkritje nepravilnosti, se da možnost podpisa poročila, preden pristojni organ sprejme sklepe na podlagi ugotovitev glede katerih koli posledičnih znižanj ali izključitev.

Pododdelek II

Pregledi na kraju samem za enotni zahtevek v zvezi s shemami pomoči na površino

Člen 33

Elementi pregledov na kraju samem

Pregledi na kraju samem zajemajo vse enote rabe ali poljine, za katere se zahteva pomoč v okviru shem pomoči, navedenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, razen tistih iz zahtevkov za pomoč za semena v skladu s členom 87 navedene uredbe. Vendar se lahko dejanska določitev površin kot del pregleda na kraju samem omeji na vzorec vsaj 50 % enot rabe ali poljin, za katere je bil vložen zahtevek v okviru shem pomoči iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, če zagotavlja vzorec zanesljivo in reprezentativno raven kontrole pri pregledanih površinah in zahtevani pomoči. Kadar se pri pregledu vzorca odkrijejo nepravilnosti, se vzorec enot rabe ali poljin v dejanskem pregledu poveča.

Države članice lahko uporabijo daljinsko zaznavanje v skladu s členom 35 in, kjer je to mogoče, tehnike globalnega satelitskega navigacijskega sistema.

Člen 34

Določitev površin

1.   Površine enot rabe ali poljin se določijo na kakršen koli način, ki dokazano zagotavlja meritve take kakovosti, ki je vsaj enakovredna kakovosti, potrebni za veljaven tehnični standard, ki velja na ravni Skupnosti.

Odstopanje pri meritvah je določeno tako, da ne presega 1,5 m varovalnega pasu, ki se uporablja za obseg enote rabe ali poljine. Največje odstopanje glede vsake enote rabe ali poljine ne presega absolutnega števila 1,0 ha.

2.   Skupna površina enote rabe ali poljine se lahko upošteva pod pogojem, da je v celoti uporabljena v skladu z običajnimi standardi zadevne države članice ali regije. V drugih primerih se upošteva dejansko uporabljena površina.

Glede regij, v katerih so nekatere značilnosti, zlasti žive meje, jarki in zidovi, tradicionalno del dobre kmetijske prakse pri pridelavi ali rabi, se lahko države članice odločijo, da se ustrezna površina šteje za del površine, ki je polno v rabi, pod pogojem, da ne preseže skupne širine, ki jo določijo države članice. Ta širina mora ustrezati tradicionalni širini v zadevni regiji in ne presega 2 metrov.

Če pa so države članice pred začetkom veljavnosti te uredbe v skladu s tretjim pododstavkom člena 30(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 uradno sporočile Komisiji širino, ki je večja od 2 metrov, se ta širina lahko vseeno uporabi.

3.   Vse značilnosti, ki so navedene v aktih iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009 ali so lahko del dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, kakor je navedeno v členu 6 navedene uredbe in Prilogi III k navedeni uredbi, so del celotne površine enote rabe ali poljine.

4.   Brez poseganja v člen 34(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 enota rabe ali poljina, ki vsebuje drevesa, šteje za upravičeno površino za namene shem pomoči na površino, če se kmetijske dejavnosti ali, kjer je to primerno, predvidena proizvodnja, lahko izvedejo na podoben način kot na enotah rabe ali poljinah brez dreves na isti površini.

5.   Kadar je površina skupna, jo pristojni organi teoretično razdelijo med posamezne kmete sorazmerno z njihovo uporabo ali pravico uporabe.

6.   Upravičenost enot rabe ali poljin se ustrezno preveri. V ta namen se po potrebi zahteva dodatno dokazilo.

Člen 35

Daljinsko zaznavanje

1.   Kadar država članica uporabi možnost iz drugega odstavka člena 33, da preglede na kraju samem opravi z daljinskim zaznavanjem:

(a)	izvede fotointerpretacijo satelitskih posnetkov ali posnetkov iz zraka vseh enot rabe ali poljin za posamezen zahtevek, ki ga je treba pregledati zaradi prepoznavanja pokrivnosti tal in meritev površine;

(b)	izvede fizične inšpekcijske preglede na terenu vseh enot rabe ali poljin, pri katerih s fotointerpretacijo ni mogoče potrditi točnosti prijave v skladu z zahtevami pristojnega organa.

2.   Dodatni pregledi iz člena 30(3) se izvajajo s tradicionalnimi pregledi na kraju samem, če jih ni več mogoče izvajati z daljinskim zaznavanjem v okviru tekočega leta.

Člen 36

Pregledi na kraju samem v zvezi s posebnimi pravicami

Države članice določijo postopke za preglede na kraju samem pri kmetih, ki prijavijo posebne pravice, da bi zagotovile izpolnjevanje zahteve za aktiviranje iz člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 37

Elementi pregledov na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za semena

Pregledi na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za semena v skladu s členom 87 Uredbe (ES) št. 73/2009 zajemajo zlasti:

(a)

preglede na ravni kmeta, ki zaprosi za pomoč: (i) vseh enot rabe ali poljin, da se preveri vrsta ali sortna skupina semen, posejanih na vsaki prijavljeni enoti rabe ali poljini; (ii) dokumentov, da se preveri vsaj prvi namembni kraj semena, za katerega je bila zahtevana pomoč; (iii) vse preglede, ki jih države članice štejejo za potrebne za zagotovitev, da se pomoč ne plača za necertificirano seme ali seme iz tretjih držav;

(b)

če je prvi namembni kraj semena žlahtnitelj ali semenarsko podjetje, dodatne preglede v njihovih prostorih za zagotovitev: (i) da je seme dejansko kupil in plačal žlahtnitelj ali semenarsko podjetje v skladu s pogodbo o pridelavi; (ii) da je plačilo semena razvidno iz finančnih poročil žlahtnitelja ali semenarskega podjetja; (iii) da je bilo seme dejansko dano v promet za sejanje. Za ta namen se izvajajo fizični pregledi in pregledi dokumentov za zaloge in finančna poročila žlahtnitelja ali semenarskega podjetja;

(c)	kadar je to primerno, preglede na ravni končnih uporabnikov.

V točki (b)(iii) prvega odstavka „dati v promet“ pomeni imeti na razpolago ali na zalogi, razstavljati ali ponujati za prodajo, prodajati ali dostavljati drugim osebam.

Člen 38

Pregledi odobrenih medpanožnih organizacij na kraju samem

S pregledi odobrenih medpanožnih organizacij na kraju samem v okviru zahtevkov za pomoč za proizvodno vezano plačilo za bombaž iz oddelka 6 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 se preverita izpolnjevanje meril za odobritev navedenih organizacij in seznam njihovih članov.

Člen 39

Pregledi proizvajalcev sladkorja na kraju samem

Pri pregledih proizvajalcev sladkorja na kraju samem v okviru zahtevkov za pomoč za sladkorno peso pridelovalcem sladkorne pese in trsa iz oddelka 7 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 se preverijo:

(a)	podatki v pogodbi o dobavi, ki jih je predložil kmet;

(b)	pravilnost podatkov o pošiljkah, predloženih pristojnemu organu;

(c)	certifikacija tehtnic, uporabljenih za pošiljke;

(d)	rezultati uradnih laboratorijskih analiz, izvedenih za določitev odstotka saharoze dostavljene sladkorne pese in trsa.

Člen 40

Preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola pri rasti konoplje

1.   Sistem, ki ga države članice uporabljajo v skladu s členom 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 zaradi določanja vsebnosti tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu „THC“) v posevkih, je tak, kakor je določen v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Pristojni organ države članice vodi evidenco v zvezi z ugotovitvami o THC. Ta evidenca vključuje za vsako sorto vsaj rezultate glede vsebnosti THC iz vsakega vzorca, izražene kot odstotek na dve decimalni mesti natančno, uporabljen postopek, število opravljenih preskusov, navedbo točke, kjer je bil vzorec vzet, in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

Vendar če vsebnost THC katerega koli vzorca presega vsebnost iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, država članica uradno obvesti Komisijo v elektronski obliki z uporabo obrazca, ki ji ga daje na voljo Komisija, najpozneje do 15. novembra v zadevnem tržnem letu poročilo o vseh ugotovitvah o THC v zvezi s takšno sorto. Poročilo navaja rezultate glede vsebnosti THC iz vsakega vzorca, izražene kot odstotek na dve decimalni mesti natančno, uporabljen postopek, število opravljenih preskusov, navedbo točke, kjer je bil vzorec vzet, in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

3.   Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte presega vsebnost THC iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice uporabijo postopek B iz Priloge I k tej uredbi za zadevno sorto v naslednjem tržnem letu. Ta postopek se uporablja v naslednjih tržnih letih, razen če so vsi rezultati analize zadevne sorte nižji od vsebnosti THC iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Če za drugo leto povprečje vseh vzorcev zadevne sorte presega vsebnost THC iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, država članica zahteva dovoljenje za prepoved trženja take sorte v skladu s členom 18 Direktive Sveta 2002/53/ES (19). Ta zahteva se pošlje Komisiji najpozneje do 15. novembra v zadevnem tržnem letu. Od naslednjega leta sorta, za katero velja ta zahteva, ni upravičena do neposrednih plačil v zadevni državi članici.

4.   Posevki konoplje se še naprej pridelujejo v običajnih pogojih pridelovanja v skladu z lokalno prakso vsaj 10 dni od datuma konca cvetenja, da se lahko opravijo pregledi iz odstavkov 1, 2 in 3.

Države članice pa lahko dovolijo, da se konoplja požanje po začetku cvetenja, vendar pred iztekom desetdnevnega obdobja po cvetenju, če inšpektorji navedejo, katere reprezentativne dele vsake zadevne parcele je treba še naprej obdelovati najmanj 10 dni po koncu cvetenja zaradi inšpekcijskega pregleda, v skladu z metodo iz Priloge I.

Pododdelek III

Pregledi na kraju samem zahtevkov za dodelitev pomoči za živali

Člen 41

Časovna razporeditev pregledov na kraju samem

1.   Vsaj 60 % najmanjše stopnje pregledov na kraju samem, določenih v drugem pododstavku člena 30(2)(b), se izvede v obdobju obvezne reje za zadevno shemo pomoči. Preostali odstotek pregledov na kraju samem se razporedi čez vse leto.

Kadar pa je obdobje obvezne reje pred vložitvijo zahtevka ali ga ni mogoče določiti vnaprej, se pregledi na kraju samem, določeni v drugem pododstavku člena 30(2)(b), razporedijo čez vse leto.

2.   Vsaj 50 % najmanjše stopnje pregledov na kraju samem, določenih v členu 30(2)(c), se izvede v obdobju obvezne reje. Najmanjša stopnja pregledov na kraju samem pa se v celoti izvede v obdobju obvezne reje v državah članicah, kadar se sistem, uveden z Uredbo (ES) št. 21/2004, v zvezi z ovcami in kozami, ter zlasti glede identifikacije živali in pravilnega vodenja registrov, ne izvaja in ne uporablja v celoti.

Člen 42

Elementi pregledov na kraju samem

1.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse živali, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč v okviru shem pomoči, ki jih je treba pregledati, in pri pregledih shem pomoči za govedo tudi govedo, za katero zahtevki niso bili vloženi.

Pregledi na kraju samem vključujejo zlasti preverjanje, ali število živali, prisotnih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bili vloženi zahtevki, in število goveda, za katero zahtevki niso bili vloženi, ustreza številu živali, vpisanih v registre, in pri govedu številu živali, priglašenih v računalniško zbirko podatkov za govedo.

2.   Pregledi na kraju samem v zvezi s shemami pomoči za govedo vključujejo tudi preverjanje:

(a)

pravilnosti vpisov v register in priglasitev v računalniško zbirko podatkov za govedo na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kot so računi o nakupu in prodaji, potrdila o zakolu, veterinarska spričevala in, kadar je to primerno, potni listi za živali v zvezi z živalmi, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem; vendar se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, če se odkrijejo nepravilnosti;

(b)

da informacije v računalniški zbirki podatkov za govedo ustrezajo informacijam, danim v register na podlagi vzorca v zvezi z živalmi, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem; vendar se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, če se odkrijejo nepravilnosti;

(c)	da so vse živali na kmetijskem gospodarstvu in še vedno v obvezni reji upravičene do pomoči, za katero je bil vložen zahtevek;

(d)	da je vse govedo na kmetijskem gospodarstvu, identificirano z ušesnimi znamkami in da ga, kjer je to primerno, spremljajo potni listi za živali in da je vpisano v register ter da je bilo pravilno priglašeno v računalniško zbirko podatkov za govedo.

Pregledi iz točke (d) se opravijo posamično za vsako posamezno govedo moškega spola, za katero še vedno velja obveznost obvezne reje in za katero je bil vložen zahtevek za posebno premijo za govedino, razen tistih, predloženih v skladu s členom 110(6) Uredbe (ES) št. 73/2009. V vseh drugih primerih se lahko pregled pravilnega evidentiranja v potne liste za živali in v register ter priglasitve v zbirko podatkov opravi na podlagi vzorca.

3.   Pregledi na kraju samem v zvezi s shemo pomoči za ovce/koze, vključujejo tudi:

(a)	preverjanje na podlagi registra, da so bile vse živali, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč, na kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje;

(b)

preverjanje pravilnosti vpisov v register v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kot so računi o nakupu in prodaji ter veterinarska spričevala iz obdobja šestih mesecev pred pregledom na kraju samem; vendar se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, če se odkrijejo nepravilnosti.

Člen 43

Kontrolni ukrepi glede pregledov na kraju samem v klavnicah

1.   V zvezi s posebno premijo za govedino iz člena 110(6) Uredbe (ES) št. 73/2009 in klavno premijo iz člena 116 navedene uredbe ter v primerih, ko država članica uporabi možnosti iz člena 53 navedene uredbe, se pregledi na kraju samem izvedejo v klavnicah. V tem primeru države članice izvedejo preglede na kraju samem:

(a)	v vsaj 30 % vseh klavnic, izbranih na podlagi analize tveganja, pri čemer pregledi zajemajo vzorec 5 % skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v zadevni klavnici v obdobju 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, ali

(b)

v vsaj 20 % klavnic, ki so vnaprej odobrene v skladu s posebnimi merili zanesljivosti, ki jih določijo države članice, in ki so izbrane na podlagi analize tveganja, pri čemer pregledi zajemajo vzorec 2 % skupnega števila goveda, zaklanega v zadevni klavnici v obdobju 12 mesecev pred pregledom na kraju samem.

2.   Pregledi na kraju samem v klavnicah zajemajo poznejše preglede dokumentov, primerjavo z vpisi v računalniško zbirko podatkov za govedo in preglede povzetkov, ki se nanašajo na potrdila o zakolu ali nadomestne informacije, poslane drugim državam članicam v skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1121/2009.

3.   Pregledi na kraju samem v klavnicah zajemajo fizične preglede postopkov zakola, izvedene na dan pregleda na kraju samem na podlagi vzorca. Po potrebi se preveri, ali so trupi, pripravljeni za tehtanje, upravičeni do pomoči.

Člen 44

Kontrolni ukrepi glede premije, odobrene po izvozu

1.   V zvezi s klavno premijo, odobreno za govedo, ki se izvaža v tretje države v skladu s členom 116 Uredbe (ES) št. 73/2009, in kadar država članica uporabi možnosti iz člena 53 navedene uredbe, se za vse operacije natovarjanja izvedejo pregledi na kraju samem, in sicer na naslednji način:

(a)	ob natovarjanju se preveri, ali je vse govedo identificirano z ušesnimi znamkami; poleg tega se vsaj 10 % goveda, ki je tako preverjeno, pregleda posamično, da bi preverili njegovo identifikacijo;

(b)

ob odhodu z ozemlja Skupnosti: (i) kadar se za prevozno sredstvo uporabi uradna carinska oznaka, se preveri, ali je oznaka nepoškodovana; če je oznaka nepoškodovana, se pregled vzorca izvede le, kadar obstaja dvom glede zakonitosti tovora; (ii) kadar se za prevozno sredstvo ne uporabi uradna carinska oznaka ali kadar je carinska oznaka poškodovana, se vsaj 50 % goveda, ki je bilo posamično preverjeno ob natovarjanju, ponovno pregleda.

2.   Potni listi za živali se predajo pristojnemu organu v skladu s členom 6(5) Uredbe (ES) št. 1760/2000.

3.   Plačilna agencija pregleda zahtevke za pomoč na podlagi dokumentov o plačilu in drugih razpoložljivih informacij, pri čemer je posebno pozorna na dokumente, ki se nanašajo na izvoz, in opombe pristojnih kontrolnih organov, ter preveri, ali so bili potni listi za živali predloženi v skladu z odstavkom 2.

Člen 45

Posebne določbe glede poročila o kontroli

1.   Kadar države članice izvedejo preglede na kraju samem na podlagi te uredbe skupaj z inšpekcijskimi pregledi na podlagi Uredbe (ES) št. 1082/2003, se poročilu o kontroli iz člena 32 te uredbe dodajo poročila v skladu s členom 2(5) Uredbe (ES) št. 1082/2003.

2.   V zvezi s pregledi na kraju samem v klavnicah iz člena 43(1) in (2) lahko poročilo o kontroli iz člena 32 vsebuje navedbo v poročilih klavnice, katere živali so bile pregledane. V zvezi s fizičnimi pregledi postopkov zakola, določenimi v členu 43(3), poročilo med drugim vsebuje identifikacijske kode, mase trupov in datume zakola v zvezi z vsemi živalmi, ki so bile zaklane in pregledane na dan pregleda na kraju samem.

3.   V zvezi s preverjanji iz člena 44 lahko poročilo o kontroli vsebuje le navedbo živali, ki so tako pregledane.

4.   Kadar se pri pregledih na kraju samem, izvedenih v skladu s to uredbo, odkrijejo primeri neskladnosti z določbami naslova I Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali Uredbe (ES) št. 21/2004, se kopije poročila o kontroli iz člena 32 te uredbe, nemudoma pošljejo organom, odgovornim za izvajanje navedenih uredb.

Pododdelek IV

Pregledi posebne podpore na kraju samem

Člen 46

Posebne določbe glede posebne podpore

1.   Glede posebne podpore iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009 država članica uporabi določbe tega naslova. Vendar če to ni primerno zaradi strukture zadevne sheme, države članice zagotovijo kontrole, ki so na ravni, enakovredni tisti, določeni v tem naslovu.

Države članice zlasti preverijo;

(a)

pri kontroli zahtevkov za plačila iz vzajemnih skladov, kakor je določeno v členu 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009, da: (i) so bili kmetje dejansko upravičeni do kompenzacije, izplačane iz sklada; (ii) je bila kompenzacija dejansko izplačana povezanim kmetom v skladu s členom 71 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	pri pregledu naložbenih dejavnosti na kraju samem, podprtih v okviru posebne podpore iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, da je bila naložba izvršena.

Pregledi iz točke (a) drugega pododstavka se lahko izvedejo na podlagi vzorca vsaj 10 % zadevnih kmetov.

2.   Če država članica zagotovi, da je učinkovitost kontrol vsaj enaka učinkovitosti, ki se doseže z izvajanjem kontrol s pregledi na kraju samem, se lahko kontrole na ravni kmetije nadomestijo z administrativnimi kontrolami ali pregledi na ravni služb, organov ali organizacij, ki zagotavljajo dokaze za preverjanje upoštevanja meril za upravičenost, kot je navedeno v členu 29(2).

POGLAVJE III

Kontrole v zvezi z navzkrižno skladnostjo

Oddelek I

Skupne določbe

Člen 47

Splošna pravila glede neskladnosti

1.   V tem poglavju „ponovljena“ neskladnost pomeni neskladnost z isto zahtevo, standardom ali obveznostjo iz člena 4, ugotovljena več kakor enkrat v zaporednem obdobju treh koledarskih let, če je bil kmet obveščen o prejšnji neskladnosti oziroma imel možnost, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo prejšnje neskladnosti.

2.   „Obseg“ neskladnosti se ugotovi zlasti ob upoštevanju, ali ima neskladnost daljnosežne posledice ali pa je omejena na samo kmetijo.

3.   „Resnost“ neskladnosti je odvisna zlasti od pomena posledic neskladnosti ob upoštevanju ciljev zadevne zahteve ali standarda.

4.   Ali je neskladnost „stalna“, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo teh učinkov na primeren način.

Člen 48

Pristojni kontrolni organ

1.   Specializirana kontrolna telesa so odgovorna za izvajanje kontrol in pregledov upoštevanja zadevnih zahtev in standardov.

Plačilne agencije so odgovorne za določitev znižanj ali izključitev v posameznih primerih v skladu s poglavjem III naslova IV.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice sklenejo, da kontrole in pregledi v zvezi z vsemi ali nekaterimi zahtevami, standardi, akti ali območji navzkrižne skladnosti izvaja plačilna agencija, če država članica jamči, da je učinkovitost kontrol in pregledov vsaj enaka tisti, ki se doseže, kadar kontrole in preglede izvaja specializiran kontrolni organ.

Oddelek II

Administrativne kontrole

Člen 49

Administrativne kontrole

Glede na zadevne zahteve, standarde, akte ali območja navzkrižne skladnosti lahko države članice sklenejo, da izvedejo administrativne kontrole, zlasti tiste, ki so že določene v kontrolnih sistemih, ki se uporabljajo za zadevno zahtevo, standard, akt ali območje navzkrižne skladnosti.

Oddelek III

Pregledi na kraju samem

Člen 50

Najmanjša stopnja kontrole

1.   Pristojni kontrolni organ izvaja preglede na kraju samem v zvezi z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren, pri vsaj 1 % vseh kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč v okviru shem podpor za neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009 in za katere je zadevni pristojni kontrolni organ odgovoren. Pristojni kontrolni organ v zvezi z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren, za zadevno koledarsko leto izvaja preglede tudi pri vsaj 1 % vseh kmetov, za katere veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter za katere je zadevni pristojni kontrolni organ odgovoren.

Najmanjša stopnja kontrole iz prvega pododstavka se lahko doseže na ravni vsakega pristojnega kontrolnega organa ali na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov. Če pa kontrol ne izvaja plačilna agencija, kakor določa člen 48, se lahko najmanjša stopnja kontrole doseže na ravni vsake plačilne agencije.

Kadar zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, že določa najmanjše stopnje kontrole, se uporablja ta stopnja namesto najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku. V nasprotnem primeru se lahko države članice odločijo, da se vsak primer neskladnosti, ugotovljen med katerim koli pregledom na kraju samem v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za akte in standarde zunaj vzorca iz prvega pododstavka, prijavi pristojnemu kontrolnemu organu, odgovornemu za zadevni akt ali standard, in ga ta organ spremlja. Uporabljajo se določbe tega naslova.

2.   Pri določanju najmanjše stopnje kontrole iz odstavka 1 tega člena se ne upoštevajo zahtevani ukrepi iz člena 23(2) ali tretjega pododstavka člena 24(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

3.   Če bi se pri pregledih na kraju samem odkrila pomembna stopnja neskladnosti z zadevnim aktom ali standardom, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti za ta akt ali standard v naslednjem kontrolnem obdobju. Pristojni kontrolni organ se lahko v okviru posebnega akta odloči omejiti obseg teh nadaljnjih pregledov na kraju samem na najpogosteje kršene zahteve.

Člen 51

Izbira kontrolnega vzorca

1.   Brez poseganja v preglede, izvedene pri nadaljnjem spremljanju neskladnosti, na katere je kakor koli opozorjen pristojni kontrolni organ, temelji izbor vsakega vzorca kmetij, ki jih je treba pregledati v skladu s členom 50, kjer je to primerno, na analizi tveganja glede na veljavno zakonodajo ali na analizi tveganja, ki ustreza zahtevam ali standardom. Ta analiza tveganja lahko temelji na ravni posamezne kmetije ali na ravni kategorij kmetij ali geografskih območij ali, pri točki (b) drugega pododstavka odstavka 5 tega člena, na ravni podjetij.

Analiza tveganja lahko upošteva eno ali oboje od naštetega:

(a)	sodelovanje kmeta v sistemu kmetijskega svetovanja iz člena 12 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	sodelovanje kmeta v sistemu certificiranja, če zadevna shema ustreza zadevnim zahtevam in standardom.

Brez poseganja v člen 50(1) se država članica lahko odloči, da izbere kmete, ki prejemajo neposredna plačila, in kmete, za katere veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti iz členov 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007, v okviru iste analize tveganja.

2.   Za zagotovitev elementa reprezentativnosti se naključno izbere med 20 % in 25 % najmanjšega števila kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 50(1).

Če pa število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, presega najmanjše število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 50(1), odstotek naključno izbranih kmetov v dodatnem vzorcu ne presega 25 %.

3.   Delni izbor kontrolnega vzorca se lahko, kadar je to primerno, opravi pred koncem zadevnega obdobja za vložitev zahtevka na podlagi razpoložljivih informacij. Začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vsi ustrezni zahtevki.

4.   Vzorci kmetov, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 50, se izberejo iz vzorcev kmetov, ki so že bili izbrani na podlagi členov 30 in 31 in za katere se uporabljajo ustrezne zahteve ali standardi. Vendar se vzorec iz drugega stavka prvega pododstavka člena 50(1) izbere na podlagi kmetov, za katere veljata člena 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007 za zadevno koledarsko leto.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko vzorci kmetov, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 50, izberejo med populacijo kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč v okviru shem podpor za neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009, ter med kmeti, za katere veljata člena 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007 in ki morajo upoštevati ustrezne zahteve ali standarde.

V tem primeru:

(a)

kadar se na podlagi analize tveganja na ravni kmetije ugotovi, da osebe, ki niso upravičene do neposredne pomoči, pomenijo večje tveganje kot kmetje, ki so zaprosili za pomoč, se lahko kmetje, ki so zaprosili za pomoč, nadomestijo z osebami, ki niso upravičene; v tem primeru skupno število pregledanih kmetov vseeno doseže stopnjo kontrole iz člena 50(1); razlogi za take nadomestitve so pravilno utemeljeni in dokumentirani;

(b)	če je učinkoviteje, se lahko analiza tveganja izvede na ravni podjetij, zlasti klavnic, trgovcev ali dobaviteljev, in ne na ravni kmetije; v tem primeru se število tako pregledanih kmetov všteje v stopnjo kontrole iz člena 50(1).

6.   Sprejme se lahko odločitev o nadaljevanju kombinacije postopkov iz odstavkov 4 in 5, če taka kombinacija poveča učinkovitost kontrolnega sistema.

Člen 52

Ugotovitev skladnosti z zahtevami in standardi

1.   Kjer je to primerno, se upoštevanje zahtev in standardov ugotovi na način, predpisan v zakonodaji, ki se uporablja za zadevno zahtevo ali standard.

2.   V drugih primerih in kadar je to primerno se ugotavljanje izvaja z uporabo katerih koli drugih primernih sredstev, ki jih določi pristojni kontrolni organ in zagotavljajo natančnost vsaj enakovredno tisti, ki je potrebna za uradne ugotovitve v skladu z nacionalnimi predpisi.

3.   Kadar je to primerno, se lahko pregledi na kraju samem opravljajo z uporabo tehnik daljinskega zaznavanja.

Člen 53

Elementi pregledov na kraju samem

1.   Pri opravljanju pregledov na vzorcu iz člena 50 pristojni kontrolni organ zagotovi, da so vsi izbrani kmetje pregledani glede njihove skladnosti z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren.

Ne glede na prvi pododstavek se, kadar se najmanjša stopnja kontrole doseže na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov, kakor je določeno v drugem pododstavku člena 50(1), izbrani kmetje preverijo glede njihove skladnosti z zadevnim aktom ali standardom ali skupino aktov in standardov.

Na splošno se vsak kmet, ki je izbran za pregled na kraju samem, preverja takrat, ko se lahko preveri večina zahtev in standardov, za katere je bil izbran. Kljub temu države članice zagotovijo, da se med letom doseže ustrezna stopnja kontrole za vse zahteve in standarde.

2.   Kjer je to primerno, pregledi na kraju samem zajemajo celotno kmetijsko zemljišče gospodarstva. Vendar se lahko dejanski inšpekcijski pregled na terenu kot del pregleda na kraju samem omeji na vzorec najmanj polovice enot rabe ali poljin, ki jih zadeva zahteva ali standard, na kmetijskem gospodarstvu, če zagotavlja tak vzorec zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole v zvezi z zahtevami in standardi. Kadar se pri pregledu vzorca odkrijejo neskladnosti, se vzorec enot rabe ali poljin v dejanskem pregledu poveča.

Poleg tega je lahko dejanski pregled skladnosti z zahtevami in standardi kot del pregleda na kraju samem omejen na reprezentativni vzorec predmetov pregleda, če tako določa zakonodaja, ki se uporablja za akt ali standarde. Vendar države članice zagotovijo, da se pregledi izvajajo za vse zahteve in standarde, za katere se lahko preverja skladnost ob obisku.

3.   Pregledi iz odstavka 1 se praviloma izvajajo kot del enega kontrolnega obiska in so sestavljeni iz preverjanja zahtev in standardov, skladnost s katerimi se lahko preverja ob tem obisku, da bi ugotovili možno neskladnost s temi zahtevami in standardi ter tudi identificirali primere, pri katerih je potreben nadaljnji pregled.

4.   Če država članica zagotovi, da je učinkovitost kontrol vsaj enaka učinkovitosti, ki se doseže z izvajanjem kontrol s pregledi na kraju samem, se lahko kontrole na ravni kmetije nadomestijo z administrativnimi kontrolami ali pregledi na ravni podjetij iz točke (b) drugega pododstavka člena 51(5).

5.   Pri izvajanju pregledov na kraju samem lahko države članice uporabijo objektivne kontrolne kazalnike, značilne za določene zahteve in standarde, če zagotavljajo, da je učinkovitost kontrole zadevnih zahtev in standardov vsaj enaka učinkovitosti pregledov na kraju samem, ki se izvedejo brez uporabe kazalnikov.

Kazalniki so neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemajo vse elemente, ki jih je treba pregledati med kontrolo teh zahtev ali standardov.

6.   Pregledi na kraju samem, povezani z vzorcem iz člena 50(1), se izvedejo v istem koledarskem letu, v katerem so predloženi zahtevki.

Člen 54

Poročilo o kontroli

1.   Vsak pregled na kraju samem v skladu s tem poglavjem je ne glede na to, ali je bil zadevni kmet izbran za pregled na kraju samem v skladu s členom 51 ali ga zaradi nadaljnjega spremljanja neskladnosti kakor koli drugače obravnava pristojni kontrolni organ, predmet poročila o kontroli, ki ga pripravi pristojni kontrolni organ.

Poročilo je razdeljeno na naslednje dele:

(a)	splošni del, ki vsebuje zlasti naslednje informacije: (i) kmet, ki je izbran za pregled na kraju samem; (ii) navzoče osebe; (iii) ali je bil kmet uradno obveščen o obisku in, če je bil, koliko časa vnaprej;

(b)	del o opravljenih pregledih posebej za vsak akt in standard, ki vsebuje predvsem naslednje informacije: (i) zahteve in standarde, ki so predmet pregleda na kraju samem; (ii) vrsta in obseg izvedenih pregledov; (iii) ugotovitve; (iv) akti in standardi, v zvezi s katerimi so ugotovljene neskladnosti;

(c)

ocenjevalni del z oceno pomembnosti neskladnosti v zvezi z vsakim aktom in/ali standardom na podlagi meril „resnosti“, „obsega“, „stalnosti“ in „ponavljanja“ v skladu s členom 24(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 z navedbo dejavnikov, ki imajo za posledico povečanje ali zmanjšanje znižanja, ki ga je treba uporabiti. Kadar določbe v zvezi z zadevno zahtevo ali standardom omogočajo, da se ugotovljena neskladnost ne spremlja naprej, se to ustrezno navede v poročilu. Enako velja, če država članica odobri obdobje za skladnost z na novo uvedenimi standardi Skupnosti iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali obdobje za skladnost mladih kmetov z obstoječimi standardi Skupnosti iz navedenega člena.

2.   Kmet je obveščen o morebitni ugotovljeni neskladnosti v treh mesecih od datuma pregleda na kraju samem.

Če kmet ni izvedel takojšnjih sanacijskih ukrepov, ki bi odpravili neskladnost, ki je bila ugotovljena v smislu člena 24(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je obveščen o izvedbi sanacijskih ukrepov v skladu z navedeno določbo v roku, določenem v prvem pododstavku.

Če se država članica odloči za možnost, da ne uporabi znižanja ali izključitve, kakor je določeno v členu 23(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je zadevni kmet najpozneje v enem mesecu po odločitvi, da ne bo uporabljeno znižanje ali izključitev plačila, obveščen o izvedbi sanacijskih ukrepov.

3.   Brez poseganja v katere koli podrobne določbe, ki jih vsebuje zakonodaja, ki se uporablja za zahteve in standarde, se poročilo o kontroli zaključi v enem mesecu po pregledu na kraju samem. To obdobje pa se lahko razširi na tri mesece v ustrezno utemeljenih okoliščinah, zlasti če je to potrebno zaradi kemijske ali fizikalne analize.

Kadar plačilna agencija ni pristojni kontrolni organ, se poročilo pošlje plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu v enem mesecu po njegovi pripravi.

NASLOV IV

PODLAGA ZA IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJ IN IZKLJUČITEV

POGLAVJE I

Neprijava površin

Člen 55

Neprijava vseh površin

1.   Če za dano leto kmet ne prijavi vseh površin iz člena 13(8) in je razlika med skupno prijavljeno površino v enotnem zahtevku na eni strani ter prijavljeno površino in skupno površino neprijavljenih enot rabe ali poljin na drugi več kakor 3 % prijavljene površine, se skupni znesek neposrednih plačil, ki se plačajo kmetu za navedeno leto, zmanjša za največ 3 % glede na resnost opustitve.

2.   Kadar za kmeta veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007, se odstavek 1 uporabi tudi za plačila, povezana s shemami iz členov 85p, 103q in 103r navedene uredbe. Odstotek znižanja se uporabi za skupni znesek, ki ga je treba plačati, deljen s številom let iz členov 85t in 103z iste uredbe.

POGLAVJE II

Ugotovitve v zvezi z merili za upravičenost

Oddelek I

Shema enotnega plačila in druge sheme pomoči na površino

Člen 56

Splošna načela

1.   V tem oddelku se štejejo za ustrezne naslednje skupine posevkov:

(a)	površine, prijavljene za namene aktivacije pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila oziroma vsaka površina, ki izpolnjuje pogoje, ki veljajo zanjo;

(b)	površine za namene sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 2 naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009;

(c)	skupina za vsako od površin za namen katere koli druge sheme pomoči na površino, za katero se uporablja drugačna stopnja pomoči;

(d)	površine, prijavljene pod rubriko „druge rabe“.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se upošteva povprečje vrednosti različnih pravic do plačila glede na zadevno prijavljeno površino.

2.   Kadar je ista površina podlaga za zahtevek za pomoč v okviru več kakor ene sheme pomoči na površino, se ta površina upošteva posebej za vsako od teh shem pomoči.

Člen 57

Podlaga za izračun glede na prijavljene površine

1.   Če se pri zahtevkih za pomoč v okviru shem pomoči na površino, razen za škrobni krompir in semena, kakor je določeno v oddelkih 2 in 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, ugotovi, da je površina skupine posevkov večja od tiste, ki je prijavljena v zahtevku za pomoč, se za izračun pomoči uporabi prijavljena površina.

2.   V zvezi z zahtevkom za pomoč v okviru sheme enotnega plačila;

—	če obstaja neskladje med prijavljenimi pravicami do plačila in prijavljeno površino, izračun plačila temelji na manjši velikosti;

—	če število prijavljenih pravic do plačila presega število pravic do plačila, s katerimi razpolaga kmet, se število prijavljenih pravic do plačila zniža na število pravic do plačila, s katerimi razpolaga kmet.

3.   Brez poseganja v znižanja in izključitve v skladu s členoma 58 in 60 te uredbe se pri zahtevkih za pomoč v okviru shem pomoči na površino, razen za škrobni krompir in semena, kakor je določeno v oddelkih 2 in 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, pomoč izračuna na podlagi površine, ugotovljene za to skupino posevkov, če površina, prijavljena v enotnem zahtevku, presega površino, ugotovljeno za to skupino posevkov.

Vendar se ugotovljena površina obravnava kot enaka prijavljeni površini, če je razlika med ugotovljeno skupno površino in prijavljeno skupno površino za plačilo v okviru shem pomoči iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, brez poseganja v člen 30 Uredbe (ES) št. 73/2009, manjša ali enaka 0,1 hektarja. Pri tem izračunu se upoštevajo le čezmerne prijave površin na ravni skupine posevkov.

Drugi pododstavek se ne uporablja, kadar znaša ta razlika več kakor 20 % skupne površine, prijavljene za plačila.

Člen 58

Znižanja in izključitve pri čezmernih prijavah

Če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, razen tistih za škrobni krompir in semena, kakor je določeno v oddelkih 2 in 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 57 te uredbe, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor 3 % ali dva hektarja, vendar ne več kakor 20 % ugotovljene površine.

Če je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov.

Če je razlika več kakor 50 %, se kmet ponovno izključi iz prejemanja pomoči do višine zneska, enakega znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 57 te uredbe. Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 (20). Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 59

Znižanja v primeru nepravilnosti glede velikosti površin, prijavljenih za plačilo pomoči za škrobni krompir in semena

1.   Če se ugotovi, da je površina, dejansko obdelana s krompirjem, več kakor 10 % manjša od površine, prijavljene za plačilo pomoči za škrobni krompir, kakor je določeno v oddelku 2 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, se pomoč, ki jo je treba plačati, zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.

2.   Če se ugotovi, da je površina, dejansko obdelana s semeni, več kakor 10 % večja od površine, prijavljene za plačilo pomoči za semena, kakor je določeno v oddelku 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, se pomoč, ki jo je treba plačati, zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.

3.   Kadar se ugotovi, da so nepravilnosti iz odstavkov 1 in 2 posledica namere kmeta, se skupni znesek pomoči iz navedenih odstavkov zavrne.

V tem primeru se kmet ponovno izključi iz prejemanja pomoči, enake temu znesku. Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 60

Namerna čezmerna prijava

Kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 57 posledica namernih čezmernih prijav, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 57, ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kakor 0,5 % ugotovljene površine ali več kakor en hektar.

Kadar pa je ta razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, enakega znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 57. Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 61

Znižanja in izključitve glede zahtevkov za pomoč za semena

1.   Kadar se ugotovi, da se seme, ki je predmet zahtevka za pomoč, dejansko ni dalo v promet za sejanje, kakor je navedeno v točki (b)(iii) prvega pododstavka člena 37, se pomoč, ki jo je treba plačati za zadevno vrsto, po uporabi vseh znižanj v skladu s členom 59 zniža za 50 %, če je količina semena, ki ni dana v promet, več kakor 2 % vendar ne več kakor 5 % količine, ki je zajeta v zahtevku za pomoč. Če količina semena, ki ni dana v promet, presega 5 %, se pomoč za semena za zadevno tržno leto ne dodeli.

2.   Kadar se ugotovi, da je bila pomoč zahtevana za seme, ki ni uradno certificirano ali pridelano v okviru zadevne države članice v koledarskem letu, v katerem se začne tržno leto, za katero je bila pomoč določena, se pomoč ne dodeli za to tržno leto in ne za naslednje.

Člen 62

Znižanja in izključitve glede proizvodno vezanega plačila za bombaž

Brez poseganja v kakršna koli znižanja in izključitve, ki se uporabljajo v skladu s členom 58 ali 60 te uredbe, kadar se ugotovi, da kmet ne upošteva obveznosti iz člena 30(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1121/2009, slednji izgubi pravico do povečanja pomoči iz člena 92(2) Uredbe (ES) št. 73/2009. Poleg tega se pomoč za bombaž na upravičen hektar navedenemu kmetu na podlagi člena 90 Uredbe (ES) št. 73/2009 zniža za znesek povečanja iz člena 92(2) navedene uredbe.

Oddelek II

Premije za živali

Člen 63

Podlaga za izračun

1.   Kadar se uporablja individualna omejitev ali individualna zgornja meja, se število živali, prikazano v zahtevkih za pomoč, zniža na omejitev ali zgornjo mejo, določeno za zadevnega kmeta.

2.   V nobenem primeru se ne sme pomoč odobriti za število živali, ki je večje od tistega, prikazanega v zahtevku za pomoč.

3.   Če število živali, prijavljenih v zahtevku za pomoč, brez poseganja v člena 65 in 66, presega tisto, ki je ugotovljeno pri administrativnih kontrolah ali pregledih na kraju samem, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljenega števila živali.

4.   Kadar se ugotovijo nepravilnosti v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo goveda, velja naslednje:

(a)	govedo, ki je izgubilo eno od dveh ušesnih znamk, se šteje za ugotovljeno pod pogojem, da je jasno in posamično identificirano z drugimi elementi sistema za identifikacijo in registracijo goveda;

(b)

kadar se ugotovljene nepravilnosti nanašajo na nepravilne vpise v register ali potne liste za živali, se šteje, da zadevna žival ni ugotovljena, če se ugotovijo take napake pri vsaj dveh pregledih v 24-mesečnem obdobju. V vseh drugih primerih se zadevne živali štejejo za neugotovljene po prvi ugotovitvi.

Člen 21 se uporablja v zvezi z vpisi in priglasitvami v sistem za identifikacijo in registracijo goveda.

Člen 64

Nadomestitev

1.   Govedo, prisotno na kmetijskem gospodarstvu, se šteje za ugotovljeno samo, če je identificirano v zahtevku za pomoč. Vendar se krave dojilje ali telice, za katere se zaprosi za pomoč v skladu s členom 111 ali členom 115 Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko nadomestijo v obdobju obvezne reje v okviru omejitev iz navedenih členov, ne da bi se izgubile pravice do plačila pomoči, za katero je bil vložen zahtevek.

2.   Nadomestitve v skladu z odstavkom 1 se opravijo v 20 dneh po dogodku, zaradi katerega je potrebna nadomestitev, in se vpišejo v register najpozneje tri dni po dnevu nadomestitve. Pristojni organ, ki mu je bil predložen zahtevek za pomoč, se obvesti v sedmih dneh po nadomestitvi.

Kadar pa država članica uporabi možnosti iz drugega pododstavka člena 16(3), lahko ta država članica določi, da lahko priglasitve v računalniški zbirki podatkov za govedo o živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, in o drugi živali, ki je prišla na gospodarstvo, v okviru rokov iz prvega pododstavka tega člena nadomestijo informacije, ki jih je treba poslati pristojnemu organu.

3.   Kadar kmet zaprosi za pomoč v zvezi z ovcami in kozami in kadar ni razlike glede obsega plačane pomoči, se lahko ovca nadomesti s kozo in koza z ovco. Ovce in koze, za katere se zaprosi za pomoč v skladu s členom 101 Uredbe (ES) št. 73/2009, se lahko nadomestijo v obdobju obvezne reje v okviru omejitev iz navedenega člena, ne da bi se izgubile pravice do plačila pomoči, za katero je bil vložen zahtevek.

4.   Nadomestitve v skladu z odstavkom 3 se opravijo v 10 dneh po dogodku, zaradi katerega je potrebna nadomestitev, in se vpišejo v register najpozneje tri dni po dnevu nadomestitve. Pristojni organ, ki je prejel zahtevek, se obvesti v sedmih dneh po nadomestitvi.

Člen 65

Znižanja in izključitve pri govedu, za katero se zaprosi za pomoč

1.   Kadar se pri zahtevku za pomoč v okviru shem pomoči za govedo ugotovi razlika med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3), se skupni znesek pomoči, do katere je kmet upravičen v skladu s temi shemami za zadevno premijsko obdobje, zniža za odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3 tega člena, če se nepravilnosti ugotovijo pri največ treh živalih.

2.   Če se nepravilnosti ugotovijo pri več kakor treh živalih, se skupni znesek pomoči, do katere je kmet upravičen v okviru shem iz odstavka 1 za zadevno premijsko obdobje, zniža za:

(a)	odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3, če ni višji od 10 %;

(b)	dvakratni odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3, če je višji od 10 %, vendar ne višji od 20 %.

Če je odstotek, določen v skladu z odstavkom 3, višji od 20 %, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 63(3), zavrne v okviru teh shem za zadevno premijsko obdobje.

Če je odstotek, določen v skladu z odstavkom 3 tega člena, višji od 50 %, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, ki ustreza razliki med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3). Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

3.   Zaradi določitve odstotkov iz odstavkov 1 in 2 se govedo, za katero se vložijo zahtevki v okviru vseh shem pomoči za govedo v zadevnem premijskem obdobju in pri katerem se ugotovijo nepravilnosti, deli z govedom, ugotovljenim za zadevno premijsko obdobje.

V primeru uporabe drugega pododstavka člena 16(3) se potencialno upravičene živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo goveda, štejejo za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti. Glede klavne premije iz člena 116 Uredbe (ES) št. 73/2009 se za namen uporabe tega pododstavka za potencialno upravičene živali štejejo le živali, dejansko zaklane v zadevnem letu.

Glede premije za krave dojilje v skladu s členom 111 Uredbe (ES) št. 73/2009 se nepravilnosti, ugotovljene v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo goveda, dodelijo sorazmerno med število živali, potrebnih za prejem premije, in število živali, potrebnih za zagotovitev mleka ali mlečnih izdelkov na podlagi člena 111(2)(b) navedene uredbe. Take nepravilnosti pa so najprej dodeljene številu živali, ki niso potrebne v okviru individualnih omejitev ali zgornjih mej iz člena 111(2)(b) in člena 112 navedene uredbe.

4.   Kadar je razlika med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3) posledica namerno povzročenih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 63(3), zavrne v okviru sheme pomoči za govedo ali zadevnih shem za zadevno premijsko obdobje.

Če je razlika, ugotovljena v skladu z odstavkom 3 tega člena, večja kakor 20 %, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, ki ustreza razliki med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3). Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 66

Znižanja in izključitve pri ovcah ali kozah, za katere se zaprosi za pomoč

1.   Kadar se pri zahtevkih za pomoč v okviru shem pomoči za ovce/koze ugotovi razlika med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3), se smiselno uporablja člen 65(2), (3) in (4) že za prvo žival, za katero se ugotovijo nepravilnosti.

2.   Če je ugotovljeno, da rejec ovc, ki daje v promet ovčje mleko in ovčje mlečne izdelke, na svojem zahtevku za premijo ni prijavil te svoje dejavnosti, se znesek pomoči, do katere je upravičen, zniža na premijo, ki se izplača rejcem ovc, ki dajejo v promet ovčje mleko in ovčje mlečne izdelke, pri čemer se odšteje razlika med tem zneskom in celotnim zneskom premije za ovce.

3.   Kadar se v zvezi z zahtevki za dodatno premijo ugotovi, da se manj kakor 50 % površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetovanje, nahaja na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, se dodatna premija ne izplača, premija za ovce in koze pa se zniža za znesek, ki je enakovreden 50 % dodatne premije.

4.   Kadar se ugotovi, da je odstotek površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijstvo, na območjih, navedenih v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1121/2009, manjši od 50 %, se premija za koze ne izplača.

5.   Kadar se ugotovi, da rejec, ki izvaja sezonsko selitev živali in vloži zahtevek za dodatno premijo, ni pasel 90 % svojih živali najmanj 90 dni na območju iz člena 102(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, se dodatna premija ne izplača in se premija za ovce ali koze zmanjša za znesek, enakovreden 50 % dodatne premije.

6.   Kadar se ugotovi, da je nepravilnost iz odstavkov 2, 3, 4 ali 5 posledica namerno povzročenih nepravilnosti, se skupni znesek pomoči iz navedenih odstavkov zavrne.

V tem primeru se kmet ponovno izključi iz prejemanja pomoči, enake temu znesku. Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

7.   Pri kmetih, ki redijo tako ovce kot koze, upravičene do iste ravni premije, za živali velja, da spadajo v isto skupino, kadar se pri pregledu na kraju samem odkrije razlika pri sestavi tropa glede števila živali iste vrste.

Člen 67

Naravne okoliščine

Znižanja in izključitve iz členov 65 in 66 se ne uporabljajo v primerih, ko zaradi vpliva naravnih okoliščin na čredo ali trop kmet ne more izpolnjevati obveznosti reje živali, za katere je zahteval pomoč v obdobju obvezne reje, če je pisno obvestil pristojni organ v desetih delovnih dneh od ugotovitve, da se je število živali zmanjšalo.

Brez poseganja v dejanske okoliščine, ki jih je treba upoštevati v posameznih primerih, lahko pristojni organi za čredo ali trop priznajo zlasti naslednje primere naravnih okoliščin:

(a)	pogin živali zaradi bolezni;

(b)	pogin živali zaradi nesreče, za katero kmet ne more biti odgovoren.

Člen 68

Neustrezna spričevala in deklaracije, ki jih izdajo klavnice

Če se glede deklaracij ali spričeval, ki jih izdajo klavnice v zvezi s posebno premijo za govedino iz člena 110(6) Uredbe št. 73/2009 in klavno premijo iz člena 116 navedene uredbe, ugotovi, da je klavnica izdala neustrezno spričevalo ali deklaracijo zaradi resne malomarnosti ali namerno, zadevna država članica uporabi ustrezne nacionalne kazni. Kadar se take nepravilnosti ugotovijo drugič, se vpleteni klavnici za obdobje vsaj enega leta odvzame pravica do izdaje deklaracij ali spričeval za namene premij.

Oddelek III

Posebna podpora

Člen 69

Ugotovitve v zvezi s posebno podporo

Glede plačila, ki se dodeli za posebno podporo, države članice za vsak ukrep določijo znižanja in izključitve, ki so vsebinsko enakovredna tistim, določenim v tem naslovu. V primeru plačil na površino ali plačil za živali se smiselno uporabljajo določbe tega naslova. Poleg tega se, kadar je to primerno, smiselno uporablja člen 18 Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 (21).

Če se glede dokazov, ki jih zagotavljajo službe, organi ali organizacije, kakor je navedeno v členu 29(2) te uredbe, ugotovi, da so bili zagotovljeni neustrezni dokazi zaradi resne malomarnosti ali namerno, zadevna država članica uporabi ustrezne nacionalne kazni. Kadar se take nepravilnosti ugotovijo drugič, se zadevni službi, organu ali organizaciji za obdobje vsaj enega leta odvzame pravica do zagotavljanja dokazov za namene premij.

POGLAVJE III

Ugotovitve v zvezi z navzkrižno skladnostjo

Člen 70

Splošna načela in opredelitve

1.   V tem poglavju se uporablja člen 47:

2.   Za namen uporabe člena 23(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 za kmete, za katere velja navzkrižna skladnost v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007, predložitev zahtevka za pomoč iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 pomeni letno predložitev obrazca za enotni zahtevek.

3.   Kadar je več kakor ena plačilna agencija odgovorna za upravljanje različnih shem podpor, navedenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, ukrepov iz člena 36(a)(i) do (v) ter (b)(i), (iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in plačil v zvezi s shemami iz členov 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007, države članice zagotovijo, da se na ugotovljene neskladnosti in, kadar je to primerno, ustrezna znižanja in izključitve opozorijo vse plačilne agencije, ki so vključene v navedena plačila, tudi v primerih, ko neupoštevanje meril za upravičenost pomeni tudi neskladnost in obratno. Kjer je to primerno, države članice zagotovijo uporabo ene stopnje znižanja.

4.   Šteje se, da je neskladnost „ugotovljena“, če je ugotovljena pri kakršni koli kontroli, izvedeni v skladu s to uredbo, ali potem, ko je bil nanjo na kakršen koli drug način opozorjen pristojni kontrolni organ ali, kjer je to primerno, plačilna agencija.

5.   Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah iz člena 75 te uredbe, kadar kmet, za katerega veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe št. 1234/2007, ne predloži obrazca za enotni zahtevek v roku iz člena 11 te uredbe, se uporabi 1-odstotno znižanje na delovni dan. Najvišje znižanje se omeji na 25 %. Znižanje se uporabi za skupni znesek, ki ga je treba plačati v okviru plačil v zvezi s shemami iz členov 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007, deljen s številom let iz členov 85t in 103z iste uredbe.

6.   Kadar je bil ugotovljen več kakor en primer neskladnosti v zvezi z različnimi akti ali standardi na istem področju navzkrižne skladnosti, se ti primeri za določitev znižanja v skladu s členom 71(1) in 72(1) štejejo za eno neskladnost.

7.   Neskladnost s standardom, ki predstavlja tudi zahtevo, se šteje za eno neskladnost. Za namen izračuna znižanj se neskladnost šteje za del področja zahteve.

8.   Za uporabo znižanj se odstotek znižanja uporabi za skupni znesek:

(a)	celotnega zneska neposrednih plačil, ki je bil ali mora biti odobren za zadevnega kmeta po zahtevkih za pomoč, ki jih je predložil ali jih še bo predložil v koledarskem letu ugotovitve, in

(b)	celotnega zneska plačil v zvezi s shemami iz členov 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007, deljenega s številom let iz členov 85t in 103z navedene uredbe.

Člen 71

Uporaba znižanj v primeru malomarnosti

1.   Kadar je ugotovljena neskladnost zaradi malomarnosti kmeta, se brez poseganja v člen 77 uporabi znižanje. To znižanje je praviloma 3 % skupnega zneska iz člena 70(8).

Vendar se lahko plačilna agencija na podlagi ocene, ki jo pripravi pristojni kontrolni organ v ocenjevalnem delu poročila o kontroli v skladu s členom 54(1)(c), odloči za znižanje odstotka na 1 % ali njegovo povišanje na 5 % skupnega zneska ali v primerih iz drugega pododstavka člena 54(1)(c) se lahko odloči, da znižanja ne uvede.

2.   Če se država članica odloči za možnost, da ne uporabi znižanja ali izključitve, kakor je določeno v členu 23(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, in kmet ni izboljšal stanja v danem roku, se znižanje ali izključitev uporabi.

Rok določi pristojni organ in ni daljši kot do konca leta, ki sledi letu ugotovitve.

3.   Če država članica uporabi možnost, da šteje neskladnost za majhno, kakor je določeno v drugem in tretjem pododstavku člena 24(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, in kmet ni izboljšal stanja v danem roku, se uporabi znižanje.

Rok določi pristojni organ in ni daljši kot do konca leta, ki sledi letu ugotovitve.

Zadevna neskladnost se ne šteje za majhno in uporabi se najmanj 1-odstotno znižanje, kakor je določeno v odstavku 1.

Poleg tega se za namen odstavka 5 neskladnost, ki se je štela za majhno in ki jo je kmet odpravil v roku, določenem v prvem pododstavku tega odstavka, ne šteje za neskladnost.

4.   Kadar je bila ugotovljena več kakor ena neskladnost v zvezi z različnimi področji navzkrižne skladnosti, se postopek za določitev znižanja, naveden v odstavku 1, uporabi posamično za vsako neskladnost.

Posledični odstotki znižanj se seštejejo. Največje znižanje pa ne presega 5 % skupnega zneska iz člena 70(8).

5.   Kadar so bile ugotovljene ponovljene neskladnosti, se brez poseganja v primere namerne neskladnosti v skladu s členom 72, odstotek, določen v skladu z odstavkom 1 tega člena pri ponovljeni neskladnosti, pomnoži s faktorjem tri v zvezi s prvo ponovitvijo. V primeru, ko je bil ta odstotek določen v skladu s členom 70(6), plačilna agencija za ta namen ugotovi odstotek, ki bi bil uporabljen za ponovljeno neskladnost z zadevno zahtevo ali standardom.

Pri nadaljnjih ponovitvah se večkratnik tri uporablja za vsak rezultat znižanja, določenega v zvezi s prejšnjo ponovljeno neskladnostjo. Največje znižanje pa ne presega 15 % skupnega zneska iz člena 70(8).

Ko je dosežen največji odstotek 15 %, plačilna agencija obvesti zadevnega kmeta, da se, če se ista neskladnost ponovno ugotovi, šteje, da je deloval namerno v smislu člena 72. Kadar se pozneje ugotovi nadaljnja neskladnost, se odstotek znižanja, ki ga je treba uporabiti, določi tako, da se rezultat prejšnje pomnožitve, kjer je to primerno, pomnoži s faktorjem tri, preden se uporabi omejitev 15 %, kakor je določeno v zadnjem stavku drugega pododstavka.

6.   Če se ugotovi ponovljena neskladnost skupaj z drugo neskladnostjo ali z drugo ponovljeno neskladnostjo, se posledični odstotki znižanja seštejejo. Brez poseganja v tretji pododstavek odstavka 5 pa največje znižanje ne presega 15 % skupnega zneska iz člena 70(8).

Člen 72

Uporaba znižanj in izključitev v primerih namerne neskladnosti

1.   Kadar je kmet ugotovljeno neskladnost povzročil namerno, je brez poseganja v člen 77 znižanje, ki ga je treba uporabiti za skupni znesek iz člena 70(8), praviloma 20 % tega skupnega zneska.

Plačilna agencija pa lahko na podlagi ocene, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ v ocenjevalnem delu poročila o kontroli v skladu s členom 54(1)(c), sklene znižati odstotek na ne manj kakor 15 % ali, kadar je to primerno, povišati odstotek do 100 % skupnega zneska.

2.   Kadar se namerna neskladnost nanaša na posebno shemo pomoči, se kmet izključi iz te sheme pomoči za zadevno koledarsko leto. V primerih izjemnega obsega, resnosti ali stalnosti ali kadar so bile ugotovljene ponovljene namerne neskladnosti, je kmet tudi izključen iz zadevne sheme pomoči v naslednjem koledarskem letu.

POGLAVJE IV

Skupne določbe

Člen 73

Izjeme od uporabe znižanj in izključitev

1.   Znižanja in izključitve iz poglavij I in II se ne uporabljajo, kadar je kmet predložil točne podatke ali kadar lahko kako drugače pokaže, da ni naredil napake.

2.   Znižanja in izključitve iz poglavij I in II se ne uporabljajo za dele zahtevka za pomoč, v zvezi s katerimi kmet pisno obvesti pristojni organ, da je zahtevek za pomoč nepravilen ali je postal nepravilen, odkar je bil vložen, če kmet ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in če organ še ni obvestil kmeta o kakršni koli nepravilnostih v zahtevku.

Informacije iz prvega pododstavka, ki jih zagotovi kmet, učinkujejo tako, da se zahtevek za pomoč uskladi z dejanskim stanjem.

Člen 74

Spremembe in popravki vpisov v računalniško zbirko podatkov za govedo

V zvezi z govedom, za katero se vloži zahtevek, se člen 73 uporablja od trenutka vložitve zahtevka za pomoč pri napakah in pomanjkljivostih v zvezi z vpisi v računalniško zbirko podatkov za govedo.

Glede goveda, za katero se ne vloži zahtevek, velja enako za znižanja in izključitve, ki jih je treba uporabiti v skladu s poglavjem III.

Člen 75

Višja sila in izjemne okoliščine

1.   Če kmet ne more izpolnjevati svojih obveznosti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, kakor je navedeno v členu 31 Uredbe (ES) št. 73/2009, obdrži pravico do pomoči v zvezi s površino ali živalmi, upravičenimi v času primera višje sile ali izjemnih okoliščin. Kadar poleg tega neskladnost kot posledica višje sile ali izjemnih okoliščin zadeva navzkrižno skladnost, se ustrezno znižanje ne uporabi.

2.   O primerih višje sile in izjemnih okoliščinah v smislu člena 31 Uredbe (ES) št. 73/2009 se pisno uradno obvesti pristojni organ, z ustreznimi dokazi v skladu z zahtevami pristojnega organa, v desetih delovnih dneh od datuma, ko kmet lahko to stori.

NASLOV V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 76

Najmanjša plačila

Države članice lahko sklenejo, da ne bodo dodelile nobene pomoči, če znesek na zahtevek za pomoč ne presega 100 EUR.

Člen 77

Kopičenje znižanj

Kadar primer neskladnosti predstavlja tudi nepravilnost, pri čemer je pomemben glede uporabe znižanj ali izključitev v skladu s poglavjem II in III naslova IV:

(a)	se znižanja ali izključitve na podlagi poglavja II naslova IV uporabijo v zvezi z zadevnimi shemami pomoči;

(b)	se znižanja in izključitve na podlagi poglavja III naslova IV uporabijo v zvezi s skupnim zneskom plačil, ki se odobrijo v okviru sheme enotnega plačila, sheme enotnega plačila na površino in katerih koli shem pomoči, za katere ne veljajo znižanja ali izključitve iz točke (a).

Znižanja ali izključitve iz prvega pododstavka se uporabijo v skladu s členom 78(2) brez poseganja v dodatne kazni na podlagi drugih določb zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

Člen 78

Uporaba znižanj za posamezno shemo podpore

1.   Znesek plačila, ki se odobri kmetu v okviru sheme podpore, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, izračunajo države članice na podlagi pogojev, določenih v zadevni shemi podpore, in če je potrebno, ob upoštevanju prekoračitve osnovnih površin, največjih zajamčenih površin ali števila živali, upravičenih do koristi iz premij.

2.   Za vsako shemo podpore, navedeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, se, če je potrebno, izvedejo znižanja ali izključitve zaradi nepravilnosti, pozne predložitve, manjkajoče prijave enot rabe ali poljin, preseganja zgornje meje proračuna, modulacije, finančne discipline in neupoštevanja navzkrižne skladnosti, na naslednji način in v naslednjem vrstnem redu:

(a)	znižanja ali izključitve iz poglavja II naslova IV se uporabijo v zvezi z nepravilnostmi;

(b)	znesek, dobljen z uporabo točke (a), se uporablja kot podlaga za izračun katerega koli znižanja, ki se v skladu s členoma 23 in 24 uporablja v primeru pozne predložitve;

(c)	znesek, dobljen z uporabo točke (b), se uporablja kot podlaga za izračun katerega koli znižanja, ki se v skladu s členom 55 uporablja v primeru manjkajoče prijave enot rabe ali poljin;

(d)	glede tistih shem podpor, za katere je zgornja meja proračuna določena v skladu s členi 51(2), 69(3), 123(1) in 128(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali uporabljena v skladu s členi 126(2), 127(2) in 129(2) navedene uredbe, država članica doda zneske, ki izhajajo iz uporabe točk (a), (b) in (c).

Za vsako od teh shem podpor se določi koeficient z delitvijo zneska zadevne zgornje meje proračuna z vsoto zneskov iz prvega pododstavka. Če je dobljeni koeficient višji kot 1, se uporabi koeficient, ki je enak 1.

Za izračun plačila, ki se posameznemu kmetu odobri v okviru sheme podpore, za katero je določena zgornja meja proračuna, se znesek, dobljen iz uporabe točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, pomnoži s koeficientom, določenim v drugem pododstavku.

Člen 79

Podlaga za izračun znižanj zaradi modulacije, finančne discipline in navzkrižne skladnosti

1.   Znižanja zaradi modulacije iz členov 7 in 10 Uredbe (ES) št. 73/2009 oziroma člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 (22) ter znižanje zaradi finančne discipline iz člena 11 Uredbe (ES) št. 73/2009 in znižanje iz člena 8(1) navedene uredbe se v skladu s postopkom iz člena 78 te uredbe uporabijo pri vsoti plačil iz različnih shem podpor, navedenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, do katerih je upravičen vsak kmet.

2.   Znesek plačila, dobljen z uporabo odstavka 1, se uporablja kot osnova za izračun vseh znižanj, ki se v skladu s poglavjem III naslova IV uporabljajo v primeru neupoštevanja navzkrižne skladnosti.

Člen 80

Povrnitev neupravičenih plačil

1.   Če je izvršeno neupravičeno plačilo, kmet povrne zadevni znesek z obrestmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 2.

2.   Obresti se izračunajo za obdobje, ki preteče med uradnim obvestilom kmetu o obveznosti povračila in povračilom ali odbitkom.

Uporabljena obrestna mera se izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ni nižja od obrestne mere, ki se uporablja za povrnitev zneskov v skladu z nacionalnimi določbami.

3.   Obveznost povračila iz odstavka 1 se ne uporabi, če je plačilo pomotoma izvršil pristojni organ ali drug organ in če ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril.

Kadar pa se napaka nanaša na dejanske elemente, pomembne za izračun zadevnega plačila, se prvi pododstavek uporablja le, če sklep o povrnitvi ni bil sporočen v 12 mesecih po plačilu.

Člen 81

Povrnitev neupravičenih pravic

1.   Brez poseganja v člen 137 Uredbe (ES) št. 73/2009, če se potem, ko so bile kmetom dodeljene pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004 ali Uredbo (ES) št. 1120/2009, ugotovi, da so bile nekatere pravice do plačila dodeljene neupravičeno, zadevni kmet neupravičeno dodeljene pravice prepusti nacionalni rezervi iz člena 41 Uredbe (ES) št. 73/2009.

V primeru, da je medtem zadevni kmet pravice do plačila prenesel na druge kmete, kmete, na katere je prenesel plačila, tudi zavezuje obveznost iz prvega pododstavka, sorazmerno s številom pravic do plačila, ki so bile prenesene nanje, če kmet, kateremu so bile pravice do plačila prvotno dodeljene, nima na razpolago zadostnega števila pravic do plačila za kritje vrednosti neupravičeno dodeljenih pravic do plačila.

Šteje se, da so bile neupravičeno dodeljene pravice dodeljene kot take od začetka.

2.   Brez poseganja v člen 137 Uredbe (ES) št. 73/2009, če se potem, ko so bile kmetom dodeljene pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004 ali Uredbo (ES) št. 1120/2009, ugotovi, da je vrednost pravic do plačila previsoka, se ta vrednost ustrezno prilagodi. Ta prilagoditev se opravi tudi za pravice do plačila, ki so bile medtem prenesene na druge kmete. Vrednost znižanja se dodeli v nacionalno rezervo iz člena 41 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Šteje se, da so pravice do plačila dodeljene od začetka po vrednosti, ki je posledica prilagoditve.

3.   Če se za namene odstavkov 1 in 2 ugotovi, da je število pravic, dodeljenih kmetu v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004 ali Uredbo (ES) št. 1120/2009, nepravilno, ter če neupravičena dodelitev ne vpliva na skupno vrednost pravic, ki jih je prejel kmet, države članice preračunajo pravice do plačila in, kadar je to primerno, popravijo vrsto pravic, dodeljenih kmetu.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja, če bi po razumnih pričakovanjih napake lahko odkrili kmetje.

4.   Države članice se lahko odločijo, da ne izterjajo neupravičeno dodeljenih pravic, če je skupni znesek, ki je bil kmetu neupravičeno dodeljen, 50 EUR ali manj. Poleg tega se lahko države članice odločijo, da ne bodo izvedle preračuna, če je skupna vrednost iz odstavka 3 50 EUR ali manj.

5.   Če kmet pri prenosu pravic do plačila ni upošteval člena 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členov 43(1), 43(2), 62(1), 62(3) in 68(5) Uredbe (ES) št. 73/2009, se šteje, kot da prenos ni bil izvršen.

6.   Neupravičeno izplačani zneski se povrnejo v skladu s členom 80.

Člen 82

Prenos kmetijskih gospodarstev

1.   V tem členu:

(a)	„prenos kmetijskega gospodarstva“ pomeni prodajo, zakup ali podobno vrsto posla v zvezi z zadevnimi proizvodnimi enotami;

(b)	„prenosnik“ pomeni kmeta, čigar kmetijsko gospodarstvo se prenese na drugega kmeta;

(c)	„prevzemnik“ pomeni kmeta, na katerega se kmetijsko gospodarstvo prenese.

2.   Kadar se kmetijsko gospodarstvo prenese v celoti z enega kmeta na drugega po vložitvi zahtevka za pomoč in preden so izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev pomoči, se prenosniku pomoč ne dodeli za preneseno kmetijsko gospodarstvo.

3.   Pomoč, za katero zaprosi prenosnik, se dodeli prevzemniku, kadar:

(a)	v obdobju prenosa, ki ga določijo države članice, prevzemnik obvesti pristojni organ o prenosu in zahteva plačilo pomoči;

(b)	prevzemnik prikaže kakršne koli dokaze, ki jih zahteva pristojni organ;

(c)	so izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev pomoči v zvezi s prenesenim kmetijskim gospodarstvom.

4.   Ko prevzemnik obvesti pristojni organ in zahteva plačilo pomoči v skladu z odstavkom 3(a):

(a)	se vse pravice in obveznosti prenosnika, ki izhajajo iz pravnega razmerja med prenosnikom in pristojnim organom v zvezi z zahtevkom za pomoč, prenesejo na prevzemnika;

(b)	se vsa dejanja, ki so potrebna za dodelitev pomoči, in vse prijave, ki jih je dal prenosnik pred prenosom, pripišejo prevzemniku za namene uporabe ustreznih predpisov Skupnosti;

(c)	se preneseno kmetijsko gospodarstvo šteje, kadar je to primerno, za ločeno kmetijsko gospodarstvo v zvezi s tržnim letom ali zadevnim premijskim obdobjem.

5.   Kadar se zahtevek za pomoč vloži potem, ko so bila opravljena dejanja, potrebna za dodelitev pomoči, in se kmetijsko gospodarstvo prenese v celoti z enega kmeta na drugega kmeta potem, ko so se ta dejanja začela, vendar preden so bili pogoji za dodelitev pomoči izpolnjeni, se lahko pomoč dodeli prevzemniku, če so pogoji v odstavku 3(a) in (b) izpolnjeni. V tem primeru se uporabi odstavek 4(b).

6.   Države članice lahko sklenejo, kadar je to primerno, da se dodeli pomoč prenosniku. V tem primeru:

(a)	se prevzemniku ne dodeli nobena pomoč;

(b)	države članice smiselno uporabijo zahteve iz odstavkov 2 do 5.

Člen 83

Dodatni ukrepi in vzajemna pomoč med državami članicami

Države članice sprejmejo vse nadaljnje ukrepe, potrebne za pravilno uporabo integriranega sistema in druga drugi vzajemno pomagajo za namene kontrol, zahtevanih na podlagi te uredbe.

V tem smislu lahko države članice, kadar ta uredba ne določa ustreznih znižanj in izključitev, določijo ustrezne nacionalne kazni za proizvajalce ali druge gospodarske udeležence, kot so klavnice ali združenja, ki so v postopku odobritve pomoči, da bi zagotovile skladnost z zahtevami kontrol, kot je obstoječi register živali na kmetijskem gospodarstvu ali upoštevanje obveznosti uradnega obveščanja.

Člen 84

Obveščanje

1.   Za sheme pomoči, ki jih vključuje integrirani sistem, države članice predložijo Komisiji najpozneje do 15. julija vsako leto poročilo, ki zajema predhodno koledarsko leto in zlasti zadeva naslednje točke:

(a)	stanje izvajanja integriranega sistema, vključno zlasti z možnostmi, izbranimi za kontrolo zahtev navzkrižne skladnosti, in pristojna kontrolna telesa, odgovorna za kontrolo zahtev in pogojev navzkrižne skladnosti, ter posebne ukrepe, sprejete za administracijo in kontrolo posebne podpore;

(b)	število vlagateljev ter skupno površino, skupno število živali in skupno količino;

(c)	število vlagateljev ter skupno površino, skupno število živali in skupno količino, ki jih zajemajo kontrole;

(d)	rezultat opravljenih kontrol z navedbo znižanj in izključitev, uporabljenih na podlagi naslova IV;

(e)	rezultate kontrol v zvezi z navzkrižno skladnostjo v skladu s poglavjem III naslova III.

2.   Države članice najpozneje do 31. oktobra vsako leto uradno obvestijo Komisijo v elektronski obliki z uporabo obrazca, ki jim ga daje na voljo Komisija, o deležu trajnih pašnikov glede na skupna kmetijska zemljišča iz člena 3(1) te uredbe.

3.   V izjemnih, ustrezno utemeljenih razmerah lahko države članice v soglasju s Komisijo odstopajo od datumov iz odstavkov 1 in 2.

4.   Računalniški podatki, vzpostavljeni kot del integriranega sistema, se uporabljajo za podporo informacijam, opredeljenim v okviru sektorskih predpisov, ki jih morajo države članice poslati Komisiji.

5.   Države članice v primeru uporabe linearnega znižanja neposrednih plačil v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 in členom 79 te uredbe nemudoma obvestijo Komisijo o uporabljenem odstotku znižanja.

Člen 85

Ključ dodelitve

Ključ dodelitve za zneske, ki ustrezajo štirim odstotnim točkam iz prvega pododstavka člena 9(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, se pripravi tako, da se zberejo deleži držav članic pri kmetijski površini in zaposlenosti v kmetijstvu, ki se ovrednotijo s 65 % oziroma 35 %.

Delež površin in zaposlenosti vsake države članice se prilagodi glede na njen relativni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen s standardom kupne moči, pri čemer se uporabi tretjina razlike povprečja držav članic, za katere se modulacija uporablja.

Za ta namen se uporabljajo naslednji osnovni podatki, ki temeljijo na podatkih Eurostata iz avgusta 2003:

(a)	v zvezi s kmetijsko površino Raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev za leto 2000 v skladu z Uredbo (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (23);

(b)	v zvezi z zaposlenostjo v kmetijstvu v okviru letnih raziskovanj Raziskovanje o delovni sili za leto 2001 v zvezi z zaposlenostjo v kmetijstvu, lovu in ribištvu v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (24);

(c)	v zvezi z BDP na prebivalca glede kupne moči triletno povprečje na podlagi podatkov nacionalnih računov, 1999 do 2001.

DEL III

KONČNE DOLOČBE

Člen 86

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 796/2004 se s 1. januarjem 2010 razveljavi.

Še naprej pa se uporablja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2010.

2.   Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 796/2004 se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 87

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2010.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

(3)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(4)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 141, 30.4.2004, str. 1.

(6)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(7)  UL L 156, 25.6.2003, str. 9.

(8)  UL L 5, 9.1.2004, str. 8.

(9)  UL L 171, 2.7.2005, str. 6.

(10)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(11)  Glej stran 27 tega Uradnega lista.

(12)  UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

(13)  UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

(14)  UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

(15)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(16)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(17)  UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(18)  UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(19)  UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

(20)  UL L 171, 23.6.2006, str. 90.

(21)  UL L 368, 23.12.2006, str. 74.

(22)  UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

(23)  UL L 321, 1.12.2008, str. 14.

(24)  UL L 77, 14.3.1998, str. 3.

---

---

---