4.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/32

(1)

Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen je bil vzpostavljen celovit sistem homologacije motornih vozil v Skupnosti. Tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil v zvezi s pogonom na vodik bi bilo treba uskladiti, da se v različnih državah članicah ne bi sprejemale različne zahteve ter da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in hkrati visoka raven varstva okolja in javne varnosti.

(2)

Ta uredba je ločena uredba za namene postopka homologacije v Skupnosti, predvidenega z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (3). Priloge IV, VI in XI k navedeni direktivi bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Na pobudo Evropskega parlamenta je bil v zakonodajo ES o vozilih uveden nov regulativni pristop. Zato bi morala ta uredba določiti samo temeljne določbe o zahtevah za homologacijo vodikovih sistemov in sestavnih delov vodikovih sistemov, pri čemer bi bilo treba tehnične specifikacije določiti z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(4)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev zahtev in preskusnih postopkov v zvezi z novo obliko shranjevanja ali uporabe vodika, dodatnimi sestavnimi deli vodikovega sistema in pogonskim sistemom. Prav tako bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev specifičnih postopkov, preskusov in zahtev v zvezi z zaščito vozil s pogonom na vodik pred udarci in varnostnimi zahtevami integriranega sistema. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

V prometnem sektorju bi moral biti eden od poglavitnih ciljev povečanje deleža okolju prijaznejših vozil. Potrebna so dodatna prizadevanja za dajanje večjega števila takih vozil na trg. Uvedba vozil, ki uporabljajo alternativna goriva, lahko bistveno izboljša kakovost zraka v mestih in posledično tudi stanje javnega zdravja.

(6)

Vodik se šteje za čisto pogonsko sredstvo za prihodnost, ki je usmerjeno k gospodarstvu brez onesnaževanja, temelječe na ponovni uporabi surovin in obnovljivih energetskih virov, saj vozila s pogonom na vodik ne sproščajo onesnaževal na osnovi ogljika ali toplogrednih plinov. Ker je vodik energetski nosilec, ne pa vir energije, je z vidika podnebne politike vrednost pogona na vodik odvisna od tega, iz katerega vira je vodik pridobljen. Zato bi bilo treba paziti, da se vodikovo gorivo proizvaja na trajnosten način in kolikor je to mogoče iz obnovljivih energetskih virov, tako da je končni rezultat uvedbe vodika kot goriva za motorna vozila na okolje pozitiven.

(7)

Končno poročilo CARS 21 skupine na visoki ravni navaja, „da bi bilo treba, kjer je to primerno, ohraniti prizadevanja za povečanje mednarodnega usklajevanja predpisov za motorna vozila z namenom vključiti ključne avtomobilske trge ter razširiti usklajevanje na še nezajeta področja, zlasti v okviru obeh sporazumov Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNECE) iz let 1958 in 1998“. V skladu s tem priporočilom bi morala Komisija še naprej podpirati razvoj mednarodno usklajenih zahtev za motorna vozila pod okriljem UNECE. V primeru, da se sprejme globalni tehnični predpis (GTR) za vozila s pogonom na vodik oziroma gorivne celice, bi morala Komisija še posebej pretehtati možnost prilagoditve zahtev, ki jih določa ta uredba, zahtevam določenim z GTR.

(8)

Vodikove mešanice bi bilo mogoče uporabiti do začetka uporabe čistega vodika kot prehodno gorivo ter tako olajšati uvedbo vozil s pogonom na vodik v državah članicah z dobro infrastrukturo naravnega plina. Komisija bi morala zato razviti zahteve za uporabo mešanic vodika in naravnega plina/biometana, ki bodo upoštevale tehnično izvedljivost in koristi za okolje, zlasti mešalno razmerje vodika in plina.

(9)

Opredelitev okvira za homologacijo vozil s pogonom na vodik bi prispevala k zaupanju možnih uporabnikov in splošne javnosti v novo tehnologijo.

(10)

Zato je treba vzpostaviti primeren okvir, da se pospeši dajanje na trg vozil z inovativnimi pogonskimi tehnologijami in vozil, ki uporabljajo alternativna goriva z majhnim vplivom na okolje.

(11)

Večina proizvajalcev veliko investira v razvoj vodikove tehnologije, prav tako pa so takšna vozila že začeli dajati na trg. Verjetno se bo v prihodnosti delež vozil s pogonom na vodik v skupnem številu vozil povečal. Zato je potrebna specifikacija skupnih zahtev v zvezi z varnostjo vozil s pogonom na vodik. Ker bi proizvajalci pri razvoju vozil s pogonom na vodik lahko sledili različnim pristopom, je treba varnostne zahteve določiti tako, da bodo tehnološko nevtralne.

(12)

Treba je določiti tiste varnostne zahteve za vodikove sisteme in njihove sestavne dele, ki so potrebne za pridobitev homologacije.

(13)

Za homologacijo vozil s pogonom na vodik je treba določiti zahteve za namestitev vodikovega sistema in njegovih sestavnih delov v vozilo.

(14)

Zaradi značilnosti goriva je možno, da bodo vozila s pogonom na vodik zahtevala specifično obravnavo s strani reševalnih služb. Zato je treba določiti zahteve za jasno in hitro identifikacijo teh vozil, ki bodo reševalnim službam omogočile obveščenost o gorivu, ki se nahaja v vozilu. Način identifikacije bi moral ustrezati svojemu namenu, obenem pa po možnosti pri javnosti ne bi smel povzročati zaskrbljenosti.

(15)

Prav tako je pomembno, da se določijo obveznosti proizvajalcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev, da se v vozilih s pogonom na vodik uporabi napačno gorivo.

(16)

Vozila s pogonom na vodik lahko na trgu uspejo le, če bo v Evropi na voljo dovolj ustreznih črpalk. Komisija bi morala zato preučiti ustrezne ukrepe, s katerimi bi podprla ustanovitev mreže črpalk za vozila s pogonom na vodik po vsej Evropi.

(17)

Inovativna mala vozila, označena v skladu z zakonodajo ES o homologaciji kot vozila kategorije L, se štejejo kot prvi uporabniki vodika v obliki goriva. Uvedba vodika za ta vozila je manj zahtevna, saj so tehnični izzivi in višina investicije pri njih nižji kot pri avtomobilih kategorij M in N, kakor so opredeljene v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES. Komisija bi morala najpozneje do 1. januarja 2010 oceniti možnost regulacije homologacije vozil na vodik kategorije L.

(18)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja notranjega trga z uvedbo skupnih tehničnih zahtev v zvezi z motornimi vozili s pogonom na vodik, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

1.

vozila s pogonom na vodik kategorij M in N, kakor so opredeljene v oddelku A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES, vključno z zaščito pred udarci in električno varnostjo takšnih vozil;

2.

sestavne dele vodikovega sistema za motorna vozila kategorij M in N, navedene v Prilogi I;

3.

vodikove sisteme, namenjene za motorna vozila kategorij M in N, vključno z novimi oblikami shranjevanja ali uporabe vodika.

(a)

„vozilo s pogonom na vodik“ pomeni vsako motorno vozilo, ki kot gorivo za pogon uporablja vodik;

(b)

„pogonski sistem“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem ali sistem gorivnih celic, ki se uporablja za pogon vozila;

(c)

„sestavni del vodikovega sistema“ pomeni posodo za vodik in vse druge dele vozila s pogonom na vodik, ki so v neposrednem stiku z vodikom ali tvorijo del vodikovega sistema;

(d)

„vodikov sistem“ pomeni sestav sestavnih delov vodikovega sistema in povezovalnih delov, nameščenih na vozilih s pogonom na vodik, razen pogonskih sistemov ali pomožnih pogonskih enot;

(e)

„najvišji dovoljeni delovni tlak (MAWP)“ pomeni najvišji tlak, pod katerim določen sestavni del lahko deluje in ki je osnova za določanje trdnosti obravnavanega sestavnega dela;

(f)

„nazivni delovni tlak (NWP)“ pomeni pri posodah ustaljen tlak pri enotni temperaturi 288 K (15 °C) za polno posodo, pri drugih sestavnih delih pa je to tlak, pod katerim sestavni del običajno deluje;

(g)

„notranji rezervoar“ pomeni del posode za vodik, namenjen uporabi tekočega vodika, ki vsebuje globoko ohlajeni vodik.

(a)

sisteme za spremljanje in uravnavanje uporabe;

(b)

sisteme vmesnikov vozila;

(c)

sisteme proti prekoračitvi pretoka;

(d)

sisteme za zaščito pred previsokim tlakom;

(e)

sisteme za ugotavljanje okvar toplotnega izmenjevalnika.

(a)

sestavni deli vodikovega sistema in vodikovi sistemi delujejo na pravilen in varen način ter da zanesljivo vzdržijo električne, mehanične, toplotne in kemične delovne pogoje, ne da bi pri tem puščali ali bili vidno deformirani;

(b)

so vodikovi sistemi zaščiteni proti previsokemu tlaku;

(c)

so materiali tistih delov sestavnih delov vodikovega sistema in vodikovih sistemov, ki so v neposrednem stiku z vodikom, združljivi z vodikom;

(d)

sestavni deli vodikovega sistema in vodikovi sistemi zanesljivo vzdržijo predvideno temperaturo in tlak v času svoje predvidene življenjske dobe;

(e)

sestavni deli vodikovega sistema in vodikovi sistemi zanesljivo vzdržijo različne delovne temperature, določene v izvedbenih ukrepih;

(f)

so sestavni deli vodikovega sistema označeni v skladu z izvedbenimi ukrepi;

(g)

je na sestavnih delih vodikovega sistema z usmerjenim tokom smer toka jasno označena;

(h)

so sestavni deli vodikovega sistema in vodikovi sistemi oblikovani tako, da se lahko vgradijo v skladu z zahtevami iz Priloge VI.

(a)

podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije novega tipa vozil iz razlogov v zvezi s pogonom na vodik, kadar tako vozilo ni v skladu z zahtevami iz te uredbe ali njenih izvedbenih ukrepov, in

(b)

podelitev ES-homologacije sestavnega dela novim tipom sestavnih delov vodikovega sistema ali vodikovih sistemov, kadar tak sestavni del ali sistem ni v skladu z zahtevami iz te uredbe ali njenih izvedbenih ukrepov.

(a)

iz razlogov v zvezi s pogonom na vodik certifikate o skladnosti za nova vozila obravnavajo kot neveljavne za namene člena 26 Direktive 2007/46/ES in prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe takih vozil, kadar taka vozila niso v skladu z zahtevami iz te uredbe ali njenih izvedbenih ukrepov, in

(b)

prepovejo prodajo in začetek uporabe novih sestavnih delov vodikovega sistema ali vodikovih sistemov, kadar taki sestavni deli ali sistemi niso v skladu z zahtevami iz te uredbe ali njenih izvedbenih ukrepov.

(a)

iz razlogov v zvezi s pogonom na vodik zavrniti odobritve ES-homologacije ali nacionalne homologacije novih tipov vozil ali ES-homologacije za nove vrste sestavnih delov vodikovega sistema ali vodikovega sistema, kadar so taka vozila, sestavni deli ali sistemi v skladu z zahtevami iz te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov, ali

(b)

prepovedati registracije, prodaje in začetek uporabe novih vozil ali prodaje in začetka uporabe novih sestavnih delov vodikovega sistema ali vodikovih sistemov, kadar so taka vozila, sestavni deli ali sistemi v skladu z zahtevami iz te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov.

(a)

upravne določbe za ES-homologacijo vozil s pogonom na vodik, sestavnih delov vodikovega sistema in vodikovih sistemov;

(b)

pravila o informacijah, ki jih morajo proizvajalci zagotoviti za namene homologacije in pregledov iz člena 4(4) in (5);

(c)

podrobna pravila za preskusne postopke iz prilog II do V;

(d)

podrobna pravila za vgradnjo sestavnih delov vodikovega sistema in vodikovih sistemov iz Priloge VI;

(e)

podrobna pravila za varno in zanesljivo delovanje sestavnih delov vodikovega sistema in vodikovih sistemov iz člena 5;

(f)

podrobna pravila za označevanje ali druge načine jasne in hitre identifikacije vozil na vodikov pogon iz točke 16 Priloge VI.

(a)

specifikacije za zahteve, povezane z enim od naslednjega:

(b)

druge ukrepe, potrebne za uporabo te uredbe.

(a)

dajanje lažnih izjav med homologacijskimi postopki ali postopki, ki vodijo do preklica;

(b)

ponarejanje rezultatov preskusov za homologacijo ali preskusov skladnosti med uporabo;

(c)

prikrivanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do preklica ali odvzema homologacije;

(d)

zavrnitev omogočanja dostopa do informacij;

(e)

uporabo odklopnih naprav.