17.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 273/1

(1)

Trenutna ureditev sektorja sadja in zelenjave je določena z Uredbo Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (2), Uredbo Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov (4).

(2)

Na podlagi izkušenj bi bilo treba ureditev za sektor sadja in zelenjave spremeniti, da bi dosegli naslednje cilje: izboljšali konkurenčnost in tržno usmerjenost sektorja ter tako prispevali k dosegi trajnostne proizvodnje, konkurenčne na notranjem in zunanjem trgu, zmanjšali nihanje prihodkov proizvajalcev zaradi kriz na trgu, povečali porabo sadja in zelenjave v Skupnosti in nadaljevali s prizadevanji sektorja za ohranitev in varstvo okolja.

(3)

Ker zaradi skupne narave trga za sadje in zelenjavo teh ciljev države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi potrebe po nadaljnjem skupnem ukrepanju lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(4)

Komisija je predložila ločen predlog uredbe Sveta o skupni ureditvi kmetijskih trgov, ki bi lahko sprva vključeval nekatere horizontalne določbe, ki bi zajemale sektor sadja in zelenjave in bi se uporabljale za vrsto drugih kmetijskih proizvodov, zlasti določbe o upravljalnem odboru. Ustrezno je, da se take določbe ohranijo v uredbah (ES) št. 2200/96 in (ES) št. 2201/96. Vendar bi bilo treba te določbe posodobiti, poenostaviti in racionalizirati, tako da bi jih lahko zlahka vključili v uredbo o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov.

(5)

Druge določbe, ki so specifične za sektor sadja in zelenjave, je treba zaradi obsega sprememb sedanje ureditve in zaradi jasnosti vključiti v posebno uredbo. Če so te določbe v določeni meri prav tako horizontalne in torej veljajo za vrsto drugih kmetijskih proizvodov, na primer določbe o tržnih standardih in trgovanju s tretjimi državami, bi jih bilo treba prav tako posodobiti in poenostaviti, da bi se lahko kasneje enostavneje vključile v zgoraj navedeno uredbo o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov. Zato se veljavni horizontalni instrumenti s to uredbo ne bi smeli razveljaviti ali spremeniti, razen če so postali zastareli, odvečni ali se zaradi svoje narave ne bi smeli obravnavati na ravni Sveta.

(6)

Področje uporabe te uredbe bi moralo vključevati proizvode, ki jih zajemata skupni ureditvi trgov za sadje in zelenjavo ter za predelano sadje in zelenjavo. Vendar pa določbe o organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah ter sporazumih veljajo samo za proizvode, ki jih zajema skupna ureditev trga za sadje in zelenjavo, in to razlikovanje bi bilo treba ohraniti. Področje skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo bi bilo treba razširiti tudi na določene kuhinjske začimbe, da bi lahko ta ureditev veljala tudi zanje. Timijan in žafran sta trenutno vključena v Uredbo Sveta (EGS) št. 827/68 z dne 28. junija 1968 o skupni ureditvi trga za nekatere proizvode, navedene v Prilogi II k Pogodbi (5), iz katere bi ju bilo treba zato odstraniti.

(7)

Za nekatere proizvode bi morali veljati tržni standardi, predvsem glede opredelitve, kakovosti, razvrščanja v razrede, velikosti, pakiranja, zavijanja, skladiščenja, prevoza, predstavitve, trženja in označevanja, da bi bil lahko trg preskrbljen s proizvodi enake in zadovoljive kakovosti. Poleg tega bi bilo morda treba sprejeti posebne ukrepe, zlasti posodobljene metode analize in druge ukrepe za določanje značilnosti zadevnih standardov, da bi se izognili zlorabam v zvezi s kakovostjo in pristnostjo proizvodov, ponujenih potrošnikom, in večjim motnjam na trgih, ki bi jih take zlorabe lahko povzročile.

(8)

Direktiva Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, (6) in Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, (7) trenutno določata posebne določbe v zvezi s proizvodnjo, sestavo in označevanjem teh proizvodov. Vendar pa ti predpisi niso v celoti posodobljeni, saj v njih ni upoštevan razvoj ustreznih mednarodnih standardov; zato bi jih bilo treba zaradi posodobitve spremeniti.

(9)

Pridelava in trženje sadja in zelenjave bi morala v celoti upoštevati varovanje okolja, vključno z načinom obdelovanja, ravnanjem z odpadki in uničenjem proizvodov, ki se umaknejo s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja podeželja.

(10)

Organizacije proizvajalcev kot temeljni akterji pri ureditvi trga za sadje in zelenjavo zagotavljajo njegovo decentralizirano delovanje na svoji ravni. Zaradi vedno večje koncentracije povpraševanja je združevanje ponudbe prek teh organizacij še vedno gospodarska nujnost, da bi se okrepil položaj proizvajalcev na trgu. Tako združevanje mora potekati prostovoljno in bi moralo z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih organizacije proizvajalcev nudijo svojim članom, dokazati svojo koristnost. Ker organizacije proizvajalcev delujejo izključno v korist svojih članov, bi se moralo šteti, da v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

(11)

Izkušnje kažejo, da so organizacije proizvajalcev ustrezno orodje za združevanje ponudbe. Vendar razširjenost organizacij proizvajalcev v različnih državah članicah ni enakomerna. Da bi še povečali privlačnost organizacij proizvajalcev, bi bilo treba predvideti večjo prožnost njihovega delovanja, kadar je to mogoče. Tovrstna prožnost bi morala zadevati zlasti serijo proizvodov organizacije proizvajalcev, raven dovoljene neposredne prodaje in razširitev pravil na nečlane ter dovoljevanje združenjem organizacij proizvajalcev, da izvajajo dejavnosti svojih članov in da opravljanje svojih dejavnosti poverijo zunanjim izvajalcem, tudi hčerinskim podjetjem – v obeh primerih pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.

(12)

Država članica lahko prizna organizacijo proizvajalcev za sposobno prispevati k doseganju ciljev skupne ureditve trga samo, če njen poslovnik organizaciji sami in njenim članom nalaga določene zahteve. Ustanovitev in gladko delovanje operativnih skladov zahtevata, da bi morale organizacije proizvajalcev praviloma prevzeti odgovornost za celotno proizvodnjo sadja in zelenjave njihovih članov.

(13)

Skupinam proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu in želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev v skladu s to uredbo, bi bilo treba omogočiti prehodno obdobje, v katerem lahko prejemajo državno finančno pomoč in finančno pomoč Skupnosti, če te skupine proizvajalcev sprejmejo določene obveznosti.

(14)

Da se organizacijam proizvajalcev naloži večjo odgovornost predvsem za njihove finančne odločitve in da se dodeljena javna sredstva uporabljajo za pripravo na prihodnje zahteve, bi bilo treba določiti pogoje za uporabo teh sredstev. Ustrezna rešitev je skupno financiranje operativnih skladov, ki jih ustanovijo organizacije proizvajalcev. V določenih primerih bi bilo treba dovoliti dodatne možnosti financiranja. Zaradi zajezitve odhodkov Skupnosti bi bilo treba omejiti pomoč, namenjeno organizacijam proizvajalcev, ki ustanovijo operativne sklade.

(15)

V regijah, kjer je organizacija proizvodnje slaba, bi bilo treba dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede teh struktur v posebej neugodnem položaju, bi morala imeti Skupnost možnost, da to pomoč povrne.

(16)

Za poenostavitev tega sistema in zmanjšanje s tem povezanih stroškov bi bilo lahko koristno, da bi se, kadar je to mogoče, postopki in pravila za upravičenost odhodkov v okviru operativnih skladov uskladili s tistimi za programe razvoja podeželja, pri čemer morajo države članice oblikovati nacionalne strategije za operativne programe.

(17)

Da bi se vpliv organizacij proizvajalcev in njihovih združenj še bolj okrepil in da bi se zagotovila zaželena stabilnost trga, bi bilo treba državam članicam pod določenimi pogoji dovoliti, da pravila, zlasti o proizvodnji, trženju in varstvu okolja, ki so jih za svoje člane sprejele organizacije ali njihova združenja v posamezni regiji, razširijo na proizvajalce nečlane v tej regiji. Ob ustrezni utemeljitvi bi bilo treba določene stroške, ki nastanejo zaradi razširitve teh pravil, zaračunati zadevnim proizvajalcem, saj jim bo ta razširitev koristila. Vendar ta razširitev pravil za ekološke proizvajalce ne bi smela veljati brez privolitve večine teh proizvajalcev. Za takojšnji odziv na krize je treba dovoliti hitro razširitev teh pravil za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

(18)

V uredbah (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 je bilo določenih več raznovrstnih shem pomoči za določeno sadje in zelenjavo. Zaradi števila in raznovrstnosti teh shem je z njimi težko upravljati. Namenjene so bile določenemu sadju in zelenjavi, vendar niso mogle v celoti upoštevati regionalnih pogojev za proizvodnjo in niso zajemale vsega sadja in zelenjave. Zato bi bilo primerno poiskati drug instrument za podpiranje proizvajalcev sadja in zelenjave.

(19)

Poleg tega sheme pomoči za sadje in zelenjavo niso bile popolnoma vključene v Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete (8). To je povzročilo določene zaplete in togost pri upravljanju teh shem.

(20)

Zaradi zagotovitve bolj usmerjenega, vendar prilagodljivega sistema podpore za sektor sadja in zelenjave ter njegove poenostavitve je priporočljivo, da se veljavne sheme pomoči odpravijo, sadje in zelenjava pa se v celoti vključita v shemo, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1782/2003. Zato bi bilo treba predvideti, da so kmetje, ki so v referenčnem obdobju pridelovali sadje in zelenjavo, upravičeni do sheme enotnega plačila. Prav tako bi bilo treba predvideti, da države članice v okviru sheme enotnega plačila določijo referenčne zneske in upravičene hektare na podlagi reprezentativnega obdobja, ki ustreza trgu vsakega sadja in zelenjave, ter primernih objektivnih in nediskriminatornih meril. Površine, na katerih se pridelujeta sadje in zelenjava, vključno s trajnimi nasadi sadja in zelenjave, ter drevesnice bi morale biti upravičene do sheme enotnega plačila. Nacionalne zgornje meje bi bilo treba ustrezno spremeniti. Določiti bi bilo treba prehodna obdobja, da bi lahko zadevni sektorji prilagodili na vključitev v shemo enotnega plačila. Zlasti bi bilo treba predvideti nevezana plačila za sadje in zelenjavo ter začasno vezano pomoč na površino za nekatere proizvode, namenjene predelavi, ki so bili upravičeni do pomoči v okviru obstoječih shem pomoči, ter za jagode in maline. Za slednje proizvode se lahko poleg pomoči Skupnosti odobri nacionalni dodatek. Predvideti bi bilo treba tudi, da Komisija sprejme podrobna izvedbena pravila in morebitne potrebne prehodne ukrepe v zvezi z navedenim.

(21)

Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Presežki na trgu, tudi če niso preveliki, lahko povzročijo precejšnje motnje na trgu. Uporabljali so se nekateri sistemi za umik s trga, vendar se je izkazalo, da je njihovo upravljanje nekoliko zapleteno. Treba bi bilo uvesti dodatne ukrepe za obvladovanje kriz na način, ki bi bil čim enostavnejši za uporabo. Vključevanje vseh teh ukrepov v operativne programe organizacij proizvajalcev se zdi najboljši pristop v teh okoliščinah, prispevati pa bi moral tudi k večji privlačnosti organizacij proizvajalcev za proizvajalce. Da bi se lahko ukrepi za obvladovanje kriz razširili na nečlane, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da se jim v takih primerih v prehodnem obdobju odobri državna pomoč. Vendar pa bi morala biti pomoč nižja od tiste, ki jo prejemajo člani organizacije proizvajalcev, da je članstvo na ta način privlačno. Delovanje te državne pomoči bi bilo treba ob koncu prehodnega obdobja pregledati.

(22)

Vključitev jedilnega krompirja v shemo, določeno v Uredbi (ES) št. 1782/2003, pomeni, da bi se morale določbe Pogodbe v zvezi z državno pomočjo uporabljati tudi za jedilni krompir, da bi se tako zagotovilo pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen, pri tem pa bi moralo biti za prilagoditev sektorja predvideno prehodno obdobje.

(23)

V skladu z uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (9) prispeva Skupnost za nekatere akcije promocije do 50 %. Da bi spodbudili uživanje sadja in zelenjave med otroci v izobraževalnih ustanovah, bi bilo treba ta odstotek za promocijo sadja in zelenjave v tem primeru povečati.

(24)

Medpanožne organizacije, ki so bile ustanovljene na pobudo posameznega subjekta ali že združenih subjektov in zastopajo pomemben del različnih poklicnih skupin v sektorju sadja in zelenjave, lahko prispevajo k temu, da se bolj upošteva stanje na trgu in pospešuje komercialni pristop z namenom izboljšanja poročanja o proizvodnji, zlasti v zvezi z organizacijo proizvodnje ter predstavljanjem in trženjem proizvodov. Ker lahko delo teh organizacij na splošno prispeva k doseganju ciljev iz člena 33 Pogodbe in zlasti k ciljem te uredbe, bi bilo treba po določitvi ustrezne oblike delovanja posebej priznati tiste organizacije, ki dokažejo zadostno reprezentativnost in si praktično prizadevajo za zgoraj omenjene cilje. Določbe o razširitvi pravil, ki so jih sprejele organizacije proizvajalcev in njihova združenja, in skupnem kritju stroškov te razširitve bi se morale glede na podobnost zastavljenih ciljev uporabljati tudi za medpanožne organizacije.

(25)

Oblikovanje enotnega trga Skupnosti vključuje uvedbo trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Ta trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in naj bi načeloma stabiliziral trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(26)

Zaradi uporabe sistema vhodnih cen za sadje in zelenjavo je treba sprejeti posebne določbe, da bi se upoštevale mednarodne zaveze Skupnosti.

(27)

Pri nekaterih proizvodih je lahko za spremljanje obsega trgovanja s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami potrebna uvedba sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, tudi s plačilom varščine, da se zagotovi, da se transakcije, za katere se taka dovoljenja izdajo, tudi dejansko opravijo. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti za uvedbo sistemov dovoljenj za take proizvode.

(28)

Da bi se preprečili ali odpravili škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi jih lahko povzročil uvoz določenih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(29)

Pod določenimi pogoji bi bilo Komisijo primerno pooblastiti za odpiranje in upravljanje tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sprejetih v skladu s Pogodbo, ali iz drugih pravnih aktov Sveta.

(30)

Sistem carin omogoča, da se odpravijo vsi drugi zaščitni ukrepi na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih razmerah izkazal za neustreznega. Da trga Skupnosti ne bi nezaščitenega izpostavljali motnjam, do katerih bi lahko posledično prišlo, bi morala imeti Skupnost v takih primerih možnost, da takoj sprejme vse potrebne ukrepe. Takšni ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

(31)

Da bi zagotovili pravilno delovanje take trgovinske ureditve, bi bilo treba predvideti uravnavanje ali, če to zahtevajo razmere na trgu, prepoved uporabe postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja.

(32)

Da bi tudi v prihodnje zagotovili pravno podlago za izvozna nadomestila za sladkor, vsebovan v nekaterem predelanem sadju in zelenjavi, kot določa člen 16(1)(b) Uredbe (ES) št. 2201/96, bi bilo treba seznam zadevnih proizvodov dodati seznamu iz Priloge VII k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (10).

(33)

Direktivi 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredbe (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(34)

Ker se skupni trgi za kmetijske proizvode neprestano spreminjajo, bi morale države članice in Komisija izmenjevati informacije o pomembnih spremembah.

(35)

Pravilno delovanje enotnega trga, ki temelji na skupnih cenah, bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe v zvezi z državno pomočjo praviloma uporabljati za proizvode, vključene v to uredbo. Vendar pa bi bilo treba za sektor za predelavo paradižnika v Italiji in Španiji predvideti enkratno državno pomoč, da bi tako podprli prilagoditev tega sektorja določbam te uredbe.

(36)

Odhodke držav članic zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, bi morala financirati Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (11).

(37)

V okviru ureditve trga za sadje in zelenjavo je treba spoštovati določene obveznosti. Za zagotovitev izpolnjevanja teh obveznosti sta potrebna nadzor in uporaba kazni v primeru njihovega neizpolnjevanja. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da uvede ustrezna pravila, tudi v zvezi s povračilom neupravičenih plačil, in obveznosti držav članic glede poročanja. Posebna inšpekcijska služba v sektorju sadja in zelenjave v okviru nove ureditve ne bo več potrebna in bi jo bilo zato treba ukiniti.

(38)

Ukiniti bi bilo treba shemo pomoči, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 2202/96. Ta uredba torej ne bo imela nobenega namena več in bi jo bilo treba zato razveljaviti.

(39)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12).

(40)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba ukiniti posebna odbora za sveže sadje in zelenjavo ter predelano sadje in zelenjavo in ju nadomestiti z enotnim odborom za sadje in zelenjavo, ustanovljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96.

(41)

Prehod z veljavnih ureditev na ureditve, predvidene v tej uredbi, lahko povzroči težave, ki pa jih ta uredba ne obravnava. Za obravnavo takšnih težav bi bilo treba Komisiji omogočiti, da sprejme prehodne ukrepe. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, v skladu s katerimi bi priznanje organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, veljalo tudi v prihodnje in v skladu, s katerimi bi se operativni programi, odobreni s to uredbo, lahko nadaljevali; poleg tega bi bilo treba sprejeti podobne določbe za skupine proizvajalcev, priznane v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, in njihove načrte za priznanje.

(42)

Ta uredba bi se morala praviloma uporabljati od 1. januarja 2008. Da pa bi se izognili prekinitvi shem pomoči za predelano sadje in zelenjavo ter agrume sredi tržnega leta, bi te sheme pomoči morale biti dovoljene do konca tržnega leta 2007/2008 –

(a)

se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, če Komisija ne določi drugače;

(b)

se določijo predvsem ob upoštevanju posebnosti zadevnih proizvodov, potrebe po zagotavljanju pogojev za nemoteno prodajo teh proizvodov na trgu in interesa potrošnikov, da prejemajo ustrezne in pregledne informacije o proizvodih, predvsem o državi porekla, razredu in po potrebi sorti (ali komercialnem tipu) proizvoda;

(c)

lahko zadevajo predvsem kakovost, razvrščanje v razrede, velikost, pakiranje, zavijanje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, trženje in označevanje.

(a)

ustanovljena je na pobudo kmetov v skladu s členom 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki pridelujejo enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;

(b)

njen cilj je uporaba okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih tehnik in načina ravnanja z odpadki, predvsem zaradi varovanja kakovosti vode, tal in krajine ter zaradi ohranjanja ali spodbujanja biotske raznovrstnosti;

(c)

stremi k enemu ali več naslednjih ciljev:

(d)

njen poslovnik predpisuje posebne zahteve, določene v odstavku 2, in

(e)

v skladu s členom 4 jo prizna zadevna država članica.

(a)

upoštevajo sprejeta pravila organizacije proizvajalcev, ki se nanašajo na poročanje o proizvodnji, na proizvodnjo, trženje in varstvo okolja;

(b)

pripadajo samo eni organizaciji proizvajalcev, kar zadeva proizvodnjo katerega koli proizvoda iz odstavka 1(a), ki ga prideluje določeno kmetijsko gospodarstvo;

(c)

tržijo svojo celotno zadevno proizvodnjo določenega proizvoda preko organizacije proizvajalcev;

(d)

zagotavljajo informacije, ki jih zahtevajo organizacije proizvajalcev za statistične namene, zlasti o pridelovalnih površinah, posejanih in posajenih količinah, pridelkih in neposredni prodaji;

(e)

plačujejo finančni prispevek, ki je določen v poslovniku za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 8.

(a)

prodajo največ določen odstotek svoje proizvodnje in/ali proizvodov neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih in/ali zunaj teh gospodarstev potrošnikom za njihove osebne potrebe, pri čemer te odstotke določijo države članice na ravni, ki ni nižja od 10 %;

(b)

sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo take količine proizvodov, ki so nepomembne glede na obseg tržne proizvodnje njihove organizacije;

(c)

sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi navadno ne pokriva.

(a)

postopke za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz odstavka 2;

(b)

višino finančnega prispevka članov za financiranje organizacije proizvajalcev;

(c)

pravila, ki proizvajalcem članom omogočajo, da demokratično nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve;

(d)

kazni za kršenje obveznosti iz poslovnika, zlasti za neplačilo finančnih prispevkov, ali pravil, ki jih je določila organizacija proizvajalcev;

(e)

pravila o pristopu novih članov, zlasti minimalno trajanje članstva;

(f)

računovodska in proračunska pravila, potrebna za delovanje organizacije.

(a)

izpolnijo zahteve iz člena 3 in to ustrezno dokažejo;

(b)

imajo minimalno število članov in pokrivajo minimalno količino ali vrednost tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice, in to ustrezno dokažejo;

(c)

predložijo zadostna dokazila, da lahko primerno izvajajo svoje dejavnosti tako z vidika trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije ponudbe; v ta namen se lahko država članica odloči, za katere proizvode ali skupine proizvodov iz člena 3(1)(a) bi morala biti organizacija proizvajalcev pristojna;

(d)

storijo vse potrebno, da svojim članom zagotovijo tehnično pomoč, ki je potrebna za uporabo okolju prijaznih načinov pridelave;

(e)

svojim članom po potrebi učinkovito zagotavljajo tehnična sredstva za zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje njihovega pridelka;

(f)

zagotavljajo ustrezno komercialno in računovodsko vodenje svojih dejavnosti in

(g)

nimajo prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe.

(a)

se v treh mesecih po prejemu zahtevka s priloženimi vsemi ustreznimi dokazili odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev;

(b)

opravljajo redne preglede, da preverijo, ali organizacije proizvajalcev izpolnjujejo zahteve iz tega naslova, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takšnim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;

(c)

enkrat na leto obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi za priznanje, zavrnitev ali preklic priznanja.

(a)

država članica meni, da lahko združenje učinkovito opravlja te dejavnosti in

(b)

združenje nima prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe.

(a)

pomoč za spodbuditev ustanovitve in pospešitev njihovega administrativnega delovanja;

(b)

pomoč, bodisi neposredno ali preko kreditnih institucij za kritje dela naložbenih sredstev, ki so potrebna za pridobitev priznanja in so opredeljena v načrtu za priznanje iz tretjega pododstavka odstavka 1.

(a)

v primeru skupin proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, 10 %, 10 %, 8 %, 6 % oziroma 4 % vrednosti tržne proizvodnje in

(b)

v primeru skupin proizvajalcev v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti iz člena 299(2) Pogodbe ali na manjših egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 5 %, 5 %, 4 %, 3 % oziroma 2 % vrednosti tržne proizvodnje.

(a)

finančnih prispevkov članov ali organizacije proizvajalcev;

(b)

finančne pomoči Skupnosti, ki se lahko odobri organizacijam proizvajalcev.

(a)

načrtovanje proizvodnje;

(b)

izboljšanje kakovosti proizvodov;

(c)

povečanje tržne vrednosti proizvodov;

(d)

promocija proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

(e)

okoljski ukrepi in okolju prijazni načini pridelave, tudi ekološko kmetovanje;

(f)

preprečevanje in obvladovanje kriz.

(a)

umik s trga;

(b)

zeleno trgatev ali opustitev spravila sadja in zelenjave;

(c)

promocijo in obveščanje;

(d)

ukrepe za usposabljanje;

(e)

zavarovanje pridelkov;

(f)

podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

(a)

operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali

(b)

je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

(a)

predloži ga več organizacij proizvajalcev v Skupnosti, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;

(b)

predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, ki so vključene v projekte na medpanožni osnovi;

(c)

vključuje samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (15);

(d)

predloži ga organizacija proizvajalcev v eni od držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, za ukrepe, ki trajajo najdlje do konca leta 2013;

(e)

je prvi, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je združila z drugo priznano organizacijo proizvajalcev;

(f)

je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;

(g)

predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;

(h)

predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij Skupnosti;

(i)

zajema izključno posebno podporo za ukrepe spodbujanja porabe sadja in zelenjave, namenjene otrokom v izobraževalnih ustanovah.

(a)

s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;

(b)

s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam ter otroškim počitniškim domovom, bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

(a)

analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;

(b)

utemeljitev izbranih prednostnih nalog;

(c)

cilje operativnih programov in instrumentov, kazalnike uspešnosti;

(d)

oceno operativnih programov;

(e)

obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

(a)

pravila iz člena 3(2)(a);

(b)

pravila, potrebna za izvajanje ukrepov iz člena 9(2)(c).

(a)

v veljavi najmanj eno tržno leto;

(b)

vključena v izčrpen seznam iz Priloge I;

(c)

obvezujoča za največ tri tržna leta.

(a)

ne povzročijo nikakršne škode drugim proizvajalcem v zadevnih državah članicah ali Skupnosti;

(b)

se ne uporabljajo, razen če to ni izrecno določeno, za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom tržnega leta, z izjemo pravil o poročanju o proizvodnji iz člena 3(2)(a);

(c)

so združljiva z veljavnimi nacionalnimi predpisi in predpisi Skupnosti.

(a)

če ugotovi, da ta razširitev na druge proizvajalce bistveno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje iz člena 33 Pogodbe;

(b)

če ugotovi, da za pravila, razširjena na druge proizvajalce, velja člen 81(1) Pogodbe. Odločitev Komisije glede teh pravil se uporablja samo od datuma take ugotovitve dalje;

(c)

če po pregledih ugotovi, da se to poglavje ne upošteva.

(a)

administrativnih stroškov, ki so posledica uporabe pravil iz člena 14(1);

(b)

stroškov raziskav, tržnih raziskav in pospeševanja prodaje, ki jih ima organizacija proizvajalcev ali združenje, in od katerih imajo korist vsi proizvajalci na tem območju.

(a)

ga sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in/ali trgovino in/ali predelavo proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96;

(b)

je ustanovljen na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki ga sestavljajo;

(c)

ob upoštevanju interesov potrošnikov izvaja dve ali več naslednjih dejavnosti v eni ali več regijah Skupnosti:

(d)

ga je priznala zadevna država članica v skladu s členom 21.

(a)

izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah v zadevni državi članici;

(b)

predstavljajo pomemben delež proizvodnje in/ali trgovine in/ali predelave sadja in zelenjave ter proizvodov, pridobljenih s predelavo sadja in zelenjave v tej regiji ali regijah in, v primeru več regij, lahko dokažejo minimalno raven reprezentativnosti v vsaki od teh regij za vsako od panog;

(c)

izvajajo dve ali več dejavnosti iz člena 20(c);

(d)

same ne sodelujejo v pridelavi, predelavi ali trženju sadja in zelenjave ali proizvodov, pridobljenih s predelavo sadja in zelenjave;

(e)

ne sodelujejo v nobenem sporazumu, sklepu in usklajenih ravnanjih iz člena 22(4).

(a)

v treh mesecih od vložitve prošnje z vsemi potrebnimi dokazili odločijo o dodelitvi priznanja;

(b)

opravljajo redne preglede, da preverijo, ali medpanožne organizacije izpolnjujejo pogoje za priznanje, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;

(c)

prekličejo priznanje, če:

(d)

Komisijo v dveh mesecih obvestijo o vsaki odločitvi za dodelitev, zavrnitev ali preklic priznanja.

(a)

je bila Komisija obveščena o sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih;

(b)

Komisija v dveh mesecih po prejemu zahtevanih podatkov ni ugotovila, da ti sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja niso skladni s pravili Skupnosti.

(a)

ki bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Skupnosti;

(b)

ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga;

(c)

ki bi lahko povzročili izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za doseganje ciljev skupne kmetijske politike v skladu z dejavnostjo medpanožnih organizacij;

(d)

ki bi lahko povzročili fiksiranje cen, brez poseganja v dejavnosti, ki jih opravljajo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih pravil Skupnosti;

(e)

ki bi lahko ustvarjali diskriminacijo ali preprečili konkurenco za bistveni del zadevnih proizvodov.

(a)

se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:

(b)

veljajo najmanj eno tržno leto;

(c)

so lahko obvezujoča največ tri tržna leta;

(d)

ne povzročijo nikakršne škode drugim izvajalcem v zadevnih državah članicah ali Skupnosti.

(a)

pobiranje kakršnih koli dajatev z enakim učinkom kot carinske dajatve;

(b)

uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakim učinkom.

(a)

se uvažajo po ceni, ki je nižja od cene, ki jo je Skupnost sporočila Svetovni trgovinski organizaciji („sprožitvena cena“); ali

(b)

količina uvoza v katerem koli letu preseže določeno raven („sprožitvena količina“).

(a)

proizvode, za katere se uporabljajo dodatne uvozne dajatve;

(b)

druga merila, ki so potrebna za zagotovitev uporabe odstavka 1.

(a)

metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vlaganja prošenj (po načelu „kdor prvi pride, prvi melje“);

(b)

metoda razporejanja v sorazmerju z zaprošenimi količinami, ko so bili vloženi zahtevki („metoda istočasnega pregleda“);

(c)

metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih trgovinskih vzorcev (uporaba „metode tradicionalnih/novih gospodarskih subjektov“).

(a)

garancije za naravo, provenienco in poreklo proizvoda;

(b)

priznanje dokumenta za preveritev jamstev iz točke (a);

(c)

pogoje, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja, in obdobjem njihove veljavnosti.

(a)

kadar je ukrep sprejel Svet, Komisija predlaga Svetu, da ga razveljavi ali spremeni. Svet odloča s kvalificirano večino;

(b)

v vseh drugih primerih zaščitne ukrepe Skupnosti razveljavi ali spremeni Komisija.

(a)

pravila za izvajanje naslova II, ki vključujejo:

(b)

pravila za izvajanje naslova III, ki vključujejo:

(c)

pravila za izvajanje naslova IV;

(d)

pravila o upravnem in fizičnem nadzoru, ki ga morajo izvajati države članice v zvezi s izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;

(e)

sistem izrekanja upravnih kazni, kadar se ugotovi kršitev katere koli obveznosti, ki izhaja iz uporabe te uredbe. Upravne kazni se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene kršitve;

(f)

pravila o povračilu neupravičenih plačil, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;

(g)

pravila glede poročanja o opravljenih nadzorih in njihovih rezultatih;

(h)

pravila za izvajanje naslova V, vključno z ukrepi, navedenimi v tem poglavju;

(i)

pravila za opredelitev informacij, ki so potrebne za uporabo člena 44, kot tudi o njihovi obliki, vsebini, časovnem okviru in rokih ter o načinih pošiljanja ali omogočanju dostopa do informacij in dokumentov.

(j)

pravila, potrebna da se omogoči prehod iz ureditve, določene z uredbami (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96, na ureditev, določeno s to uredbo, vključno s tistimi za izvajanje člena 55 te uredbe.

(a)

lahko države članice do 31. decembra 2011 v okviru veljavnih shem še naprej izplačujejo državne pomoči za pridelavo krompirja, svežega ali ohlajenega, pod oznako KN 0701, in trgovino z njim;

(b)

lahko Španija in Italija v tržnem letu 2007/2008 izplačata državno pomoč v višini do 15 milijonov EUR v podporo prilagoditvi sektorja za predelavo paradižnika določbam te uredbe;

(c)

lahko države članice do 31. decembra 2010 izplačajo državno pomoč pod naslednjimi pogoji:

1.

v členu 1(2) se tabela nadomesti z naslednjim:

2.

naslovi I do VI, člena 43 in 44, členi 47 do 57 ter priloge I do V se črtajo;

3.

člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

1.   Komisiji pomaga Upravljalni odbor za sadje in zelenjavo (v nadaljnjem besedilu ‚Odbor‘).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.“.

1.

Člen 1(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Tržna leta za proizvode iz odstavka 2 se po potrebi določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.“

2.

Naslova I in II, členi 23 do 32 ter priloge I do III se črtajo.

1.

V členu 5(3) se doda naslednji pododstavek:

„Pri promociji svežega sadja in zelenjave se poseben poudarek nameni promociji, usmerjeni k otrokom v izobraževalnih ustanovah.“

2.

V členu 9(2) se doda naslednji pododstavek:

„Odstotek iz prvega pododstavka znaša 60 % za promocijo sadja in zelenjave, ki je usmerjena samo k otrokom v izobraževalnih ustanovah.“.

„—

uskladitev te direktive z razvojem ustreznih mednarodnih standardov, kjer je to primerno.“

„—

uskladitev te direktive z razvojem ustreznih mednarodnih standardov, kjer je to primerno.“

1.

V členu 33(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

2.

V členu 37(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice se referenčni znesek izračuna in prilagodi v skladu s točko M Priloge VII.“

3.

Člen 40(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če je bila med celotnim referenčnim obdobjem proizvodnja prizadeta zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, izračuna država članica referenčni znesek na podlagi obdobja od leta 1997 do leta 1999.

Za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo se referenčni znesek izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko K Priloge VII. Za banane se izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko L Priloge VII. Za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice se izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko M Priloge VII. V teh primerih se odstavek 1 uporablja smiselno.“

4.

V členu 42(8) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar pa se lahko države članice v primeru uporabe odstavka 5 odločijo, da se pravice do plačila, ki ustrezajo enakemu številu hektarjev zemlje, ki jih je kmet prijavil in na katerih se prideluje jedilni krompir ali sadje in zelenjava, in v letu 2007 niso bile izkoriščene, ne bodo vrnile v nacionalno rezervo.“

5.

V členu 43(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

6.

V členu 44(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„’Upravičen hektar’ pomeni tudi eno od naslednjega:

7.

V členu 45 se doda naslednji odstavek:

„3.   Vendar pa se v državah članicah, ki niso izkoristile možnosti iz člena 71 in ne izkoriščajo možnosti iz drugega pododstavka člena 51, pravice do plačila, ki ustrezajo enakemu številu hektarjev zemlje, ki jih je kmet prijavil in na katerih se prideluje jedilni krompir ali sadje in zelenjava, in v letu 2007 niso bile izkoriščene, ne bodo vrnili v nacionalno rezervo.“

8.

Člen 51 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 51

Kmetijska raba zemljišč

Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost, razen za trajne nasade. Vendar lahko kmetje uporabljajo parcele za naslednje:

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice do 1. novembra 2007 odločijo, da se do datuma, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, parcele v eni ali več regijah države članice še vedno ne smejo uporabljati za:

9.

Člen 60(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.   Če se država članica odloči za uporabo odstopanja iz drugega pododstavka člena 51, se lahko do 1. novembra 2007 odloči tudi, da bo v istem časovnem obdobju uporabljala odstavke 1 do 7 tega člena. Odstavki 1 do 7 tega člena se ne uporabljajo v nobenem drugem primeru.“

10.

V členu 63(3) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice se lahko v zvezi z vključitvijo plačil za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice v shemo enotnega plačila do 1. aprila 2008 odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.“

11.

Člen 64(2) se nadomestita z naslednjim:

„2.   Glede na odločitev, ki jo sprejme posamezna država članica, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) določi zgornjo mejo za vsako od neposrednih plačil iz členov 66 do 69.

Ta zgornja meja je enaka deležu vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah iz člena 41, pomnoženo s stopnjo znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 66 do 69.

Skupni znesek določenih zgornjih mej se odšteje od nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 144(2).“

12.

Člen 65(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Delež referenčnega zneska, ki izvira iz vsakega neposrednega plačila, določenega v členih 66 do 69, se za pravice, ki se – po morebitnem znižanju v skladu s členom 41 – podelijo kmetom, zniža za odstotek, ki ga določijo države članice v okviru meje, določene v členih 66 do 69; za neposredna plačila, določena v členu 68b, tudi veljajo časovna obdobja, ki jih v skladu z navedenim členom določijo države članice.“

13.

Za členom 68a se vstavi naslednji člen:

„Člen 68b

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

1.   Države članice se lahko do 1. novembra 2007 odločijo, da do 31. decembra 2011 zadržijo do 50 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki pripada nekaterim paradižnikom, ki se dobavljajo za predelavo in so bili upravičeni do sredstev v okviru sheme pomoči iz Uredbe (ES) št. 2201/96.

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pridelovalcem teh paradižnikov odobri pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV.

2.   Države članice se lahko do 1. novembra 2007 odločijo:

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV odobri pridelovalcem ene ali več naslednjih vrst sadja in zelenjave, ki se dobavlja za predelavo in je bilo upravičeno do sredstev v okviru shem pomoči iz uredb (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96:

3.   Delež nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 1, ki odpade na paradižnike, je sledeč:

4.   Delež nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 2, ki odpade na nasade sadja in zelenjave, razen enoletne nasade, je sledeč:

14.

Člen 71g se črta.

15.

V členu 71k(2) se doda naslednji pododstavek:

„Nove države članice pa se lahko v zvezi z vključitvijo plačil za sadje in zelenjavo v shemo enotnega plačila do 1. aprila 2008 ali do 1. avgusta pred prvim letom uporabe sheme enotnega plačila odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.“

16.

V naslovu IV se za poglavjem 10f dodajo naslednja poglavja:

„POGLAVJE 10g

PREHODNA PLAČILA ZA SADJE IN ZELENJAVO

Člen 110t

Prehodna pomoč na površino

1.   V primeru uporabe člena 68b(1) ali člena 143bc(1) se lahko v obdobju, določenem v teh členih, pridelovalcem nekaterih vrst paradižnika, ki se dobavljajo za predelavo in jih določijo države članice, pod pogoji iz tega poglavja odobri prehodna pomoč na površino.

2.   V primeru uporabe člena 68b(2) ali 143bc(2) se lahko v obdobju, določenem v teh členih, pridelovalcem nekaterih vrst sadja in zelenjave, navedenih v tretjem pododstavku člena 68b(2), ki jih določijo države članice in se dobavljajo za predelavo, pod pogoji iz tega poglavja odobri prehodna pomoč na površino.

Člen 110u

Višina pomoči in upravičenost

1.   Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo pomoč na hektar površine, na kateri se pridelujejo paradižniki ter sadje in zelenjava, navedena v tretjem pododstavku člena 68b(2).

2.   Skupni znesek plačil v nobenem primeru ne sme presegati zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2) ali členom 143bc.

3.   Pomoč se odobri le za površine, na katerih se pridelujejo proizvodi, ki so dobavljeni v okviru pogodbe o predelavi v enega od proizvodov, navedenega v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/1996.

4.   Države članice lahko odobritev pomoči Skupnosti pogojujejo z dodatnimi objektivnimi in nediskriminatornimi merili, med drugim lahko določijo, da se ta odobri samo kmetom, članom organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 4 oziroma členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave (20).

5.   Države članice do 1. novembra 2007 obvestijo Komisijo o svoji odločitvi o uporabi členov 68b ali 143bc, zadržanem znesku v skladu s členom 68b ali 43bc in merilih iz odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE 10h

PREHODNA PLAČILA ZA JAGODIČJE

Člen 110v

Plačila za jagodičje

1.   Za jagode pod oznako KN 0810 10 00 in maline pod oznako KN 0810 20 10, ki so namenjene za predelavo, se prehodna pomoč na površino uporablja do 31. decembra 2012.

2.   Pomoč se odobri le za površine, na katerih je pridelava urejena s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/1996.

3.   Pomoč Skupnosti znaša 230 EUR na hektar na leto.

4.   Države članice lahko poleg pomoči Skupnosti izplačajo državno pomoč. Skupni znesek pomoči Skupnosti in državne pomoči ne presega 400 EUR na hektar na leto.

5.   Pomoč se izplača le nacionalnim največjim zajamčenim površinam, ki so državam članicam dodeljene na naslednji način:

Če upravičena površina v določeni državi članici in v določenem letu presega nacionalno največjo zajamčeno površino, se znesek pomoči iz odstavka 3 sorazmerno zniža na prekoračitev nacionalne največje zajamčene površine.

6.   Člena 143a in 143c se ne uporabljata za prehodno plačilo za jagodičje.

17.

Člen 143(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Nove države članice lahko najkasneje na dan pristopa sklenejo, da med obdobjem uporabe iz odstavka 9 neposredna plačila, z izjemo pomoči za energetske rastline, ki je določena v poglavju 5 naslova IV, in plačila za jagodičje, vzpostavljenega v poglavju 10h naslova IV, nadomestijo z enotnim plačilom na površino, ki se izračuna v skladu z odstavkom 2.“

18.

V členu 143(3) se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

19.

Za členom 143ba se vstavijo naslednji členi:

„Člen 143bb

Ločena plačila za sadje in zelenjavo

1.   Z odstopanjem od člena 143b lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra 2007 sklenejo, da kmetom, ki so upravičeni do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino, dodelijo ločeno plačilo za sadje in zelenjavo. Odobri se na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so tista iz prvega odstavka točke M Priloge VII, ter ob upoštevanju reprezentativnega obdobja, določenega v tem odstavku.

2.   Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo se odobri v okviru omejitev deleža nacionalne zgornje meje iz člena 71c, ki odpade na sadje in zelenjavo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko vsaka zadevna država članica do 1. novembra 2007 na podlagi objektivnih meril sklene, da bo za ločeno plačilo za sadje in zelenjavo uporabila nižjo zgornjo mejo, kot je meja, določena v tem odstavku.

4.   Sredstva, ki se v skladu z odstavki 1, 2 in 3 namenijo za odobritev ločenega plačila za sadje in zelenjavo, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

5.   Člena 143a in 143c se ne uporabljata za ločeno plačilo za sadje in zelenjavo.

6.   V primeru dejanske ali predvidene dediščine se ločeno plačilo za sadje in zelenjavo dodeli kmetu, ki je podedoval kmetijsko gospodarstvo, in sicer pod pogojem, da je kmet upravičen do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino.

Člen 143bc

Prehodno plačilo za sadje in zelenjavo

1.   Z odstopanjem od člena 143b lahko države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra 2007 sklenejo, da do 31. decembra 2011 zadržijo do 50 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki pripada paradižnikom pod oznako KN 0702 00 00.

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s postopkom iz členom 144(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pridelovalcem paradižnikov odobri pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV.

2.   Z odstopanjem od člena 143b se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra odločijo:

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s postopkom iz členom 144(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pridelovalcem ene ali več vrst sadja in zelenjave, ki jih določijo zadevne države članice in so navedene v tretjem pododstavku člena 68b(2).

3.   Sredstva, ki se v skladu z odstavkoma 1 in 2 namenijo za odobritev prehodnega plačila za sadje in zelenjavo, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

4.   Člena 143a in 143c se ne uporabljata za prehodno plačilo za sadje in zelenjavo.“

20.

V členu 145 se za točko (d)c) vstavi naslednja točka:

21.

Člen 155 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 155

Druge prehodne določbe

Nadaljnji ukrepi, potrebni za lažji prehod z ureditve, predvidene v uredbah iz členov 152 in 153 ter uredbah (EGS) št. 404/93, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2202/96 in (ES) št. 1260/2001, na ureditev, vzpostavljeno s to uredbo, zlasti ureditev v zvezi z uporabo členov 4 in 5 ter Priloge k Uredbi (ES) št. 1259/1999 in člena 6 Uredbe (ES) št. 1251/1999, ter za prehod z določb, povezanih z načrti za izboljšanje iz Uredbe (EGS) št. 1035/72, na določbe iz členov 83 do 87 te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe. Uredbe in členi iz členov 152 in 153 se še naprej uporabljajo, da se določijo referenčni zneski iz Priloge VII.“

22.

Priloge se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

1.

V odstavkih 1, 2 in 4 člena 32 se za besedami „v Prilogi VII“ vstavijo besede „ali Prilogi VIII“.

2.

Za Prilogo VII se doda naslednja priloga:

(a)

nadaljuje do konca ali

(b)

spremeni, da bi izpolnjeval zahteve te uredbe ali

(c)

nadomesti z novim operativnim programom, odobrenim s to uredbo.