(1)

V nekdanje poglavje 10 je bilo vključeno Priporočilo Komisije 96/280/ES (1) o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij. Zaradi vrste težav, ki so se pojavile pri razlagi uporabe Priporočila Komisije 96/280/ES, in po prejetju pripomb podjetij so se pojavile zahteve po vrsti sprememb Priporočila Komisije 96/280/ES. Vendar se je Komisija zaradi večje jasnosti raje odločila, da Priporočilo Komisije 96/280/ES nadomesti z novim Priporočilom Komisije 2003/361/ES, ki vsebuje novo opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij (v nadaljnjem besedilu ‚MSP‘).

(2)

Nadzorni organ Efte je izbrisal prejšnje poglavje 10 (ki je vključevalo Priporočilo Komisije 96/280/ES) z Odločbo št. 198/03/COL z dne 5. novembra 2003 (2), ker je bila tudi nova opredelitev MSP, določena v novem Priporočilu Komisije 2003/361/ES, vključena v Prilogo k novi uredbi o skupinski izjemi za pomoč MSP (3).

(3)

Ker pa opredelitev MSP kljub temu služi kot splošno referenčno orodje znotraj Smernic o državni pomoči, ki vsebujejo več sklicevanj na opredelitev MSP, Nadzorni organ meni, da je novo opredelitev MSP, določeno v novem Priporočilu Komisije št. 2003/361/ES, koristno vključiti v Smernice o državni pomoči. Zato to novo poglavje 10 vključuje novo opredelitev MSP, določeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES. (4)

(4)

Treba je razjasniti, da je v skladu s

treba kot podjetje obravnavati vsako pravno ali fizično osebo, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno naravo, kar zlasti vključuje pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo z obrtjo in drugimi dejavnostmi kot posamezniki ali v okviru družinskega podjetja, partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

(5)

Nedvomno ostaja eno najpomembnejših meril število zaposlenih (‚merilo števila zaposlenih‘) in treba ga je upoštevati kot poglavitno merilo. Vendar je tudi uvedba finančnega merila potreben dodatek, ki bo pomagal doumeti dejansko velikost in učinkovitost podjetja in njegov položaj v primerjavi s tekmeci. Kljub temu pa se promet ne bi smel uporabljati kot edino finančno merilo, zlasti zato, ker imajo podjetja v sektorju prodaje in distribucije že zaradi svoje narave navadno višje prihodke od prometa kot podjetja v proizvodnem sektorju. Tako je treba merilo prometa kombinirati z merilom bilančne vsote, ki odraža celotno premoženje podjetja, pri čemer mora obstajati možnost, da se lahko katero koli od teh dveh meril preseže.

(6)

Zgornja meja prometa se nanaša na podjetja, ki delujejo v zelo različnih vrstah gospodarske dejavnosti. Da ne bi po nepotrebnem omejevali praktičnosti uporabe te opredelitve, jo je treba prilagoditi gibanju cen in produktivnosti.

(7)

Če ni nobenega novega elementa, je pri zgornji meji bilančne vsote upravičeno ohraniti pristop, pri katerem se za zgornjo mejo prometa uporabi koeficient, ki temelji na statističnem razmerju med obema spremenljivkama. Statistični trend zahteva večje povečanje pri zgornji meji prometa. Ker se trend razlikuje glede na kategorijo velikosti podjetja, je tudi ustrezno prilagoditi koeficient, da bi čim bolj natančno odražal gospodarsko gibanje in da ne bi slabše obravnaval mikro in majhnih podjetij v primerjavi s srednje velikimi podjetji. Pri mikro in majhnih podjetjih je ta koeficient zelo blizu 1. Zaradi poenostavitve zadev je zato treba za zgornje meje prometa in zgornje meje bilančne vsote izbrati eno samo vrednost.

(8)

Treba je tudi bolje opredeliti mikro podjetja – kategorijo majhnih podjetij, ki je posebno pomembna za razvoj podjetništva in ustvarjanje delovnih mest.

(9)

Da bi bolje razumeli dejanski gospodarski položaj MSP in da bi iz te kategorije izločili skupino podjetij, katerih gospodarska moč bi lahko presegala moč dejanskih MSP, je treba uvesti razlikovanje med različnimi vrstami podjetij glede na to, ali so neodvisna, ali imajo kapital, ki ne pomeni nadzornega položaja (partnerska podjetja), in ali so povezana z drugimi podjetji. Ohrani se meja 25 % kapitala iz prejšnjega Priporočila Komisije 96/280/ES, pod katero se podjetje šteje za neodvisno.

(10)

Da bi spodbudili ustanavljanje podjetij, lastniško financiranje MSP ter razvoj podeželja in lokalni razvoj, se lahko podjetja štejejo za neodvisna, čeprav delež kapitala nekaterih kategorij vlagateljev, ki pozitivno vplivajo na financiranje in ustvarjanje podjetij, znaša 25 % ali več. Vendar pogoji za te vlagatelje niso bili opredeljeni vnaprej. Posebej velja omeniti primer ‚poslovnih angelov‘ (posamezniki ali skupine posameznikov, ki se redno ukvarjajo z vlaganjem tveganega kapitala), ker – v primerjavi z drugimi vlagatelji tveganega kapitala – znajo ustrezno svetovati novim podjetnikom, kar je izredno dragoceno. Poleg tega njihove naložbe lastniškega kapitala dopolnjujejo dejavnosti družb za tvegani kapital, saj zagotavljajo manjše zneske na zgodnejši stopnji obstoja podjetja.

(11)

Da bi poenostavili zadeve, zlasti za države Efte in podjetja, je treba pri opredeljevanju povezanih podjetij uporabiti pogoje, določene v Direktivi Sveta 83/349/ES z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih (5), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) če ti pogoji ustrezajo namenom tega poglavja. Da bi okrepili pobude za naložbe v delniško financiranje MSP, je bila uvedena domneva o odsotnosti prevladujočega vpliva na zadevno podjetje z upoštevanjem meril iz člena 5(3) Direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (7), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES.

(12)

V ustreznih primerih je treba upoštevati odnose med podjetji, ki potekajo prek fizičnih oseb za zagotovitev, da imajo koristi od različnih prednosti, ki jih imajo MSP od predpisov ali ukrepov v njihovo korist, samo MSP, ki jih dejansko potrebujejo. Da bi resnično kar najbolj omejili pregledovanje takšnih položajev, je bilo upoštevanje takšnih primerov omejeno na upoštevni trg ali sosednje trge – pri čemer se po potrebi sklicuje na opredelitev „upoštevnega trga“ s strani Nadzornega organa v Prilogi I k njegovemu Sklepu o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava znotraj EGP (8).

(13)

Da bi se izognili samovoljnim razlikovanjem med različnimi javnimi organi države Efte in zaradi potrebe po pravni varnosti je treba potrditi, da podjetje s 25 % ali več svojega kapitala ali glasovalnih pravic pod nadzorom javnega organa ni MSP.

(14)

Da bi zmanjšali administrativno obremenitev podjetij ter poenostavili in pospešili administrativo obravnavanje primerov, za katere se zahteva status MSP, je ustrezno omogočiti podjetjem, da uporabijo slovesne izjave, s katerimi potrdijo nekatere svoje lastnosti.

(15)

Treba je podrobno opredeliti sestavo števila zaposlenih za namene opredelitve MSP. Za spodbujanje razvoja poklicnega usposabljanja in tečajev ob praktičnem delu je pri izračunavanju števila osebja zaželeno, da se vajencev in študentov s pogodbo o poklicnem usposabljanju ne upošteva. Podobno ne bi smeli upoštevati porodniškega ali starševskega dopusta.

(16)

Različne vrste podjetij, opredeljene glede na njihov odnos z drugimi podjetji, ustrezajo objektivno različnim stopnjam integracije. Zato je pri izračunavanju količin, ki predstavljajo njihovo dejavnost in gospodarsko moč, ustrezno uporabljati različne postopke za posamezne vrste podjetij.

(17)

Podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

(18)

Kategorijo mikro, majhnih in srednje velikih podjetij sestavljajo podjetja, ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

(19)

V kategoriji MSP se majhno podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kakor 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

(20)

V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kakor 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR.

(21)

‚Neodvisno podjetje‘ je vsako podjetje, ki ne izpolnjuje opredelitve partnerskega podjetja v smislu odstavkov 22–23 ali povezanega podjetja v smislu odstavkov 24–28.

(22)

‚Partnerska podjetja‘ so vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo opredelitve povezanih podjetij v smislu odstavkov 24–28 in med katerimi obstaja naslednje razmerje: podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) ima samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu odstavkov 24–28, v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

(23)

Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, in torej nima partnerskih podjetij, tudi če 25 % prag dosežejo ali presežejo naslednji vlagatelji, če ti vlagatelji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavkov 24–28:

(24)

‚Povezana podjetja‘ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:

(25)

Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji, našteti v odstavku 23, ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

(26)

Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo z enim ali več povezanimi podjetji katero koli razmerje, navedeno v odstavku 24, ali kateri koli vlagatelj iz odstavka 23.

(27)

Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo eno od navedenih razmerij s fizično osebo ali skupino fizičnih oseb, ki posluje skupaj, če so vključena v njihovo dejavnost ali del njihove dejavnosti na upoštevnem trgu ali na sosednjih trgih.

(28)

‚Sosedni trg‘ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod upoštevnim trgom.

(29)

Podjetje se ne obravnava kot MSP, če 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ni v neposredni ali posredni, skupni ali posamezni lasti enega ali več javnih organov, razen v primerih iz odstavka 23.

(30)

Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o najvišjih vrednostih iz oddelka 10.2.2. Izjavo lahko poda tudi, če zaradi razpršenosti kapitala ni mogoče natančno ugotoviti lastništva, vendar podjetje v tem primeru v dobri veri izrazi svojo legitimno domnevo, da 25 % ali več kapitala ni v lasti enega samega podjetja ali v skupni lasti več podjetij. Takšne izjave se podajo, ne da bi posegale v preverjanja in preiskave v skladu z državnimi pravili in pravili EGP.

(31)

Podatki, ki se uporabijo glede števila zaposlenih in finančnih zneskov, so podatkiiz zadnjega potrjenega obračunskega obdobja in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka poslovnih knjig. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

(32)

Če podjetje na dan zaključka poslovnih knjig ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz oddelka 10.2.2, izgubi ali pridobi status srednje velikega, majhnega ali mikro podjetja samo, če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih.

(33)

V primeru novo ustanovljenih podjetij, katerih zaključni računi še niso bili potrjeni, se podatki,ki se uporabijo, izpeljejo iz dobroverne ocene med finančnim letom.

(34)

Število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v njegovem imenu celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo honorarno zaposlenih ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delojemalcev se upošteva kot del LDE. Osebje podjetja sestavljajo:

(35)

Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju niso del osebja. Trajanje materinskega ali starševskega dopusta ni všteto.

(36)

Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določijo izključno na podlagi računovodskih izkazov tega podjetja.

(37)

Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja ali na podlagi konsolidiranih zaključnih računov podjetja ali konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno za namene konsolidacije, če ti obstajajo.

(38)

Podatkom iz odstavka 37 se prištejejo podatki za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem. Združevanje podatkov je sorazmerno z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Za navzkrižna lastništva se uporabi višji odstotek.

(39)

Podatkom iz odstavkov 37 in 38 se prištejejo v višini 100 % podatki za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v zaključne račune z uskupinjenjem.

(40)

Za uporabo odstavkov 37–39 se podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja izpeljejo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se prištejejo v višini 100 % podatki za vsa podjetja, ki so povezana s temi partnerskimi podjetji, razen če njihovi podatki niso bili že vključeni z uskupinjenjem.

(41)

Za uporabo istih odstavkov 37–39 se podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, izpeljejo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se sorazmerno prištejejo podatki vsakega možnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili njihovi podatki že vključeni v konsolidirane zaključne račune v odstotku, opredeljenem v odstavku 38.

(42)

Če v konsolidiranih zaključnih računih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se število zaposlenih izračuna s sorazmernim združevanjem podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.

(43)

Na podlagi ponovnega pregleda uporabe opredelitve iz tega poglavja, ki bo oblikovana po tem, ko bo Evropska komisija v zvezi s tem izdala osnutek, in ob upoštevanju vseh sprememb člena 1 Direktive 83/349/EGS o opredelitvi povezanih podjetij v smislu navedene direktive, bo Nadzorni organ po potrebi prilagodil opredelitev iz tega poglavja in zlasti zgornje meje prihodka in bilančne vsote, da bi upošteval izkušnje in gospodarski razvoj v EGP.

(44)

Novo poglavje 10 se začne uporabljati z dnem, ko ga sprejme Nadzorni organ Efte.“