6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 287/2009 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je vložil Eurométaux („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje aluminijastih folij Skupnosti.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranke so imele na zahtevo tudi možnost za zaslišanje.

(5)

Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov je Komisija nadaljevala preiskavo v zvezi z dampingom, škodo in interesom Skupnosti ter opravila dodatne analize in preveritvene obiske glede podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili nekateri proizvajalci izvozniki in proizvajalci v Skupnosti.

(6)

Pet dodatnih preveritvenih obiskov je bilo opravljenih v prostorih naslednjih proizvajalcev Skupnosti:

(7)

Dodaten obisk je bil opravljen v prostorih družb, povezanih s proizvajalci izvozniki:

(8)

Trije dodatni preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev izvoznikov:

(9)

Obisk je bil opravljen tudi pri Shanghai Futures Exchange, Shanghai.

(10)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in LRK ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določen je bil tudi rok za predložitev njihovih stališč po tem razkritju.

(11)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(12)

Brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti Rusija vključena v obseg preiskave, saj so bili v celotnem obravnavanem obdobju količine uvoza in tržni delež iz Rusije znatni ter celo višji od tistih iz Armenije. Poleg tega je brazilski proizvajalec izvoznik navajal, da naj bi bile uvozne cene iz Rusije na isti ravni kot cene uvoza iz zadevnih držav in da obstajajo prime facie dokazi o dampingu v času začetka postopka.

(13)

Pri analizi pritožbe je Komisija ugotovila, da v zvezi z Rusijo ni nikakršnih prima facie dokazov o dampingu. Zato se je štelo za upravičeno, da Rusija ni bila vključena v pritožbo. Glede na to, da ni dokazov o dampingu, je nepomembno, ali so bile količine in/ali tržni delež uvoza s poreklom iz Rusije dejansko višji od tistih iz ene ali več držav, ki jih zajema obseg preiskave. Trditev brazilskega proizvajalca izvoznika se zato zavrne.

(14)

Panoge na koncu proizvodne verige v Skupnosti, t. i. „previjalci“, so ponovili trditev, da bi moral zadevni izdelek vključevati tudi zvitke za široko potrošnjo, tj. aluminijaste folije z maso manj kot 10 kg, ker bi dokončna uvedba ukrepov le na uvoz aluminijaste folije z maso več kot 10 kg („zvitki jumbo“) lahko povzročila porast izvoza zvitkov za široko potrošnjo iz zadevnih držav po nizkih cenah. Trdili so tudi, da imata oba izdelka v osnovi enake lastnosti in da se razlikujeta samo po embalaži.

(15)

V uvodnih izjavah od 15 do 19 začasne uredbe je bilo ugotovljeno, da se zvitki za široko potrošnjo in zvitki jumbo razlikujejo glede na fizikalne lastnosti in osnovno končno uporabo. Nadaljnja preiskava je te ugotovitve potrdila. Fizikalne razlike med zvitki za široko potrošnjo in zvitki jumbo dejansko presegajo zgolj razliko v embalaži, saj je treba zadevni izdelek pred prepakiranjem in nadaljnjo prodajo končnemu kupcu na novo naviti. Ugotovljeno je bilo, da se razlikujejo tudi stranke, prodajne poti in osnovna uporaba. Zato ne bi bilo primerno, da se zvitki za široko potrošnjo vključijo v obseg trenutne preiskave.

(16)

Trditve, da bi se uvoz zvitkov jumbo lahko nadomestil z uvozom zvitkov za široko potrošnjo, so obravnavane v uvodnih izjavah od 97 do 99.

(17)

V zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni bilo drugih pripomb, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav od 14 do 21 začasne uredbe potrdijo.

(18)

Edini proizvajalec izvoznik v Armeniji je nasprotoval začasnim ugotovitvam iz uvodnih izjav od 24 do 31 začasne uredbe.

(19)

Družba je najprej izjavila, da se Komisija moti, da bi morala Armenija vložiti zahtevek za TGO, saj naj bi bila po njenem mnenju Armenija država s tržnim gospodarstvom v skladu s Protidampinškim sporazumom STO, in da bi bilo treba vključitev Armenije v opombo k členu 2(7)(a) osnovne protidampinške uredbe umakniti.

(20)

Vendar je Armenija, kot je navedeno v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, v opombi k členu 2(7)(a) osnovne uredbe izrecno omenjena kot ena od držav z netržnim gospodarstvom. Obravnava proizvajalcev izvoznikov v državah z netržnim gospodarstvom, ki so članice STO, je navedena v členu 2(7)(b). Sedanja preiskava je v celoti skladna z navedenimi določbami. Argument je bil zato ponovno zavrnjen.

(21)

Družba je nato izjavila, da izpolnjuje drugo merilo TGO, za katerega je bilo v uvodnih izjavah od 27 do 29 začasne uredbe začasno ugotovljeno nasprotno. Družba je to utemeljevala s predložitvijo računovodskih evidenc za 2007, ki med preveritvenim obiskom družbe pred uvedbo začasnih ukrepov niso bile zagotovljene. Družba je ponovno izjavila, da ne verjame, da se morajo v skladu z drugim merilom TGO računovodske evidence družbe pripravljati v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in da so armenski nacionalni računovodski standardi zadostni, saj je Armenija članica STO.

(22)

Ta argument je bil zavrnjen. Družba mora imeti jasen seznam računovodskih evidenc v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Napake, ki so jih revizorji zabeležili za finančni leti 2006 in 2007, so jasno pokazale, da računovodske evidence družbe niso bile pripravljene v skladu z MRS, zato družba ni mogla dokazati, da izpolnjuje drugo merilo TGO. Merila TGO se nedvomno ravnajo po mednarodnih standardih in članstvo STO tega ne spremeni. Poleg tega članstvo STO samo po sebi ne zagotavlja, da v gospodarskih dejavnostih neke družbe prevladujejo tržni pogoji.

(23)

Nadalje je družba izjavila, da izpolnjuje tretje merilo TGO, za katerega je bilo v uvodni izjavi 30 začasne uredbe začasno ugotovljeno nasprotno na podlagi nepravilnosti v zvezi s delnicami, ki jih je prodala armenska država, in zemljiščem, ki ga je družba od države prejela brezplačno. Družba je izjavila, da je vprašanje glede zemljišča, ki ga je prejela brezplačno, nepomembno in se ne bi smelo obravnavati skupaj z vprašanjem glede delnic, ki se družbi prav tako ne zdi pomembno.

(24)

Tudi ta argument je bil zavrnjen. Samo dejstvo, da je družba pridobila zemljišče brezplačno in da ga lahko proda s plačilom katastrske vrednosti državi (ki je znatno nižja od tržne vrednosti), pomeni, da je to zemljišče pomembno in vredno premoženje, ki ga računovodske evidence ne vsebujejo, zato znatno vpliva na stroške družbe. Družba tudi ni dokazala, da je bilo izkrivljanje zaradi prodaje delnic po ceni, nižji od nominalne, nepomembno.

(25)

Zato se lahko sklene, da navedeni vprašanji, ki zadevata skladnost s tretjim merilom TGO, kažeta na izkrivljanje, preneseno iz razmer netržnega gospodarstva.

(26)

Ugotovitev, da je treba družbi zavrniti TGO, je potrjena.

(27)

En proizvajalec izvoznik v LRK je nasprotoval začasnim ugotovitvam iz uvodne izjave 32 začasne uredbe. Ponovil je trditev, da pri primerjavi cene, ki jo navajata Šanghajska terminska borza (Shanghai Futures Exchange – SHFE) in Londonska borza barvnih kovin (London Metal Exchange – LME), Komisija ne bi smela upoštevati le osnove brez DDV, in da bi bile cene med obdobjem preiskave brez te prilagoditve podobne.

(28)

Ta argument je bil zavrnjen iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, saj je treba cene primerjati na enaki osnovi. Kitajski proizvajalci zadevnega izdelka plačujejo DDV na nabavo primarnega aluminija. Za večino tega DDV se nato zahteva vračilo pri prodaji končnega izdelka, prodanega doma (ko se zahteva vračilo v celoti) ali za izvoz (ko kitajska vlada v nekaterih primerih za nekatero blago po določenih stopnjah zahtevek za vračilo DDV omeji). Vključitev majhnega zneska nepovrnjenega DDV nima znatnega vpliva na zgoraj navedene ugotovitve.

(29)

Opozoriti je treba, da znatna razlika v cenah med LME in SHFE v OP kaže na vmešavanje države v mehanizme določanja cen primarnega aluminija, ta ugotovitev začasne uredbe (uvodna izjava 32) je bila potrjena po obisku služb Komisije v SHFE.

(30)

Obisk je potrdil, da ima država glavno vlogo pri določanju cen SHFE in se vmešava v mehanizme določanja cen, zlasti glede na njen položaj, ki zajema tako prodajalca primarnega aluminija kot kupca prek Urada za državne rezerve ali drugih državnih teles. Poleg tega država dnevno določa omejitve cen prek pravil SHFE, ki jih odobri državni regulator, Kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje (China Securities Regulatory Commission – CSRC). Jasno je tudi, da je SHFE zaprta borza za kitajske registrirane družbe in kitajske državljane in da ni učinkovite borzne izmenjave med CSRC in mednarodnimi borzami zunaj Kitajske. To dokazujejo tudi znatne cenovne razlike med SHFE in mednarodnimi borzami, kot je LME. Poleg tega kadar se terminska pogodba SHFE zaključi s fizično izročitvijo, se ta lahko izvede le v odobrenem skladišču na ozemlju LRK, medtem ko so na mednarodnih borzah izročitve možne po celem svetu. S temi pravili izročanja ostaja kitajski domači trg izoliran od svetovnega trga in od izkrivljanja cen imajo koristi samo kitajske družbe.

(31)

Zato se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 22 do 40 potrdijo.

(32)

Ker ni bilo pripomb se začasne ugotovitve glede proizvajalca izvoznika v Armeniji iz uvodne izjave 42 začasne uredbe potrdijo.

(33)

En proizvajalec izvoznik na Kitajskem je nasprotoval začasnim ugotovitvam iz uvodne izjave 42 začasne uredbe, da mu je treba zavrniti IO. Razlog za zavrnitev je bil, da je večinski lastnik družbe država. Družba je izjavila, da bi bilo to treba popraviti, saj je država lastnica prek družbe, ki kotira na hongkonški borzi in v upravi ni nobenega državnega uradnika.

(34)

Ti argumenti so bili zavrnjeni. Družba je v večinskem lastništvu države, zato je upravni odbor, ki vodi družbo, odgovoren največjemu lastniku – državi. Družba tudi ni mogla dokazati, in ni predložila dokazov, da se država ne more vmešavati v poslovne odločitve družbe prek odločitev upravnega odbora.

(35)

Zato se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 41 in 42 začasne uredbe potrdijo.

(36)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 43 do 52 začasne uredbe, da je Turčija ustrezna in primerna primerljiva država.

(37)

Ker ni bilo pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 53 do 68 začasne uredbe.

(38)

Edini proizvajalec izvoznik iz Armenije je nasprotoval začasnim ugotovitvam iz uvodnih izjav od 69 do 77 začasne uredbe. Družba je trdila, da odbitki v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter razumni znesek dobička za prodajo prek povezanih družb, niso upravičeni.

(39)

Po proučitvi je bilo ugotovljeno, da nekaj prodaje ni potekalo prek povezanih uvoznikov v Skupnosti. V teh okoliščinah prilagoditve v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe niso bile utemeljene in izračun je bil ustrezno popravljen.

(40)

Ker ni bilo pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 78 do 82 začasne uredbe.

(41)

Za izračun preostale stopnje dampinga za Kitajsko je bila začasna metodologija iz uvodne izjave 83 začasne uredbe spremenjena, tako da je bila stopnja izračunana na podlagi tehtanega povprečja (i) splošne stopnje dampinga, izračunane za družbo, ki ji nista bili odobreni ne TGO ne IO, ter (ii) transakcije te družbe, pri kateri je bila stopnja dampinga najvišja – ugotovljena pri izvoznih cenah Comexta (te cene so bile reprezentativne za nesodelujoče kitajske izvoznike). Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države določena v višini 47,0 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(42)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 87 začasne uredbe, je pritožbo vložil Eurométaux v imenu štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so sodelovali v preiskavi. Pritožbo je podprl še en proizvajalec, eden pa ji je nasprotoval. Za pet proizvajalcev, ki so pritožbo vložili ali jo podpirali, se zato šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(43)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo in opredelitvijo industrije Skupnosti, se uvodni izjavi 86 in 87 začasne uredbe potrdita.

(44)

Armenski proizvajalec izvoznik je spodbijal določitev potrošnje Skupnosti in trdil, da bi bilo treba upoštevati prodajo industrije Skupnosti na omejenem trgu. Ista družba je trdila tudi, da ocenjeni podatki iz pritožbe niso zanesljiva osnova za določitev potrošnje v Skupnosti in se je sklicevala na neodvisno tržno študijo.

(45)

Kar zadeva domnevno omejeno porabo, je bilo ugotovljeno, da je bila med OP za omejeni trg namenjena le majhna količina. Ta prodaja je zadevala le enega proizvajalca Skupnosti v prvem letu obravnavanega obdobja. Zato se je štelo, da je bil njen morebiten učinek na celotno stanje neznaten.

(46)

V zvezi z določitvijo skupne potrošnje Skupnosti se je štelo, da je bila metoda iz začasne faze ustrezna, in da je dala dokaj popolno sliko dejanskega stanja. Armenski proizvajalec izvoznik ni pojasnil, zakaj bi bila metoda, ki so jo uporabile institucije Skupnosti, neprimerna in zakaj bi bili njeni rezultati nezanesljivi. Ugotovljeno je bilo, da študija, ki jo je navedel armenski proizvajalec izvoznik, ni bila neposredno relevantna, saj se je nanašala na različne vrste aluminijaste folije in vsebovala podatke za družbe izven EU, ki jih ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega so druge zainteresirane stranke, vključno z uvozniki, ki niso povezani z industrijo Skupnosti, potrdili začasne ugotovitve glede celotne potrošnje Skupnosti iz preglednice 1 uvodne izjave 90 začasne uredbe.

(47)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da daje celotna potrošnja Skupnosti, določena v začasni uredbi, zanesljivo sliko dejanskega stanja.

(48)

Ker v zvezi s potrošnjo Skupnosti ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od 88 do 90 začasne uredbe potrdijo.

(49)

Po začasnem razkritju je brazilski proizvajalec izvoznik ponovil, da izdelek s poreklom iz Brazilije, izpolnjuje višje standarde kakovosti, na primer zahteve glede najmanjše natezne trdnosti in raztezka, ki omogočajo širši razpon uporabe in prodajo širšemu krogu strank v primerjavi z izdelkom, ki ga izvažata drugi dve zadevni državi. Tako naj bi obstajali različni tržni segmenti za aluminijasto folijo glede na kakovost in samo brazilski izdelek naj bi ustrezal standardom za prodajo na končnih trgih visokokakovostnih izdelkov blagovnih znamk.

(50)

Brazilski izvoznik je ponovil tudi, da imajo njegovi izdelki različne prodajne poti in načine distribucije. Zlasti je trdil, da se Brazilija izvaža predvsem prek trgovcev, medtem ko armenski in kitajski proizvajalci izvozniki prodajajo neposredno previjalcem v Skupnosti. Brazilski izvoznik naj bi domnevno imel tudi dolgoletne in trdne poslovne odnose z določenimi strankami v Skupnosti, medtem ko naj bi izvoznika iz Armenije in LRK šele pred kratkim vstopila na trg Skupnosti.

(51)

Nazadnje je isti proizvajalec izvoznik trdil, da se gibanja glede obsega uvoza in tržnega deleža razlikujejo od gibanj drugih držav izvoznic, kar kaže, da so konkurenčni pogoji dejansko različni.

(52)

Glede prve trditve, tj. o različnih standardih kakovosti, je preiskava pokazala, da je na trgu z aluminijasto folijo kljub razlikam v kakovosti najpomembnejša cena in da imajo te razlike pri izbiri dobavitelja le manjšo vlogo. Te ugotovitve so potrdili sodelujoči uvozniki in zadevni uporabniki. Neutemeljena trditev brazilskega proizvajalca izvoznika, da je trg aluminijaste folije razdeljen na več segmentov glede na razlike v kakovosti izdelka, med sedanjo preiskavo torej ni mogla biti potrjena in zahtevek s tem v zvezi je bilo treba zavrniti.

(53)

Kar zadeva domnevne različne prodajne poti in načine distribucije, se opozarja, da brazilski proizvajalec izvoznik ne ugovarja, da je prodajal svoje izdelke tako prek nepovezanega trgovca kot neposredno previjalcem v Skupnosti. Na podlagi tega se je štelo, da so prodajne poti iste. Dejstvo, da je brazilski izvoznik v preteklosti vzpostavil dolgoročne poslovne odnose, samo po sebi ne pomeni, da takšni izdelki ne bi mogli imeti enakih konkurenčnih pogojev kot izdelki konkurentov, ki so pravkar vstopili na trg. Proizvajalec izvoznik dejansko ni trdil ali dokazal, da njegove stranke ne bi prešle k drugim dobaviteljem, če bi se jim zdelo to primerno. Zato na podlagi dejstva, da je brazilski izvoznik na trgu Skupnosti že dolgo prisoten, ni mogoče sklepati, da imajo njegovi izdelki drugačne konkurenčne pogoje od izdelkov, uvoženih iz Armenije in LRK. Zahtevek s tem v zvezi je bil zato zavrnjen.

(54)

Nazadnje pa v zvezi z različnimi uvoznimi gibanji brazilski proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dodatnih informacij ali dokazov in začasne ugotovitve iz uvodne izjave 93 se tako potrdijo.

(55)

Po začasnem razkritju je armenski proizvajalec izvoznik trdil, da se pri analizi škode armenski uvoz ne bi smel kumulirati glede na majhen obseg uvoza, njegov majhen tržni delež in neživahno gibanje uvoza ter domnevno znatne razlike med izdelkom, izvoženim iz Armenije, ter izdelkoma iz Brazilije in LRK.

(56)

Ta trditev ni mogla biti sprejeta, ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji za kumulacijo iz člena 3(4) osnovne uredbe:

(57)

Trditve armenskega proizvajalce izvoznika v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(58)

Ker ni bilo drugih pripomb glede kumulativne ocene učinkov zadevnega uvoza v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, se potrdijo začasni sklepi iz uvodnih izjav od 91 do 94 začasne uredbe.

(59)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede uvoza iz zadevnih držav, se ugotovitve iz uvodnih izjav 95 in 96 začasne uredbe potrdijo.

(60)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede cen zadevnega uvoza, se ugotovitve iz uvodne izjave 97 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Proizvajalec izvoznik v Braziliji je nasprotoval metodologiji izračuna zanj veljavne stopnje nelojalnega nižanja cen. S tem v zvezi je proizvajalec izvoznik trdil, da izračun nelojalnega nižanja cen ni bil narejen na isti stopnji trgovine. Trdil je, da se iz Brazilije izvaža in prodaja predvsem nepovezanemu uvozniku, ki izdelek prodaja naprej previjalcem, medtem ko industrija Skupnosti prodaja previjalcem neposredno. Zato naj bi bilo po njegovih trditvah izvozni ceni treba prišteti PSA-stroške in dobiček trgovca. Preiskava je pokazala, da v nasprotju s trditvami brazilskega proizvajalca izvoznika izvoz ni bil prodan predvsem nepovezanemu uvozniku, saj je bilo 70 % izvoza prodanega neposredno previjalcem. Prav tako je preiskava razkrila, da je industrija Skupnosti zadevni izdelek sicer prodajala pretežno previjalcem, vendar je bilo nekaj prodanega tudi trgovcem. Zato, in da bi bila primerjava vendarle narejena na isti ravni trgovine, je bilo sklenjeno, da se izključi prodaja trgovcem in se pri izračunu nelojalnega nižanja cen upošteva samo neposredna prodaja previjalcem. To se je štelo za reprezentativno, saj ta prodaja predstavlja več kot 70 % skupne prodaje proizvajalca izvoznika v Skupnost.

(62)

Drugi argument istega proizvajalca izvoznika v Braziliji je bil, da je potrebna prilagoditev, s katero bi se upoštevale razlike v kakovosti med uvoženim izdelkom in izdelkom industrije Skupnosti. Vendar je preiskava jasno pokazala, da vprašanje kakovosti ni odločilen dejavnik, saj se končni uporabnik odloča na podlagi cene in ne morebitnih razlik v kakovosti (npr. debeline folije).

(63)

Na podlagi zgoraj navedenega, je tehtano povprečje nelojalnega nižanja cen, izraženo kot odstotek prodajnih cen industrije Skupnosti neodvisnim strankam na ravni franko tovarna, za Brazilijo znašalo 9,6 %.

(64)

Ker glede nelojalnega nižanja cen ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 98 do 100 začasne uredbe potrdijo.

(65)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 42, so bili dejavniki škode določeni na podlagi preverjenih informacij petih proizvajalcev Skupnosti. Šesti proizvajalec Skupnosti je predložil izpolnjeni vprašalnik po sprejetju začasne ugotovitve, ki pa ga ni bilo več mogoče preveriti in zato ni bil upoštevan pri dokončni ugotovitvi. Po koncu vseh preveritvenih obiskov na kraju samem, je bilo treba na podlagi dokazov, najdenih v obiskanih družbah, nekatere dejavnike škode pregledati in popraviti. Zato je bilo treba v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti in oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju, ustrezno pregledati.

(66)

Kot je razvidno iz gornje preglednice, je obseg proizvodnje industrije Skupnosti med letom 2005 in OP kazal jasno negativen trend. Kar zadeva skupno proizvodno zmogljivost, so dokončne ugotovitve v obravnavanem obdobju potrdile padec izkoriščenosti zmogljivosti.

(67)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivost industrije Skupnosti pri prodaji neodvisnim strankam v Skupnosti.

Preglednica 2:   Obseg prodaje, tržni delež, cene in povprečne cene na enoto v Skupnosti

(68)

Kot je bilo začasno ugotovljeno, se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti znižal za 30 %, kar pomeni, da industrija Skupnosti ni mogla imeti koristi od povečanja potrošnje. Zato se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal z 48 % v 2005 na 33 % v OP.

(69)

Kar zadeva uspešnost industrije Skupnosti pri prodaji neodvisnim strankam v Skupnosti, dokončne ugotovitve bistveno niso spremenile začasno ugotovljenega stanja.

(70)

Spodnji podatki pomenijo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Preglednica 3:   Zaloge

(71)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 107 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da zalog ni mogoče šteti za pomemben dejavnik škode, saj je velika večina proizvodnje opravljena na podlagi naročil. Zato so gibanja zalog zgolj informativna. Kljub temu pa dokončne ugotovitve kažejo znatno povečanje ravni zalog, in sicer za 32 %, ki je bilo po ugotovitvah posledica zaloge že prodanega, a še nedobavljenega blaga ene družbe in zato ne more biti reprezentativno za kakršno koli gibanje.

(72)

Naložbe industrije Skupnosti so se znatno zmanjšale, zato se gibanje, ugotovljeno v uvodni izjavi 108 začasne uredbe, potrdi. Ker ni bilo znatnih sprememb in pripomb glede naložb industrije Skupnosti med 2005 in OP, se ugotovitve iz uvodne izjave 108 začasne uredbe potrdijo.

(73)

Zgornja preglednica kaže, da se je dobičkonosnost industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem rahlo izboljšala, vendar je v OP kljub temu ostala negativna, predvsem pa znatno pod ciljnim dobičkom 5 %. Kot je razvidno iz preglednic 1 in 2 zgoraj, je preiskava razkrila, da se je oslabitev industrije Skupnosti odrazila predvsem v znatnem zmanjšanju obsega proizvodnje in prodaje industrije Skupnosti. To kaže, da se je industrija Skupnosti, soočena z dampinškim uvozom, odpovedala obsegu prodaje in tržnemu deležu, da bi zmanjšala izgube. Če povzamemo, industrija Skupnosti je kljub majhnemu dobičku leta 2007 imela v OP spet majhno izgubo, zato se šteje, da je utrpela znatno škodo. Revidirane ugotovitve glede dobičkonosnosti v zvezi s tem niso spremenile začasnih sklepnih ugotovitev in dokončne ugotovitve ne spreminjajo sklepa, da je splošna dobičkonosnost ostala zelo nizka, če ne negativna, kljub temu da je se je potrošnja leta 2007 in v OP znatno povečala.

(74)

Donosnost naložb je bila na novo izračunana na podlagi preverjenih podatkov industrije Skupnosti z uporabo iste metodologije, kot je navedena v uvodni izjavi 110 začasne uredbe. Izračun je pokazal, da je bil ta kazalnik za leto 2007 pozitiven, kar kaže, da je industrija Skupnosti v tem obdobju ustvarila majhen dobiček.

(75)

Tudi dokončne ugotovitve glede denarnega toka so bile revidirane na podlagi preverjenih podatkov industrije Skupnosti. Ta kazalnik potrjuje, da se je industrija Skupnosti na povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav poskušala odzvati tako, da je ohranila prodajne cene na najvišjih možnih ravneh, kar je škodilo njenemu obsegu prodaje in tržnem deležu.

(76)

Po pregledu podatkov se lahko sklene, da so trendi glede zaposlovanja, produktivnosti in plač industrije Skupnosti med letom 2005 in OP ostali na splošno enaki kot trendi iz začasne uredbe. Ker ni bilo znatnih sprememb in pripomb, se ugotovitve iz uvodne izjave 112 začasne uredbe potrdijo.

(77)

Glede zgoraj navedenega ni bilo pripomb, zato se ugotovitve iz uvodne izjave 113 začasne uredbe potrdijo.

(78)

Glede zgoraj navedenega ni bilo pripomb, zato se ugotovitve iz uvodne izjave 114 začasne uredbe potrdijo.

(79)

Glede zgoraj navedenega ni bilo pripomb, zato se ugotovitve iz uvodne izjave 115 začasne uredbe potrdijo.

(80)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s stanjem industrije Skupnosti, se potrdijo sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav od 116 do 118 začasne uredbe, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo.

(81)

Armenski proizvajalec izvoznik je trdil, da tržni delež armenskega uvoza v obravnavanem obdobju v povprečju ni bil zadosten za povzročitev škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Eden od proizvajalcev izvoznikov v LRK je trdil, da uvoz iz LRK ni povzročil škode, ker je bilo ob povečanju uvoza iz LRK gibanje dobičkonosnosti industrije Skupnosti pozitivno.

(82)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 91 do 94 začasne uredbe in potrjeno v zgornjih uvodnih izjavah od 49 do 58 so bili izpolnjeni pogoji za kumulacijo uvoza iz vseh obravnavanih držav za oceno učinka dampinškega uvoza na stanje industrije Skupnosti v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Zato se je individualna analiza uvoza iz zadevnih državah štela za neprimerno in zgornje trditve je bilo treba zavrniti.

(83)

Kar zadeva razvoj dobičkonosnosti industrije Skupnosti, revidirani podatki na splošno niso bistveno spremenili slike o škodi. Industrija Skupnosti je svoje izgube zmanjšala med letoma 2005 in 2006, medtem ko je imela leta 2007 manjši dobiček (0,2 %). Ta stopnja dobička se je v OP zmanjšala in se v OP spremenila v izgubo v višini – 0,1 %.

(84)

Spomniti je tudi treba, da se je v skladu z ugotovitvami iz uvodne izjave 121 začasne uredbe ter uvodne izjave 73, oslabitev industrije Skupnosti odrazila predvsem v bistvenem zmanjšanju obsega proizvodnje in obsega prodaje industrije Skupnosti. To kaže, da je industrija Skupnosti ob prizadevanju za zmanjšanje izgub zaradi dampinškega uvoza zmanjšala obseg prodaje in izgubila tržni delež. Kljub temu, da je industrija Skupnosti v letu 2007 dosegla majhne dobičke, je potrjeno, da je utrpela znatno škodo, saj so revidirane ugotovitve o dobičkonosnosti pokazale izgubo v OP. Ker je poslabšanje stanja industrije Skupnosti sovpadalo s povečanjem uvoza iz zadevnih držav, se sklepi iz uvodne izjave 123 začasne uredbe potrdijo.

(85)

Zato se sklene, da je pritisk zaradi dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2006 znatno povečevala, imel ključno vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Zgoraj navedene trditve se zato zavrnejo.

(86)

V zvezi z uvozom s poreklom iz tretjih držav, razen zadevnih držav, ni bilo pripomb, zato se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav od 124 do 126 začasne uredbe.

(87)

V zvezi z izvozom industrije Skupnosti ni bilo drugih pripomb, zato se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav 127 in 128 začasne uredbe.

(88)

En proizvajalec izvoznik je ob sklicevanju na določeno tržno informacijo trdil, da je eden od proizvajalcev Skupnosti od svoje povezane kitajske družbe uvozil znatno količino.

(89)

Vendar teh trditev ni bilo mogoče potrditi, ker so preverjeni podatki zadevnega kitajskega proizvajalca izvoznika in njegovega povezanega uvoznika v Skupnosti potrdili začasne sklepe iz uvodne izjave 129 začasne uredbe.

(90)

Nekatere zainteresirane stranke so ponovile trditev, da proizvajalce Skupnosti bolj zanima dobičkonosnejši trg konverterske aluminijaste folije (KAF). Po njihovih trditvah se KAF in zadevni izdelek (imenovan tudi gospodinjska aluminijasta folija) izdelujeta v isti proizvodni liniji, zato je prehod z enega izdelka na drugega razmeroma enostaven. Zato naj bi se obseg proizvodnje zadevnega izdelka industrije Skupnosti zmanjšal zaradi njenega povečanja proizvodnje KAF in ne zaradi povečanega uvoza iz zadevnih držav. Razlog za povečanje uvoza iz zadevnih držav naj bi bila nasprotno nezadostna dobava industrije Skupnosti na trgu Skupnosti zaradi povečane proizvodnje KAF. Kritizirali so ugotovitve iz uvodne izjave 132 začasne uredbe, ker so temeljile na podatkih le enega proizvajalca KAF iz Skupnosti.

(91)

Preiskava je potrdila, da se obseg proizvodnje KAF industrije Skupnosti ni bistveno povečal. Nadaljnja preiskava je pokazala, da dejansko nihče od pritožnikov in proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo pritožbo, ni znatnega dela svoje celotne proizvodnje preusmeril na KAF, zato je treba obtožbe v zvezi s tem zavrniti. Na podlagi tega ni bilo mogoče skleniti, da so bile znatne proizvodne zmogljivosti zares preusmerjene z zadevnega izdelka na KAF. Res je, da se z istimi stroji za valjanje lahko proizvajajo različne vrste folij, zato se lahko sklene tudi, da bi imela industrija Skupnosti v primeru ponovne vzpostavitve dobičkonosnosti zadevnega izdelka v pogojih poštene trgovine na voljo več zmogljivosti za proizvodnjo zadevnega izdelka. S tem so torej potrjeni začasni sklepi, izraženi v uvodni izjavi 132 začasne uredbe.

(92)

V zvezi s potrošnjo na trgu Skupnosti ni bilo drugih pripomb, zato se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav 133 in 134 začasne uredbe.

(93)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila industrija Skupnosti sposobna povečati svoje stopnje dobička kljub povečanju stroškov surovine, kar je v nasprotju z začasnim sklepom iz uvodne izjave 136 začasne uredbe, tj. da industrija Skupnosti svojih prodajnih cen ni mogla višati z enako hitrostjo kot so se večali stroški surovine. To trditev je bilo treba zavrniti. Prvič, čeprav je preiskava končno razkrila rahlo izboljšanje dobičkonosnosti v letu 2007, rast dobička ni sledila istemu trendu kot povečanje potrošnje Skupnosti. Drugič, glede na dampinški uvoz na trgu, ki je nelojalno zniževal cene industrije Skupnosti, je bila posledica prenosa povečanih stroškov na stranke znatna izguba obsega prodaje in tržnega deleža. Preiskava je tudi pokazala, da je padec obsega proizvodnje povezan s povečanjem dampinškega uvoza, medtem ko so proizvodne zmogljivosti ostale enake. Proizvodni stroški so bili zato preneseni na zmanjšan obseg proizvodnje, kar je povzročilo večje stroške na enoto.

(94)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 137 in 138 začasne uredbe potrdijo.

(95)

Ker ni bilo pripomb glede interesa industrije Skupnosti, se sklepi iz uvodnih izjav od 142 do 145 začasne uredbe potrdijo.

(96)

Ker ni bilo pripomb glede interesa uvoznikov, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 146 do 149 začasne uredbe potrdijo.

(97)

Previjalci, glavni uporabniki zadevnega izdelka v Evropski skupnosti, ki jih zastopa Aluminium Foil Association, so trdili:

(98)

Dokazi glede transportnih stroškov so se šteli za zanesljive, zato se lahko sprejmejo. Vendar se tveganje, da bi se uvoz zadevnega izdelka lahko zamenjal z uvozom izdelka na koncu proizvodne verige, samo po sebi ne šteje za razlog proti uvedbi protidampinških ukrepov. Dejansko ni bilo predloženih ali prejetih nobenih dokazov, da bi se tak uvoz povečal v znatnih količinah in po cenah, ki bi nelojalno zniževale cene previjalcev v Skupnosti. Nepoštene trgovinske prakse proizvajalcev izvoznikov na koncu proizvodne verige bi bilo treba proučiti ločeno na podlagi zadostnih prima facie dokazov. Poleg tega se šteje, da bi prehod na izdelke s konca proizvodne verige v LRK v večjih količinah po vsej verjetnosti trajal kar nekaj časa, saj bi zahteval nove naložbe v stroje in vzpostavitev novih prodajnih poti. Zato bi se učinki občutili le srednjeročno. Kar zadeva število delovnih mest v industriji na koncu proizvodne verige v Skupnosti, trditev ni bila utemeljena. Navedeni podatki se zato ne morejo šteti za zanesljive. Na podlagi tega se začasni sklepi iz uvodnih izjav od 153 do 162 začasne uredbe potrdijo.

(99)

Ker glede interesa Skupnosti ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 150 do 163 začasne uredbe potrdijo.

(100)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi moral izračun stopnje odprave škode namesto na prodajni ceni temeljiti na stroških proizvodnje zadevnega izdelka. Ta izvoznik je trdil, da je bil ciljni dobiček, uporabljen pri izračunu stopnje odprave škode, previsok in bi moral znašati 1 %, kar bi bilo bolj usklajeno s trenutnimi razmerami na trgu, zlasti z gospodarsko krizo. Poleg tega je ponovil svojo trditev, da bi bile potrebne prilagoditve za razlike v kakovosti med izvoženim zadevnim izdelkom ter izdelkom, ki ga na trgu Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti.

(101)

Glede prve trditve, tj. da bi bilo treba stopnjo odprave škode določiti na podlagi stroškov proizvodnje, je ugotovljeno, da takšna metoda ne bi vplivala na rezultat, zato se je štela za nerelevantno. Kar zadeva ciljni dobiček, je bila skladno z uvodno izjavo 165 začasne uredbe pri izračunu dobička proizvajalcev pred obdavčitvijo uporabljena zmerna stopnja v višini 5 %. Ta je bila predlagana tudi v pritožbi in uporabljena v prejšnji preiskavi. Vendar predlagani ciljni dobiček ni bil na ravni, ki bi industriji Skupnosti omogočala ohraniti proizvodne zmogljivosti in nove naložbe, zato je moral biti zavrnjen. Glede trditve o kakovosti izdelka, je bilo v skladu z navedbami iz uvodne izjave 52 ugotovljeno, da imajo vse vrste izdelkov podobne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter da so se uporabljale za iste osnovne namene uporabe, ne glede na njihovo kakovost. Ker ni bilo dokazov, ki bi te trditve podprli, se začasni sklepi iz uvodnih izjav od 164 do 166 začasne uredbe potrdijo.

(102)

Drugi proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti stopnja odprave škode namenjena določitvi prodajnih cen, ki bi izravnale dejansko izgubo. To je bilo treba zavrniti, saj je stopnja odprave škode raven cene, ki bi jo industrija Skupnosti lahko upravičeno dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza.

(103)

Isti proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da bi morala biti stopnja ciljnega dobička določena na ravni dejansko doseženega dobička na začetku obravnavanega obdobja, kar je bila v tem primeru izguba. Na podlagi tega naj bi bila stopnja nelojalnega znižanja de minimis.

(104)

To trditev je bilo treba zavrniti, ker je bila industrija Skupnosti še vedno prizadeta zaradi prejšnjega dampinga iz Rusije in LRK, kakor tudi dampinškega uvoza s poreklom iz Brazilije. Zato se je štelo, da bi bila stopnja dobička 5 % tista stopnja dobička, ki bi jo industrija te vrste v sektorju lahko upravičeno dosegla v normalnih konkurenčnih pogojih.

(105)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, se za zagotovitev primerjave na isti ravni trgovine prodaja proizvajalca izvoznika v Braziliji njegovim nepovezanim trgovcem pri izračunu nelojalnega nižanja in posledično tudi stopnje odprave škode ni upoštevala.

(106)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave od 164 do 166 začasne uredbe potrdijo.

(107)

Dokončna stopnja odprave škode na ravni države za LRK je bila izračunana na podlagi tehtanega povprečja (i) stopnje škode družbe v LRK, ki sta ji bili zavrnjeni TGO in IO ter (ii) najvišje stopnje škode te družbe na izvozne cene iz podatkov Eurostata (glede na to, da je predstavljala nesodelujoče kitajske izvoznike). Na podlagi tega je bila stopnja škode na ravni države določena na 30,0 % CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(108)

Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročeno z dampinškim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(109)

Predlagajo se naslednje dokončne protidampinške dajatve:

(110)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, proizvedenih v izrecno navedenih družbah. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(111)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinške dajatve za posamezno podjetje (npr. zaradi spremembe imena družbe ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih enot) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih enot. Ta uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do posameznih stopenj dajatve.

(112)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Če so dokončne dajatve nižje od začasnih, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev.

(113)

Med preiskavo sta edini proizvajalec izvoznik iz Armenije in edini proizvajalec izvoznik iz Brazilije, ponudila cenovni zavezi v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(114)

Obe ponudbi sta bili proučeni. Ponudba brazilskega proizvajalce odpravlja škodljive učinke dampinga in v zadostnem obsegu omejuje tveganje izogibanja. V zvezi s ponudbo armenskega izvoznika je treba povedati, da obstaja glede na kompleksno strukturo skupine in njenih zapletenih prodajnih poti velika nevarnosti navzkrižne kompenzacije s prodajo istega izdelka, a z različnim poreklom, istim kupcem, kot tudi s prodajo različnih izdelkov istim kupcem iz različnih prodajnih družb v isti skupini. Armenski izvoznik je po izteku roka iz člena 8(2) osnovne uredbe predložil precej spremenjeno ponudbo za zavezo. Poleg tega, da je bila spremenjena ponudba predložena po izteku roka, je ni mogoče sprejeti iz naslednjega razloga: družba je sicer ponudila neposredno prodajo le prvi neodvisni stranki v EU, tj. ne da bi bili v prodajno pot vključeni njeni dve povezani družbi, vendar je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je istim strankam v EU prodajala druge izdelke. Poleg tega je povedala, da namerava proizvajati in prodajati v EU novo vrsto izdelka, namreč konvertersko aluminijasto folijo (KAF). Ker je možno, da bi se ta nova vrsta izdelka prodajala istim strankam v EU, niti spremenjena ponudba za zavezo ne more dovolj omejiti tveganja za navzkrižno kompenzacijo.

(115)

Komisija je s Sklepom 2009/736/ES (4) sprejela zavezo, ki jo je ponudil Companhia Brasileira de Aluminio („CBA“). Svet priznava, da ponudba zaveze odpravlja škodljiv učinek dampinga in v zadostnem obsegu omejuje tveganje izogibanja. Ponudba družbe Rusal Armenal se zavrne iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 114, in zaradi nepravilnosti pri njihovih računovodskih evidencah, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 21 in 22.

(116)

Da se Komisiji in carinskim organom nadalje omogoči učinkovito spremljanje skladnosti CBA z zavezo, ko se zadevnemu carinskemu organu predloži zahteva za sprostitev v prosti promet, mora biti oprostitev plačevanja protidampinške dajatve pogojena (i) s predložitvijo računa na podlagi zaveze, tj. trgovinskega računa, ki vsebuje vsaj elemente, naštete v Prilogi, in izjavo, določeno v Prilogi II; (ii) z dejstvom, da CBA uvoženo blago proizvede, odpremi in zaračuna neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti ter (iii) dejstvom, da blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze. Kadar zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, se ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet uvede ustrezna protidampinška dajatev.

(117)

Kadar Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe po kršitvi umakne svoje sprejetje zaveze s sklicevanjem na določene transakcije ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne, nastane ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet carinski dolg.

(118)

Uvozniki se morajo zavedati možnosti nastanka carinskega dolga kot običajnega trgovinskega tveganja ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet, kot je opisano v uvodnih izjavah 116 in 117, tudi če je Komisija sprejela zavezo, ki jo ponudi proizvajalec, od katerega posredno ali neposredno kupujejo.

(119)

V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi Komisijo takoj obvestiti, kadar odkrijejo znake kršitve zaveze.

(120)

Iz zgoraj omenjenih razlogov šteje Komisija zavezo, ki jo je ponudil CBA, za sprejemljivo, zavezo Armenala pa za nesprejemljivo. Zadevni družbi sta bili seznanjeni z osnovnimi dejstvi, premisleki in obveznostmi, na katerih temeljita sprejetje in zavrnitev.

(121)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali če Komisija umakne sprejetje zaveze, začne protidampinška dajatev, ki jo je določil Svet v skladu s členom 9(4), samodejno veljati s členom 8(9) osnovne uredbe.

(122)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi so naslednji:

(123)

Predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(124)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države –

—

ga proizvede, odpremi in zaračuna neposredno omenjeno podjetje prvi neodvisni stranki v Skupnosti, ter

—

to blago spremlja račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi II te Uredbe, ter

—

blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

—

kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v odstavku 1, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz tega odstavka ali

—

ko Komisija umakne svoje sprejetje zaveze na podlagi člena 8(9) osnovne uredbe v uredbi ali sklepu, ki velja za določene transakcije, ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne.