PRILOG A

1.   UVOD

1.1.   Tehnično področje uporabe

Ta TSI velja za podsistem nadzor, vodenje in signalizacija in za del podsistema vzdrževanja vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti. Vključena sta v seznam Priloge II(1) k Direktivi 96/48/ES.

Več informacij o podsistemu nadzor-vodenje je v poglavju 2 (Opredelitev podsistema in področje uporabe).

1.2.   Območje uporabe

Območje uporabe te TSI je vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, kakor je opisan v Prilogi I k Direktivi 96/48/ES.

1.3.   Vsebina te TSI

V skladu s členom 5(3) Direktive 96/48/ES ta TSI:

(a)	navaja predvideno področje uporabe (del omrežja ali železniškega voznega parka, kakor je navedeno v Prilogi I k Direktivi; podsistem ali del podsistema iz Priloge II k Direktivi) – poglavje 2 (Opredelitev podsistema in področje uporabe);

(b)	določa bistvene zahteve za zadevni podsistem nadzor-vodenje in njegove vmesnike glede na druge podsisteme – poglavje 3 (Bistvene zahteve za podsistem nadzor-vodenje);

(c)

določa funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistem in njegovi vmesniki glede na druge podsisteme. Po potrebi se te specifikacije lahko razlikujejo glede na uporabo podsistema, na primer glede na kategorije prog, vozlišč in/ali železniškega voznega parka, kakor je predvideno v Prilogi I k Direktivi – poglavje 4 (Opis značilnosti podsistema);

(d)	določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki jih zajemajo evropske specifikacije, vključno z evropskimi standardi, potrebnimi za doseganje interoperabilnosti v vseevropskem železniškem sistemu za visoke hitrosti – poglavje 5 (Komponente interoperabilnosti);

(e)

za vsak obravnavani primer navede postopke za presojo skladnosti ali primernosti za uporabo. To vključuje zlasti module, opredeljene v Sklepu 93/465/EGS, ali po potrebi posebne postopke za bodisi presojo skladnosti bodisi primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti in verifikacijo podsistemov ES – poglavje 6 (Presoja skladnosti in/ali primernosti za uporabo komponent in verifikacija podsistema);

(f)	navaja strategijo za izvajanje TSI. Zlasti je treba določiti faze, ki jih je treba dokončati, za izvedbo postopnega prehoda iz obstoječega stanja do končnega, ko bo skladnost s TSI postala standard – poglavje 7 (Izvedba TSI nadzor-vodenje);

(g)	navaja pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu, ki se zahtevajo za zadevno osebje pri vodenju in vzdrževanju zadevnega podsistema, pa tudi pri izvajanju TSI – poglavje 4 (Opis značilnosti podsistema).

Poleg tega se lahko pripravi določba za posebne primere za vsako TSI; ti so navedeni v poglavju 7 (Izvajanje TSI nadzor-vodenje).

Na koncu ta TSI v poglavju 4 (Opis značilnosti podsistema) zajema tudi posebna pravila glede obratovanja in vzdrževanja za področje uporabe, navedeno v oddelkih 1.1 (Tehnično področje uporabe) ter v oddelku 1.2 (Območje uporabe).

2.   OPREDELITEV PODSISTEMA IN PODROČJE UPORABE

2.1.   Splošno

Podsistem nadzor-vodenje je opredeljen kot tisti niz funkcij in njihovega izvajanja, ki omogoča varno vožnjo vlakov.

TSI nadzor-vodenje opredeljuje bistvene zahteve za tiste dele podsistema nadzor-vodenje, ki vplivajo na interoperabilnost, in so zato predmet izjave ES o verifikaciji.

Na značilnosti podsistema nadzor-vodenje, ki so povezane z interoperabilnostjo vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, vplivajo:

1.	FUNKCIJE, ki so bistvene za varen nadzor železniškega prometa in so bistvene za delovanje, vključno s tistimi, ki se zahtevajo v načinih delovanja v poslabšanih razmerah (1).

2.

VMESNIKI.

3.	Stopnja ZMOGLJIVOSTI, ki je potrebna za izpolnjevanje bistvenih zahtev.

Specifikacije zahtev za te funkcije, vmesnike in zmogljivost so določene v poglavju 4 (Opis značilnosti podsistema), kjer so navedeni podporni standardi.

2.2.   Pregled

Interoperabilnost vseevropskega železniškega omrežja za visoke hitrosti je deloma odvisna od zmožnosti opreme nadzora-vodenja na vozilu za delovanje z različno opremo ob progi.

Zaradi mobilnosti dela na vozilu se podsistem nadzor-vodenje deli na dva dela: sestav na vozilu in sestav ob progi (glej Prilogo D).

2.2.1.   Interoperabilnost

V tej TSI so opredeljene zahteve glede funkcij, vmesnikov in zmogljivosti, da se zagotovi tehnična interoperabilnost. Tehnična interoperabilnost je osnovni pogoj za operativno interoperabilnost, pri kateri vožnja temelji na informacijah, ki se prikazujejo na zaslonih v kabinah vozil, in je v skladu z enotnimi operativnimi zahtevami, ki so določene za vseevropsko železniško omrežje za visoke hitrosti. Ta TSI vsebuje tudi funkcije, ki so potrebne za dosego operativne interoperabilnosti (glej oddelek 4.3.1 Vmesnik s podsistemom obratovanje in upravljanje železniškega prometa).

2.2.2.   Razredi sistemov nadzor-vodenje

Znotraj podsistema nadzor-vodenje so opredeljeni dva razreda sistemov za zaščito vlakov, radijska komunikacija, detektor pregretosti osnih ležajev (HABD) in sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka:

Razred A:	Enotni sistem nadzor-vodenje.
Razred B:	Sistemi nadzora-vodenja in vrste uporabe, ki so obstajali pred začetkom veljavnosti Direktive 96/48/ES, omejeni na tiste iz Priloge B.

Za doseganje interoperabilnosti sestav nadzor-vodenje na vlakih zagotavlja:

—	radijske vmesnike in vmesnike prenosa podatkov razreda A z infrastrukturo, kadar se uporablja infrastruktura razreda A;

—

radijske vmesnike in vmesnike prenosa podatkov razreda B z infrastrukturo, kadar se uporablja infrastruktura razreda B. Pri signalizacijskih podatkih je to mogoče doseči z uporabo specifičnega prenosnega modula (SPM), ki omogoča sistemu razreda A na vozilu delovanje na progah, opremljenih s sistemom ob progi razreda B, z uporabo podatkov razreda B. Vmesnik med sistemom razreda A na vozilu in specifičnimi prenosnimi moduli je opredeljen v tej TSI.

Države članice so odgovorne za zagotavljanje, da se sistemi razreda B uporabljajo na način, ki koristi interoperabilnosti; zlasti pa nobena sprememba teh specifikacij ne sme vplivati na interoperabilnost.

2.2.3.   Stopnje uporabe (ERTMS/ETCS)

Vmesniki, navedeni v tej TSI, opredeljujejo sredstva za prenos podatkov vlakom ali, včasih, z vlakov. Specifikacije razreda A, ki so navedene v tej TSI, dajejo projektu možnost izbire sredstva prenosa, ki izpolnjuje njegove zahteve. Opredeljene so tri stopnje uporabe:

Stopnja 1:	Prenos podatkov je dosežen s prenosi po progi s točkovnim prenosom (Eurobalise) ali v nekaterih primerih s polkontinuiranim (Euroloop ali radio in-fill) prenosom. Ugotovitev lokacije vlakov omogoča oprema na progi, običajno s tirnimi tokokrogi ali osnimi števci. Informacije signalizacije se strojevodju sporočijo z opremo v voznikovi kabini in, neobvezno, s signali ob progi.
Stopnja 2:	Prenos podatkov je dosežen s kontinuiranim radijskim (GSM-R) prenosom. Za nekatere funkcije se mora radijski prenos dopolniti s točkovnim prenosom (Eurobalise). Ugotovitev lokacije vlakov omogoča oprema na progi, običajno s tirnimi tokokrogi ali osnimi števci. Informacije signalizacije se strojevodju sporočijo z opremo v voznikovi kabini in, neobvezno, s signali ob progi.
Stopnja 3:	Prenos podatkov je dosežen s kontinuiranim radijskim (GSM-R) prenosom. Za nekatere funkcije se mora radijski prenos dopolniti s točkovnim prenosom (Eurobalise). Ugotovitev lokacije vlakov omogoča oprema na vlaku, ki pošilja poročila sestavu nadzor-vodenje ob progi. Informacije signalizacije se strojevodju sporočijo z opremo v voznikovi kabini.

Zahteve te TSI veljajo za vse stopnje uporabe. Izvajanje je obravnavano v poglavju 7 (Izvajanje TSI nadzor-vodenje). Vlak, ki je opremljen s sistemom na vlaku razreda A za določeno stopnjo uporabe, je zmožen obratovati s to stopnjo in katero koli nižjo stopnjo uporabe.

2.2.4.   Omrežne meje infrastrukture

Lokalni tehnični vmesniki, ki so nameščeni med sestave za nadzor-vodenje ob progi sosednjih železniških infrastruktur, ne omejujejo neprekinjenega prevoza vlakov ob prehodu meja med njimi.

Nobenemu vlaku za visoke ali konvencionalne hitrosti, ki je opremljen s sistemom na vlaku razreda A v skladu z ustrezno TSI, se na podlagi ene od obeh TSI ne omejuje obratovanje na progi za visoke ali konvencionalne hitrosti z infrastrukturo, opremljeno s sistemom ob progi razreda A v skladu z ustrezno TSI, takoj ko sta register železniškega voznega parka zadevnega vlaka in register infrastrukture zadevne proge navzkrižno pregledana glede interoperabilnosti.

3.   BISTVENE ZAHTEVE PODSISTEMA NADZOR-VODENJE

3.1.   Splošno

V skladu s členom 4(1) Direktive 96/48/ES o interoperabilnosti mora vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti skupaj s podsistemi in komponentami interoperabilnosti, vključno z vmesniki izpolnjevati bistvene zahteve, določene v splošnih pogojih v Prilogi III k Direktivi. Bistvene zahteve so:

—

varnost;

—	zanesljivost in razpoložljivost;

—

zdravje;

—	varstvo okolja;

—	tehnična združljivost.

Direktiva omogoča, da se bistvene zahteve na splošno uporabljajo za celoten vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti ali pa so specifične za vsak podsistem in njegove komponente interoperabilnosti.

Bistvene zahteve so obravnavane v nadaljevanju po vrsti. Zahteve za sisteme razreda B so odgovornost ustrezne države članice.

3.2.   Posebni vidiki podsistema nadzor-vodenje

3.2.1.   Varnost

Pri vsakem projektu, za katerega se uporablja ta specifikacija, se uveljavijo ukrepi, ki so potrebni za dokaz, da stopnja tveganja, da pride do nesreče, ki spada v področje uporabe podsistema nadzor-vodenje, ni večja od cilja storitve. Da rešitve za dosego varnosti ne bi ogrozile interoperabilnosti, je treba upoštevati zahteve osnovnega parametra, opredeljenega v oddelku 4.2.1 (Varnostne značilnosti nadzora-vodenja, povezane z interoperabilnostjo).

Za sistem razreda A (ERTMS/ETCS) je cilj globalne varnosti za podsistem porazdeljen med sestave na vozilu in sestave ob progi. Podrobne zahteve so navedene v osnovnem parametru, ki je opredeljen v oddelku 4.2.1 (Varnostne značilnosti nadzora-vodenja, pomembne za interoperabilnost). Ta varnostna zahteva mora biti izpolnjena skupaj z zahtevami glede razpoložljivosti, kakor je opredeljeno v oddelku 3.2.2 (Zanesljivost in razpoložljivost).

Za sisteme razreda B, ki se uporabljajo za obratovanje pri visokih hitrostih, so ustrezne države članice (opredeljene v Prilogi B) odgovorne, da:

—	zagotovijo, da načrt sistema razreda B izpolnjuje nacionalne varnostne cilje;

—	zagotovijo, da uporaba sistema razreda B izpolnjuje nacionalne varnostne cilje;

—	opredelijo varne parametre obratovanja in pogoje za uporabo sistema razreda B (vključno, vendar ne omejeno na, vzdrževanje in načine delovanja v poslabšanih razmerah).

3.2.2.   Zanesljivost in razpoložljivost

(a)	Za sistem razreda A so cilji globalne zanesljivosti in razpoložljivosti za podsistem porazdeljeni med sestave na vozilu in sestave ob progi. Podrobne zahteve so navedene v osnovnem parametru, ki je opredeljen v oddelku 4.2.1 (Varnostne značilnosti nadzora-vodenja, pomembne za interoperabilnost).

(b)	Kakovost ureditve vzdrževanja za vse sisteme, ki vključujejo podsistem nadzor-vodenje, zagotavlja, da je stopnja tveganja zaradi staranja in obrabe komponent pod nadzorom. Kakovost vzdrževanja zagotavlja, da varnost zaradi teh dejavnosti ni ogrožena. Glej oddelek 4.5 (Pravila glede vzdrževanja).

3.2.3.   Zdravje

V skladu z evropskimi uredbami in nacionalnimi predpisi, ki so združljivi z evropsko zakonodajo, se sprejmejo varnostni ukrepi za zagotovitev, da uporabljeni materiali in projektiranje podsistemov nadzor-vodenje niso nevarni za zdravje oseb, ki imajo dostop do njih.

3.2.4.   Varstvo okolja

V skladu z evropskimi uredbami in nacionalnimi predpisi, ki so v skladu z evropsko zakonodajo, velja da:

—	oprema za nadzor-vodenje, kadar je izpostavljena čezmerni vročini ali ognju, ne preseže omejitev za emisijo dima ali plinov, ki so okolju škodljivi;

—	oprema za nadzor-vodenje ne vsebuje snovi, ki bi lahko med njeno običajno uporabo izjemno onesnažile okolje;

—	je oprema za nadzor-vodenje predmet veljavne evropske zakonodaje, ki nadzoruje omejitve emisij elektromagnetnih interferenc in dovzetnosti zanje ob mejah posesti železniških podjetij;

—	je oprema za nadzor-vodenje v skladu z veljavnimi uredbami o obremenitvah s hrupom;

—	oprema za nadzor-vodenje ne dosega nedopustne stopnje vibracij, ki bi lahko ogrozile trdnost infrastrukture kadar je infrastruktura pravilno vzdrževana).

3.2.5.   Tehnična združljivost

Tehnična združljivost obsega funkcije, vmesnike in zmogljivosti, ki so potrebne za dosego interoperabilnosti.

Zahteve tehnične združljivosti so razdeljene v tri kategorije:

—	prva kategorija opredeljuje splošne tehnično-tehnološke zahteve za interoperabilnost, to je okoljske pogoje, interno elektromagnetno združljivost (EMZ) znotraj meja železniških prog in naprave. Te zahteve združljivosti so opredeljene v tem poglavju;

—	druga kategorija opisuje, kako je treba uporabljati podsistem nadzor-vodenje in katere funkcije mora izpolnjevati za dosego interoperabilnosti. Ta kategorija je opredeljena v poglavju 4;

—	tretja kategorija opisuje, kako je treba upravljati podsistem nadzor-vodenje, da je interoperabilnost dosežena. Ta kategorija je opredeljena v poglavju 4.

3.2.5.1.   Tehnično-tehnološka združljivost

3.2.5.1.1   Fizično-okoljski pogoji

Sistemi, ki izpolnjujejo zahteve za sistem razreda A, so sposobni obratovati v podnebnih in fizičnih razmerah, ki obstajajo na ustreznih delih vseevropskega omrežja za visoke hitrosti. Za vmesnike z železniškim voznim parkom glej oddelek 4.3.2.5 (Fizično-okoljski pogoji).

Sistemi, ki izpolnjujejo zahteve za sistem razreda B, so skladni vsaj s fizičnimi okoljskimi specifikacijami, ki se uporabljajo za ustrezni sistem razreda B, da bi bili sposobni obratovati v podnebnih in fizičnih razmerah ob zadevnih progah za visoke hitrosti.

3.2.5.1.2   Interna elektromagnetna združljivost železnice

Osnovni parameter je opisan v oddelku 4.2.12 (Elektromagnetna združljivost). Za vmesnike z železniškim voznim parkom glej oddelek 4.3.2.6 (Elektromagnetna združljivost), za vmesnike z energijo pa oddelek 4.3.4.1 (Elektromagnetna združljivost).

3.2.5.2.   Združljivost nadzora-vodenja.

Poglavje 4 skupaj s Prilogama A in B določa zahteve za interoperabilnost podsistema nadzor-vodenje.

Poleg tega ta TSI skupaj s TSI nadzor-vodenje vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti za podsistem nadzor-vodenje zagotavlja tehnično interoperabilnost med vseevropskim železniškim sistemom za visoke hitrosti in sistemom za konvencionalne hitrosti, kadar sta oba opremljena s sistemom razreda A.

4.   OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1.   Uvod

Vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, za katerega se uporablja Direktiva 96/48/ES in katerega del je podsistem nadzor-vodenje, je integriran sistem, katerega usklajenost je treba preveriti. Zlasti je treba preveriti usklajenost specifikacij za podsistem, njegove vmesnike glede na sistem, v katerega je vključen, in tudi predpise za obratovanje in vzdrževanje.

Ob upoštevanju ustreznih bistvenih zahtev označujejo podsistem nadzor-vodenje naslednji osnovni parametri:

—	varnostne značilnosti nadzora-vodenja, povezane z interoperabilnostjo (oddelek 4.2.1);

—	funkcionalnost ETCS na vozilu (oddelek 4.2.2);

—	funkcionalnost ETCS ob progi (oddelek 4.2.3);

—	funkcije EIRENE (oddelek 4.2.4);

—	vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE (oddelek 4.2.5);

—	notranji vmesniki z nadzorom-vodenjem na vozilu (oddelek 4.2.6);

—	notranji vmesniki z nadzorom-vodenjem ob progi (oddelek 4.2.7);

—	upravljanje ključev (oddelek 4.2.8);

—	upravljanje ETCS-ID (oddelek 4.2.9);

—	HABD (detektor pregretosti osnih ležajev) (oddelek 4.2.10);

—	združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi (oddelek4.2.11);

—	elektromagnetna združljivost (oddelek 4.2.12);

—	ETCS DMI (vmesnik med strojevodjem in strojem) (oddelek 4.2.13);

—	EIRENE DMI (vmesnik med strojevodjem in strojem) (oddelek 4.2.14);

—	vmesnik s snemanjem podatkov za regulativne namene (oddelek 4.2.15);

—	vidnost objektov za nadzor-vodenje ob progi (oddelek 4.2.16).

Zahteve iz oddelkov

—	4.2.10 (Detektor pregretosti osnih ležajev (HABD)),

—	4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka ob progi),

—	4.2.12(Elektromagnetna združljivost),

—	4.2.16 (Vidnost objektov za nadzor-vodenje ob progi),

se vedno uporabljajo ne glede na razred sistema.

Vse druge zahteve v oddelku 4.2 (Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem) se vedno uporabljajo le za sisteme razreda A. Za zahteve za sisteme razreda B je odgovorna ustrezna država članica. Priloga B obravnava značilnosti sistema razreda B in opredeljuje odgovorne države članice.

Za SPM, ki sistemu razreda A na vozilu omogoča delovanje na infrastrukturi razreda B, veljajo zahteve za razred B.

Za dosego interoperabilnosti ni potrebna standardizacija vseh funkcij znotraj celotnega podsistema nadzor-vodenje. Funkcionalnost avtomatske zaščite vlakov in avtomatskega nadzora vlakov, obravnavana v poglavju 4, pomeni:

—	standardne funkcije na vozilu, ki zagotavljajo, da se vsak vlak na predvidljiv način odzove na podatke, ki jih prejme od naprav, ki so nameščene ob progi;

—	standardne funkcije ob progi, ki so zmožne brati podatke nacionalnih sistemov postavljalnic in signalizacije in te podatke pretvoriti v standardna sporočila za vlake;

—	standardne vmesnike za komunikacijo proga-vlak in vlak-proga.

Funkcije nadzor-vodenje so razvrščene v kategorije, ki označujejo na primer, ali so neobvezne ali obvezne. Kategorije so opredeljene v Prilogi A, točka 1, in Prilogi A, točka 32, razvrstitev funkcij pa je navedena v njihovem besedilu.

Priloga A, točka 3, določa glosar izrazov sistema ETCS in opredelitev, ki se uporabljajo v specifikacijah iz Priloge A.

Skladno z bistvenimi zahtevami iz poglavja 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem nadzor-vodenje:

4.2.   Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

4.2.1.   Varnostne značilnosti nadzora-vodenja, povezane z interoperabilnostjo

Ta osnovni parameter navaja varnostne zahteve na sestavih na vozilu ERMTS/ETCS ter varnostne zahteve na sestavih ob progi.

Sklicujoč se na bistveno zahtevo „varnost“ (glej oddelek 3.2.1, Varnost), ta osnovni parameter določa obvezne zahteve za interoperabilnost:

—	za zagotovitev, da rešitve za dosego varnosti ne bi ogrozile interoperabilnosti, je treba upoštevati zahteve iz Priloge A, točka 47;

—

za del, ki se nanaša na varnost enega sestava na vozilu in tudi enega sestava ob progi, je varnostna zahteva za stopnjo 1 ali stopnjo 2 ETCS (2): dopustna stopnja nevarnosti (THR) 10-9/uro (za naključne okvare), ki ustreza stopnji 4 varnostne integritete. Podrobne zahteve za opremo razreda A so navedene v Prilogi A, točka 27. Za opremo ob progi se lahko uporabijo manj stroge zahteve glede vrednosti dopustne stopnje nevarnosti (THR), pod pogojem, da je izpolnjen varnostni cilj za storitev;

—	upoštevajo se zahteve za zanesljivost in razpoložljivost iz Priloge A, točka 28.

4.2.2.   Funkcionalnost ETCS na vozilu

Ta osnovni parameter opisuje funkcionalnost ETCS na vozilu. Vsebuje vse funkcije za varno vožnjo vlaka. Zmogljivost funkcij je v skladu s Prilogo A, točka 14 in 49. Te funkcije se izvajajo v skladu s Prilogo A, točke 1, 2, 4, 13, 15, 23, 53 in s tehničnimi specifikacijami, navedenimi v nadaljevanju:

—

komuniciranje s sestavom za nadzor-vodenje ob progi. Funkcija prenosa podatkov „in-fill“ v okviru uporabe stopnje 1 ETCS je obvezna le na vozilu pod pogoji iz poglavja 7. Podatkovna radijska funkcionalnost za ETCS je obvezna le v okviru uporabe stopnje 2 ETCS ali stopnje 3 ETCS; — sprejem Eurobalise. Glej Prilogo A, točke 9, 36, 43; — sprejem Euroloop. Glej Prilogo A, točki 16, 50; — upravljanje protokola za radijski prenos in radijska sporočila. Glej Prilogo A, točke 10, 11, 12, 18, 19, 22, 39, 40;

—	komuniciranje s strojevodjem; — podpora vožnje. Glej Prilogo A, točka 51; — zagotavljanje informacij o meritvi poti in hitrosti. Glej Prilogo A, točka 51;

—	komuniciranje s SPM. Glej Prilogo A, točke 8, 25, 26, 29, 36, 49, 52; ta funkcija vključuje: — upravljanje izhodnih podatkov SPM; — zagotavljanje podatkov, ki jih uporablja SPM; — upravljanje prehodov SPM;

—

zagotavljanje funkcije avtomatske zaščite vlakov in kabinske signalizacije. Glej Prilogo A, točke 6, 7, 31, 37. Ta funkcija vključuje: — ugotavljanje lokacije vlaka v sistemu usklajevanja Eurobalise, ki je osnova za nadziranje profila dinamične hitrosti; — izračunavanje profila dinamične hitrosti za njegovo vožnjo; — nadziranje profila dinamične hitrosti med njegovo vožnjo; — izbira načina nadzora hitrosti; — nadziranje vlaka v skladu z nacionalnimi vrednostmi; — opredelitev in omogočanje funkcije intervencije; — nastavitev značilnosti vlaka;

—	dokazovanje popolnosti vlaka (celovitost vlaka) – obvezno za stopnjo 3 – ni zahtevano za stopnjo 1 ali 2;

—	spremljanje stanja opreme in podpora ob okvari z uporabo načina delovanja v poslabšanih razmerah. Ta funkcija vključuje: — sprožitev funkcionalnosti ETCS na vozilu; — zagotavljanje podpore ob okvari z uporabo načina delovanja v poslabšanih razmerah; — izolacija funkcionalnosti ETCS na vozilu;

—	snemanje podpornih podatkov za regulativne namene. Glej Prilogo A, točke 5, 41, 55;

—

pošiljanje informacij/nalogov strojevodjem (DMI) in, kadar je to zahtevano, vmesniku med opremo na vlaku in vlakom, npr. informacije kdaj odpreti/zapreti zračno krilce, kdaj spustiti/dvigniti odjemnik toka, kdaj vklopiti/izklopiti glavno stikalo, kdaj preklopiti iz vlečnega sistema A na vlečni sistem B. Glej Prilogo A, točka 7.

4.2.3.   Funkcionalnost ETCS ob progi

Ta osnovni parameter opisuje funkcionalnost ETCS ob progi. Vsebuje vso funkcionalnost ETCS za zagotavljanje varne poti posameznega vlaka. Zmogljivost funkcij je v skladu s Prilogo A, točka 14. Te funkcije se izvajajo v skladu s Prilogo A, točke 1, 2, 4, 13, 15, 23, 31, 37, 53 in s tehničnimi specifikacijami, navedenimi v nadaljevanju:

—	komunikacija s signalizacijsko opremo ob progi (postavljalnica, signal);

—	ugotavljanje lokacije vlaka v sistemu usklajevanja Eurobalise (stopnji 2 in 3);

—	pretvorba informacij iz signalizacijske opreme ob progi v standardno obliko za sestav za nadzor-vodenje na vozilu;

—	sestavljanje dovoljenj za vožnjo, skupaj z opisom tirov in nalogi za posamezen vlak;

—

komuniciranje s sestavom za nadzor-vodenje na vozilu. To vključuje: — prenos Eurobalise. Glej Prilogo A, točki 9, 43; — radio in-fill. Glej Prilogo A, točke 18, 19, 21. Radio in-fill je ustrezen le na stopnji 1, kjer je neobvezen. (glej tudi oddelek 7.2.6); — Euroloop. Glej Prilogo A, točki 16, 50. Euroloop je ustrezen le na stopnji 1, kjer je neobvezen (glej tudi oddelek 7.2.6); — radijska komunikacija RBC. Glej Prilogo A, točke 10, 11, 12, 39, 40. Radijska komunikacija RBC je ustrezna le na stopnji 2 in stopnji 3;

—	zagotavljanje informacij postavljalnici o sprostitvi tirov. Ta funkcija se zahteva le na stopnji 3;

—

pošiljanje informacij/nalogov strojevodjem preko (DMI), in kadar je to zahtevano, vmesniku med opremo na vlaku in vlakom, npr. informacije kdaj odpreti/zapreti zračno krilce, kdaj spustiti/dvigniti odjemnik toka, kdaj vklopiti/izklopiti glavno stikalo, kdaj preklopiti iz vlečnega sistema A na vlečni sistem B.

4.2.4.   Funkcije EIRENE

Ta osnovni parameter opisuje funkcije glasovnega sporazumevanja in sporočanja podatkov EIRENE:

—	funkcije, povezane s klicem strojevodja;

—

operativne radijske funkcije; — npr. funkcija stalnega nadzora z alarmno napravo (Glej Prilogo A, točka 32, klavzula 5.7 in Prilogo A, točka 33. Kadar funkcija stalnega nadzora sproži alarm in je ta neobvezna funkcija uporabljena, sistem stalnega nadzora oblikuje avtomatično sporočilo, ki ga radijska oprema v kabini strojevodje pošlje na progo);

—	sporočanje podatkov;

te funkcije se izvajajo v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge A, točke 32, 33 in 48, njihova zmogljivost pa je v skladu s Prilogo A, točka 22.

4.2.5.   Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE

Celotna specifikacija teh vmesnikov je sestavljena iz dveh delov:

—	specifikacije protokolov za prenos informacij z/na funkcije ERTMS ter za zagotavljanje varnosti komunikacij;

—	specifikacije vmesnikov med deli opreme. Vmesniki med opremo so navedeni v: — oddelku 4.2.6 (Notranji vmesniki nadzora-vodenja na vozilu) za opremo na vozilu; — v oddelku 4.2.7 (Notranji vmesniki nadzora-vodenja ob progi) za opremo ob progi;

ta osnovni parameter opisuje zračno režo med sestavi za nadzor-vodenje ob progi in na vozilu. Vključuje:

—	fizikalne, električne in elektromagnetne vrednosti, ki jih je treba upoštevati za varno delovanje;

—	komunikacijski protokol, ki ga je treba uporabiti;

—	razpoložljivost komunikacijskega kanala;

uporabljajo se specifikacije:

—	radijske zveze z vlakom: vmesniki radijskih zvez razreda A delujejo v pasu R-GSM. Glej Prilogo A, točka 35. Protokoli morajo biti v skladu s Prilogo A, točke 10, 18, 19, 39, 40;

—	Eurobalise in Euroloop zveze z vlakom: vmesniki Eurobalise zvez so v skladu s Prilogo A, točki 9, 43; vmesniki zvez Euroloop so v skladu s Prilogo A, točki 16, 50.

4.2.6.   Notranji vmesniki nadzora-vodenja na vozilu

Osnovni parameter je sestavljen iz treh delov.

4.2.6.1.   Vmesnik med ETCS in SPM

Specifični prenosni modul (SPM) omogoča sistemu ETCS na vozilu delovanje na progah, ki so opremljene s sistemi avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B.

Vmesnik med funkcionalnostjo sistema ETCS na vozilu in SPM za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B je opredeljen v Prilogi A, točke 4, 8, 15, 25, 26, 49. V Prilogi A, točki 45 je natančno določen vmesnik K, v točki 46 pa vmesnik G. Izvedba vmesnika K je neobvezna, kadar pa se ga izvede, pa mora biti v skladu s Prilogo A, točka 45. Nadalje, če je vmesnik K izveden, funkcionalnost prenosnega kanala na vozilu lahko upošteva lastnosti iz Priloge A, točka 46.

4.2.6.2.   GSM-R/ETCS

Vmesnik med radijskim sistemom razreda A in funkcionalnostjo sistema ETCS na vozilu. Te zahteve so podrobno določene v Prilogi A, točke 4, 7, 15, 20, 22, 34.

4.2.6.3.   Meritev poti in hitrosti

Vmesnik med funkcijo meritve poti in hitrosti ter sistemom ERTMS/ETCS na vozilu izpolnjuje zahteve iz Priloge A, točka 44. Ta vmesnik prispeva k temu osnovnemu parametru le, kadar je oprema za meritev poti in hitrosti zagotovljena kot ločena komponenta interoperabilnosti (glej oddelek 5.2.2, Združevanje komponent interoperabilnosti).

4.2.7.   Notranji vmesniki nadzora-vodenja ob progi

Ta osnovni parameter je sestavljen iz šestih delov.

4.2.7.1.   Funkcionalni vmesnik med radijskimi blokirnimi centri (RBC)

Ta vmesnik se uporablja za opredelitev podatkov, ki se izmenjujejo med sosednjimi radijskimi blokirnimi centri (RBC), da je mogoče varno premikati vlak z območja enega RBC na območje drugega RBC. Opisuje:

—	informacije iz „predajnega“ RBC v „prejemni“ RBC;

—	informacije iz „prejemnega“ RBC v „predajni“ RBC.

Te zahteve so podrobno določene v Prilogi A, točka 12.

4.2.7.2.   Tehnični vmesnik med radijskimi blokirnimi centri (RBC)

To je tehnični vmesnik med dvema radijskima blokirnima centroma (RBC). Te zahteve so podrobno določene v Prilogi A, točke 58, 62, 63.

4.2.7.3.   GSM-R/RBC

To je vmesnik med radijskim sistemom razreda A in funkcionalnostjo sistema ETCS ob progi. Te zahteve so podrobno določene v Prilogi A, točke 4, 15, 20, 22, 34.

4.2.7.4.   Eurobalise/LEU

To je vmesnik med sistemom Eurobalise in elektronsko enoto ob progi (LEU). Te zahteve so podrobno določene v Prilogi A, točka 9. Ta vmesnik prispeva k temu osnovnemu parametru le, kadar sta Eurobalise in LEU zagotovljena kot ločeni komponenti interoperabilnosti (glej oddelek 5.2.2, Združevanje komponent interoperabilnosti).

4.2.7.5.   Euroloop/LEU

To je vmesnik med sistemom Euroloop in LEU. Te zahteve so podrobno določene v Prilogi A, točka 16. Ta vmesnik prispeva k temu osnovnemu parametru le, če sta Euroloop in LEU zagotovljena kot ločeni komponenti interoperabilnosti (glej oddelek 5.2.2, Združevanje komponent interoperabilnosti).

4.2.7.6.   Zahteve glede predhodne namestitve opreme ERTMS ob progi

To je vmesnik med opremo razreda A ob progi in infrastrukturo nadzora-vodenja ob progi. Te zahteve so določene v Prilogi A, točka 59. Ta točka opisuje načine predhodne namestitve opreme razreda A ob progi.

4.2.8.   Upravljanje ključev

Osnovni parameter se nanaša na radijski prenos varnostnih podatkov, zaščiten z mehanizmi, ki zahtevajo kriptografske ključe. Upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu zagotovijo sistem upravljanja, ki nadzira in upravlja ključe. Vmesnik upravljanja ključev se zahteva:

—	med sistemi upravljanja ključev različnih upravljavcev infrastrukture;

—	med sistemi upravljanja ključev prevoznikov v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture;

—	med sistemom upravljanja ključev in opremo ETCS na vozilu in ob progi.

Zahteve za upravljanje ključev med sistemi upravljanja ključev interoperabilnih regij so določene v Prilogi A, točka 11 in točka 56.

4.2.9.   Upravljanje ETCS-ID

Ta osnovni parameter se nanaša na posebne identitete ETCS za opremo v sestavih ob progi in na vozilu. Zahteve so določene v Prilogi A, točka 23. Dodelitev spremenljivk je opredeljena v Prilogi A, točka 53.

Dobavitelji opreme za nadzor-vodenje na vozilu so odgovorni za upravljanje posebnih identitet znotraj dodeljenega obsega, kakor je opredeljeno v Prilogi A, točka 53. Lastniki voznega parka zagotovijo sistem upravljanja za nadzor in upravljanje identitet med življenjsko dobo sestava.

V Prilogi A, točka 53, je državam članicam dodeljen obseg identitet. Države članice so odgovorne za upravljanje dodelitve teh obsegov naročnikom v njihovih državah.

Naročniki sestavov ob progi so odgovorni za upravljanje posebnih identitet znotraj svojega dodeljenega obsega. Upravljavec infrastrukture zagotovi sistem upravljanja, ki nadzira in upravlja identitete med življenjsko dobo sestava.

4.2.10.   Detektor pregretosti osnih ležajev (HABD)

Ta osnovni parameter določa zahteve za opremo ob progi, ki se uporablja za preverjanje, ali temperatura osnih ležajev mimo vozečega železniškega voznega parka preseže določeno vrednost, in za prenos te informacije v kontrolni center. Zahteve so podrobno določene v Prilogi A, Dodatek 2.

Obravnava železniškega voznega parka, opremljenega z detektorjem na vozilu, je opisana tudi v TSI železniškega voznega parka za visoke hitrosti, oddelek 4.2.11.

4.2.11.   Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka ob progi

Ta osnovni parameter opisuje značilnosti sistemov ugotavljanja lokacije vlakov ob progi, ki morajo biti združljivi z železniškim voznim parkom, ki je skladen s TSI železniškega voznega parka.

Železniški vozni park ima značilnosti, ki so potrebne za delovanje sistemov ugotavljanja lokacije vlakov ob progi. V Prilogi A, Dodatek 1 so določene zahteve, povezane z značilnostmi vozila.

Te značilnosti bodo vključene v tehnične specifikacije (TSI) železniškega voznega parka.

4.2.12.   Elektromagnetna združljivost

Osnovni parameter je razdeljen v dva dela.

4.2.12.1.   Notranja elektromagnetna združljivost nadzora-vodenja

Oprema za nadzor-vodenje ne ovira druge opreme za nadzor-vodenje.

4.2.12.2.   Elektromagnetna združljivost med železniškim voznim parkom in opremo nadzora-vodenja ob progi

To vključuje vrsto emisij elektromagnetne združljivosti (EMZ) (direktni in inducirani vlečni tok ter drugi tokovi, ki izvirajo iz vlaka, značilnosti elektromagnetnega polja in statična polja), ki jih je treba upoštevati pri železniškem voznem parku za zagotavljanje pravilnega delovanja opreme nadzora-vodenja ob progi. Vključuje tudi opis merjenja vrednosti.

Značilnosti opreme nadzora-vodenja ob progi so določene v:

—	Prilogi A, točka A7 (splošne značilnosti, povezane z imunostjo opreme);

—	Prilogi A, točka 9 (posebne zahteve za Eurobalise komunikacijo);

—	Prilogi A, točka 16 (posebne zahteve za Euroloop komunikacijo).

Poleg tega so še posebne zahteve za sisteme ugotavljanja lokacije vlakov podrobno določene v poglavju 4.2.11 in posebne zahteve za HABD v Prilogi A, Dodatek 2.

4.2.13.   ETCS DMI (Vmesnik med strojevodjem in strojem)

Ta osnovni parameter opisuje informacije, ki jih sistem ETCS na vozilu priskrbi strojevodji, ter informacije, ki jih strojevodja vnese v sistem ERTMS/ETCS na vozilu. Glej Prilogo A, točka 51.

Vključuje:

—	ergonomijo (vključno z vidljivostjo);

—	funkcije ETCS, ki naj bodo prikazane;

—	funkcije ETCS, ki se sprožijo z vnosom strojevodje.

4.2.14.   EIRENE DMI (Vmesnik med strojevodjem in strojem)

Ta osnovni parameter opisuje informacije, ki jih sistem EIRENE na vozilu priskrbi strojevodji, ter informacije, ki jih strojevodja vnese v sistem EIRENE na vozilu. Glej Prilogo A, točke 32, 33, 51.

Vključuje:

—	ergonomijo (vključno z vidljivostjo);

—	funkcije EIRENE, ki naj bodo prikazane;

—	izhodne informacije, povezane s klicem;

—	vhodne informacije, povezane s klicem.

4.2.15.   Vmesnik s snemanjem podatkov za regulativne namene

Ta osnovni parameter opisuje:

—	izmenjavo podatkov med črno skrinjico in orodjem za nalaganje podatkov;

—	komunikacijske protokole;

—	fizični vmesnik;

—	funkcionalne zahteve za snemanja podatkov in njihovo uporabo.

Preiskovalnim organom v vsaki državi članici je treba omogočiti dostop do posnetih podatkov, ki izpolnjujejo obvezne zahteve snemanja podatkov v uradne in preiskovalne namene.

Glej Prilogo A, točke 4, 5, 15, 41, 55.

4.2.16.   Vidnost objektov za nadzor-vodenje ob progi

Ta osnovni parameter opisuje:

—	značilnosti odsevajočih znakov za zagotavljanje pravilne vidnosti. Treba je zagotoviti, da so na podlagi zahtev glede prednjih luči vozila (glej TSI železniškega voznega parka za visoke hitrosti) izpolnjene zahteve glede obratovanja;

—	značilnosti interoperabilnih signalov, glej Prilogo A, točka38.

4.3.   Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike z drugimi podsistemi

4.3.1.   Vmesnik s podsistemom Vodenje in upravljanje železniškega prometa

4.3.1.1.   ERTMS/ETCS in GSM-R operativna pravila

Za evropsko omrežje bodo veljale nekatere enotne obratovalne zahteve, ki bodo navedene v TSI „Vodenje in upravljanje železniškega prometa“ (glej tudi oddelek 4.4 Operativna pravila v TSI nadzor-vodenje in signalizacija).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: Priloga A

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: Priloga A

4.3.1.2.   ETCS vmesnik med strojevodjem in strojem

Ta vmesnik opisuje informacije, ki jih sistem ERTMS ETCS na vozilu priskrbi strojevodji, ter informacije, ki jih strojevodja vnese v sistem ERTMS ETCS na vozilu. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.13 (ETCS DMI (Vmesnik med strojevodjem in strojem)).

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Zahteve za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: Priloga A1.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: Priloga A1.

4.3.1.3.   EIRENE vmesnik med strojevodjem in strojem

Ta vmesnik opisuje informacije, ki jih sistem EIRENE na vozilu priskrbi strojevodji, ter informacije, ki jih strojevodja vnese v sistem EIRENE na vozilu. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.14 (EIRENE DMI (Vmesnik med strojevodjem in strojem)).

Ta vmesnik se nanaša na sisteme razreda A. Enakovredne zahteve za radijske sisteme razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: Priloga A2.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: Priloga A2.

4.3.1.4.   Vmesnik s snemanjem podatkov za regulativne namene

Ta vmesnik se nanaša na funkcionalne zahteve za snemanje podatkov in njihovo uporabo. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.15 (Vmesnik s snemanjem podatkov za regulativne namene).

Ta vmesnik se nanaša na sisteme razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme avtomatične zaščite vlaka (ATP)/avtomatične kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: oddelek 4.2.3.5.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: oddelek 4.2.3.5.

4.3.1.5.   Zagotovljena zavorna zmogljivost vlaka in značilnosti

Podsistem nadzor-vodenje mora imeti zagotovljeno zavorno zmogljivost vlaka. TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa bo opredelila pravila za določitev zagotovljene zavorne zmogljivosti vlaka. Tehnične specifikacije železniškega voznega parka bodo opredelile metodo za določanje zavorne zmogljivosti vozil.

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: oddelek 4.2.2.6.2.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: oddelek 4.2.2.6.2.

4.3.1.6.   Izolacija funkcionalnosti ETCS na vozilu

Ta vmesnik se nanaša na operativne zahteve za izolacijo funkcionalnosti ETCS na vozilu ob okvari. Zahteve za nadzor-vodenje so opisane v oddelku 4.2.2 (Funkcionalnost ETCS na vozilu).

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: Priloga A1.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: Priloga A1.

4.3.1.7.   Namerno črtano

4.3.1.8.   Detektorji pregretosti osnih ležajev

Ta vmesnik se nanaša na operativne zahteve za detektorje pregretosti osnih ležajev. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.10 (Detektor pregretosti osnih ležajev (HABD)).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: Priloga B, oddelek C.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: Priloga B, oddelek C.

4.3.1.9.   Stalni nadzor strojevodje

Ta vmesnik se nanaša na operativne zahteve za stalni nadzor strojevodje.

Funkcionalnost za prenos sporočila, kakor zahteva TSI obratovanje je zajeta v neobvezni funkcionalnosti Eirene, kakor je navedeno v oddelku 4.2.4 (funkcionalnosti Eirene).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: oddelek 4.3.2.2.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: oddelek 4.3.2.2.

4.3.1.10.   Uporaba posipanja s peskom

Ta vmesnik se nanaša na operativne zahteve za strojevodje, da ne bi pesek ogrožal zmogljivosti opreme za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.11.

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: Priloga H.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: Priloga B.

4.3.1.11.   Zunanje vidno polje strojevodja

Ta vmesnik se nanaša na vidno polje strojevodja skozi vetrobran kabine. Zahteve za nadzor-vodenje so navedene v oddelku 4.2.16 (Vidnost objektov za nadzor-vodenje ob progi).

TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti: oddelek 4.3.2.4.

TSI Obratovanje za visoke hitrosti: oddelek 4.3.2.4.

4.3.2.   Vmesnik s podsistemom železniškega voznega parka

Vsa sklicevanja na vmesnike s TSI železniški vozni park vlečna vozila in potniški vagoni za konvencionalne hitrosti ostajajo odprte točke. Vlečna vozila pomenijo lokomotive, električne motorne vlake in dizelske motorne vlake.

4.3.2.1.   Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka ob progi

Sistemi ugotavljanja lokacije vlakov ob progi imajo značilnosti, ki so potrebne, da so lahko združljivi z železniškim voznim parkom, skladnim s TSI železniškega voznega parka. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka ob progi). Podrobna sklicevanja v zadevnih TSI so navedena v spodnji preglednici.

Parameter	Priloga A Dodatek 1 k TSI Nadzor-vodenje	TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti	TSI Železniški vozni park tovorni vagoni	TSI Železniški vozni park vlečna vozila –lokomotive, električni motorni vlaki, dizelski motorni vlaki in potniški vagoni (potrebna je posodobitev, ko bo TSI pripravljena)
Razdalje med osmi	2.1 vključ. Slika 6	4.2.7.10.2	4.3.2.1
Geometrija kolesa	2.2 vključ. Slika 7	4.2.7.10.3	5.4.2.3
Masa vozila (Najmanjša osna obremenitev)	3.1	4.2.3.2	4.2.3.2
Brezkovinski prostor okrog koles	3.2 (odprta točka)	še ni določen	še ni določen
Kovinska masa vozila	3.3 (odprta točka)	še ni določen	še ni določen
Material za kolesa	3.4	4.2.7.10.3	5.4.2.3
Impedanca med kolesi	3.5	4.2.3.3.1	4.2.3.3.1
Impedanca vozila	3.6	4.2.8.3.8	ni
Uporaba opreme za posipanje s peskom	4.1	4.2.3.10	ni
Uporaba sestavljenih zavornih blokov	4.2	Priloga L	odprta točka
Harmonska nihanja v povratnem vlečnem toku	5.1	4.2.8.3.4.1	ni
Uporaba električnih/magnetnih zavor	5.2	je treba še določiti	ni
Električna, magnetna, elektromagnetna polja	5.3	4.3.4.12	ni

4.3.2.2.   Elektromagnetna združljivost med železniškim voznim parkom in opremo nadzora-vodenja ob progi

Ta vmesnik je vrsta emisij elektromagnetne združljivosti (EMZ) (direktni in inducirani vlečni tok ter drugi tokovi, ki izvirajo iz vlaka, značilnosti elektromagnetnega polja in statična polja), ki jih je treba upoštevati pri železniškem voznem parku za zagotavljanje pravilnega delovanja opreme nadzora-vodenja ob progi. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.12.2 (Elektromagnetna združljivost med železniškim voznim parkom in opremo nadzora-vodenja ob progi).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni: ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelek 4.2.6.6.

4.3.2.3.   Zagotovljena zavorna zmogljivost vlaka in značilnosti

Podsistem nadzor-vodenje mora imeti zagotovljeno zavorno zmogljivost vlaka. Tehnične specifikacije železniškega voznega parka bodo opredelile metodo za določanje zavorne zmogljivosti vozil. V TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa bodo opredeljena pravila za določitev zagotovljene zavorne zmogljivosti vlaka.

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

Zagotovljeno zavorno zmogljivost za motorne vlake in motorne garniture navedejo proizvajalci in je označena v registru železniškega voznega parka.

Za vagonske vlake ali za posamezna vozila je treba uporabiti TSI Železniški vozni park tovorni vagoni.

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni: oddelek 4.2.4.1.2.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelki 4.2.4.1, 4.2.4.4, 4.2.4.7.

4.3.2.4.   Položaj anten za nadzor-vodenje na vozilu

Položaj anten Eurobalise in Euroloop na železniškem voznem parku je tak, da se zagotovi zanesljivo sporočanje podatkov na ekstremnih točkah geometrije proge, ki jo železniški vozni park lahko prečka. Upoštevata se gibanje in obnašanje železniškega voznega parka. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.2 (Funkcionalnost ETCS na vozilu).

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Zahteve za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

Položaj antene GSM-R na strehi vozil je predvsem odvisen od meritev, ki jih je treba opraviti za vse vrste vozil, ob upoštevanju položaja tudi drugih (novih ali obstoječih) anten. V preskusnih pogojih mora delovanje antene izpolnjevati zahteve, navedene v oddelku 4.2.5 (Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE). Preskusni pogoji so navedeni tudi v oddelku 4.2.5 (Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelek 4.3.4.8

4.3.2.5.   Fizično-okoljski pogoji

Klimatski in fizični okoljski pogoji opreme za nadzor-vodenje, ki se pričakujejo na vlaku, so opredeljeni s sklicevanjem na registre železniške infrastrukture za proge, na katerih se predvideva obratovanje vlaka, ter s sklicevanjem na Prilogo A, točka A4 in točka A5.

4.3.2.6.   Elektromagnetna združljivost med železniškim voznim parkom in opremo nadzora-vodenja na vozilu

Da bi se olajšala splošna uporaba opreme za sestav za nadzor-vodenje na vozilu na novem železniškem voznem parku, ki je bil sprejet za delovanje na vseevropskem omrežju, so elektromagnetni pogoji, ki se pričakujejo na vlaku, opredeljeni v skladu s Prilogo A, točka A6. Za komunikacijski sistem Eurobalise in Euroloop veljajo posebne določbe iz Priloge A, točka 9 in točka 16.

Zahteve za sisteme razreda B na vozilu opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelek 4.2.6.6.

4.3.2.7.   Izolacija funkcionalnosti ETCS na vozilu

Ta vmesnik se nanaša na izolacijo funkcionalnosti ETCS na vozilu. Potem, ko je ETCS izoliran, mora biti mogoče premakniti vlak brez intervencije ETCS. Zahteve za nadzor-vodenje so v 4.2.2 (Funkcionalnost ETCS na vozilu).

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli odgovorna država članica (glej Prilogo B).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelek 4.2.7.10.1.

4.3.2.8.   Podatkovni vmesniki

Podatkovni vmesnik med vlakom in sestavom za nadzor-vodenje na vozilu je opredeljen v Prilogi A, točka 7.

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana za stopnji 1 in 2 ETCS.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: 4.2.7.12, 4.2.8.3.6.9

Zahteve za vmesnik med radijskimi zvezami in podsistemom železniškega voznega parka so določene v Prilogi A, točka 33.

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Enakovredne zahteve za radijske sisteme razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

Posamezna ustrezna specifikacija je določena v

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni: ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: točka 4.2.7.9

4.3.2.9.   Detektorji pregretosti osnih ležajev

Ta vmesnik se nanaša na tehnične zahteve za detektorje pregretosti osnih ležajev. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.10 (Detektor pregretosti osnih ležajev (HABD)).

Ta vmesnik se nanaša na sistem HABD razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme HABD razreda B so opredeljene v ustreznem registru infrastrukture (glej Prilogo C).

Posamezna ustrezna specifikacija je določena v

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni: oddelek 4.2.3.3.2.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelek 4.2.3.3.2.

4.3.2.10.   Prednje luči vozila

Ta vmesnik se nanaša na tehnične zahteve glede obarvanosti in svetilnosti prednjih luči vozila, da se zagotovi pravilna vidnost odsevnih oznak ob progi in odsevnih oblačil. Zahteve za nadzor-vodenje so navedene v oddelku 4.2.16 (Vidnost objektov za nadzor-vodenje ob progi) in v oddelku 4.7.

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelek: 4.2.7.4.1.1.

4.3.2.11.   Stalni nadzor strojevodje

Funkcionalnost, ki je zahtevana v TSI obratovanje je zajeta v neobvezni funkcionalnosti Eirene, kakor je navedeno v oddelku 4.2.4 (funkcionalnosti Eirene). Ta vmesnik je veljaven, kadar neobvezno funkcionalnost izvede IM.

Podrobne specifikacije vmesnika med napravo za stalni nadzor železniškega voznega parka in sestavom GSM-R so še vedno odprta točka.

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: dejansko v oddelku 4.2.7.9 ni zahteve.

4.3.2.12.   Meritev poti in hitrosti

To je vmesnik med napravo za merjenje poti in hitrosti in funkcionalnostjo merjenja poti in hitrosti, ki se zahteva za funkcije sistema ETCS na vozilu.

Ta vmesnik s tehničnimi specifikacijami železniškega voznega parka se nanaša le na osnovni parameter, naveden v oddelku 4.2.6.3 (Meritev poti in hitrosti), kadar je oprema za merjenje poti in hitrosti dobavljena kot ločena komponenta interoperabilnosti (glej oddelek 5.2.2 Združevanje komponent interoperabilnosti).

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme avtomatske zaščite vlaka (ATP)/avtomatske kontrole vlaka (ATC) razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

4.3.2.13.   Vmesnik s snemanjem podatkov za regulativne namene

Ta vmesnik se nanaša na tehnične zahteve za snemanje podatkov. Osnovni parameter za nadzor-vodenje je naveden v oddelku 4.2.15 (Vmesnik s snemanjem podatkov za regulativne namene).

Ta vmesnik se nanaša na sistem razreda A. Zahteve za sisteme razreda B na vozilu opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: Točka 4.2.7.11.

4.3.2.14.   Predhodna namestitev na vozilo

Ta vmesnik se nanaša na obseg predhodne namestitve opreme razreda A na železniški vozni park, kakor je opisano v Prilogi A, točka 57.

Ta vmesnik se nanaša na sisteme razreda A.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelek 4.2.7.10.1 (Nadzor-vodenje in signalizacija: na splošno).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

4.3.2.15.   Zunanje vidno polje strojevodja

Ta vmesnik se nanaša na vidno polje strojevodja skozi vetrobran kabine. Zahteve za nadzor-vodenje so navedene v oddelku 4.2.16 (Vidnost objektov za nadzor-vodenje ob progi).

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelek 4.2.2.6.2, 4.2.2.7.

4.3.2.16.   Avtomatično krmiljenje moči in zlasti zahteve železniškega voznega parka za dolge predore

Ta vmesnik opisuje funkcionalnost podsistema vodenje-upravljanje:

—	za upravljanje zapiranja ali odpiranja zračnih krilc v skladu z zahtevami železniškega voznega parka;

—	za upravljanje spuščanja ali dviganja odjemnika toka v skladu zahtevami ENE;

—	za upravljanje vklopa in izklopa glavnega stikala v skladu z zahtevami ENE.

To je osnovna funkcionalnost ETCS, opisana v oddelkih 4.2.2 in 4.2.3.

TSI Železniški vozni park tovorni vagoni ni upoštevana.

TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti: oddelki 4.2.7.12, 4.2.8.3.6.7.

4.3.3.   Vmesniki s podsistemom infrastruktura

4.3.3.1.   Sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka

Infrastrukturne naprave zagotavljajo, da sistem za ugotavljanje lokacije vlaka upošteva zahteve, navedene v oddelku 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka ob progi).

TSI Infrastruktura za visoke hitrosti: oddelek 4.2.18.

TSI Infrastruktura za konvencionalne hitrosti: v prihodnjo TSI za konvencionalne hitrosti bo vključeno sklicevanje na TSI nadzor-vodenje in signalizacija, tako da bodo pri infrastrukturi lahko upoštevane zahteve za nadzor-vodenje in signalizacijo.

4.3.3.2.   Oprema nadzor-vodenje ob progi

Položaj podsistemov opreme za prenos (GSM-R, Euroloop, Eurobalise) ob progi mora biti tak, da je zagotovljeno zanesljivo sporočanje podatkov na ekstremnih točkah geometrije proge, ki jo železniški vozni park lahko prečka. Upoštevata se gibanje in obnašanje železniškega voznega parka. Glej oddelek 4.2.5 (Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE).

Pri namestitvi signalov (glej oddelek 4.2.16) in druge opreme nadzor-vodenje ob progi (npr. antene GSM-R, Euroloop, Eurobalise, HABD, svetlobni signali, mehanizem za prestavljanje kretnic…) je treba upoštevati zahteve (minimalni svetli profili), opredeljene v TSI Infrastruktura.

Ta vmesnik se glede prenosa podatkov nanaša na sistem razreda A. Enakovredne zahteve za sisteme razreda B opredeli ustrezna država članica (glej Prilogo B).

TSI Infrastruktura za visoke hitrosti: oddelek 4.2.3.

4.3.3.3.   Kakovost peska, uporabljenega za železniški vozni park

Zaradi pravilnega delovanja sistemov ugotavljanja lokacije vlaka je treba za uporabo železniškega voznega parka zagotoviti pesek določene kakovosti. Zahteve nadzor-vodenja in signalizacije so navedene v Prilogi A, dodatek 1, klavzula 4.1.4.

TSI Infrastruktura za visoke hitrosti: oddelek 4.2.25.4

4.3.3.4.   Uporaba električnih/magnetnih zavor

Za zagotovitev pravilnega delovanja opreme nadzor-vodenje ob progi je v Registru železniške infrastrukture navedena uporaba magnetnih zavor in zavor na vrtinčne tokove, s sklicevanjem na Prilogo A, dodatek 1, klavzula 5.2.

4.3.4.   Vmesniki z energijskim podsistemom

4.3.4.1.   Elektromagnetna združljivost

Elektromagnetni pogoji, ki se pričakujejo od fiksnih naprav, bodo opredeljeni s sklicevanjem na Prilogo A, točka A7.

Za komunikacijski sistem Eurobalise in EUROLOOP veljajo posebne določbe iz Priloge A, točka 9 in točka 16.

Za sisteme ugotavljanja lokacije vlaka glej Prilogo A, dodatek 1.

Za detektor pregretosti osnih ležajev (HABD) glej Prilogo A, dodatek 2.

TSI ENE za visoke hitrosti: klavzula 4.2.6.

4.3.4.2.   Avtomatično krmiljenje moči

Obnašanje podsistema nadzor-vodenje v povezavi z ločitvijo faz in oddelki sistema delitve moči na podlagi vnosa, ki ga zagotovi energijski podsistem, je opisano v 4.2.2 in 4.2.3.

TSI ENE za visoke hitrosti: klavzula 4.2.21, 4.2.22, 4.2.2

4.4.   Operativna pravila

Operativna pravila specifična za podsistem nadzor-vodenje (ERTMS/ETCS in GSM-R) so podrobno navedena v TSI vodenje in upravljanje železniškega prometa.

4.5.   Pravila glede vzdrževanja

Pravila glede vzdrževanja podsistema, ki ga zajema ta TSI, zagotavljajo, da se vrednosti, navedene v osnovnih parametrih iz poglavja 4, ohranjajo v okviru mejnih vrednosti v celotni življenjski dobi sestavov. Med preventivnim ali popravljalnim vzdrževanjem pa se lahko zgodi, da podsistem ne more dosegati vrednosti, navedenih v osnovnih parametrih; pravila glede vzdrževanja morajo zagotoviti, da varnost med temi dejavnostmi ni ogrožena.

Za dosego tega je treba upoštevati:

4.5.1.   Odgovornost proizvajalca opreme

Proizvajalec opreme, ki je vgrajena v podsistem, določi:

—

vse zahteve in postopke za vzdrževanje (vključno z nadzorom pravilnega delovanja, diagnozo in preskusnimi metodami in orodji), potrebne za doseganje bistvenih zahtev in vrednosti, navedenih v obveznih zahtevah te TSI med celotno življenjsko dobo opreme (prevoz in skladiščenje pred namestitvijo, normalno obratovanje, okvare, popravila, verifikacije in vzdrževalni posegi, izločitev iz uporabe itd.);

—	vsa tveganja za zdravje in varnost, ki lahko vplivajo na javnost ali osebje, odgovorno za vzdrževanje;

—

pogoje za osnovno vzdrževanje (tj. opredelitev enot na progi, ki se lahko zamenjajo (LRU), opredelitev odobrenih združljivih različic strojne in programske opreme, zamenjava enot na progi, ki se lahko zamenjajo (LRU), in npr. pogoje za hranjenje enot, ki se lahko zamenjajo, in za popravilo okvarjenih enot, ki se lahko zamenjajo (LRU);

—	tehnične pogoje za vožnjo vlaka z okvarjeno opremo do predvidenega cilja ali do delavnice (način delovanja v poslabšanih razmerah s tehničnega vidika, npr. funkcije delujejo delno ali so popolnoma izklopljene, izolacija od drugih funkcij itd.);

—	verifikacije, ki so potrebne, kadar je oprema pod izjemnimi obremenitvami (npr. izjemne okoljske razmere ali nenormalni sunki).

4.5.2.   Odgovornost naročnikov

Naročniki:

—	zagotovijo, da so za vse komponente znotraj področja uporabe te TSI (ne glede na to, ali so komponente interoperabilnosti ali ne) opredeljene zahteve glede vzdrževanja, kakor je navedeno v oddelku 4.5.1 (Odgovornost proizvajalca opreme);

—	določijo potrebna pravila glede vzdrževanja za vse komponente znotraj področja uporabe te TSI, pri čemer upoštevajo tveganja zaradi medsebojnega delovanja različne opreme znotraj podsistema in vmesnikov z drugimi podsistemi.

4.5.3.   Odgovornost upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu

Upravljavec infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, odgovoren za obratovanje sestava na vozilu ali ob progi, določi:

—	načrt vzdrževanja, kakor je določeno v oddelku 4.5.4 (Načrt vzdrževanja).

4.5.4.   Načrt vzdrževanja

Načrt vzdrževanja temelji na določbah iz oddelka 4.5.1 (Odgovornost proizvajalca opreme), oddelka 4.5.2 (Odgovornost naročnikov) in oddelka 4.5.3 (Odgovornost upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu) ter zajema vsaj:

—	pogoje za uporabo opreme v skladu z zahtevami proizvajalcev;

—

specifikacije programov vzdrževanja (npr. opredelitev kategorij preventivnega in popravljalnega vzdrževanja, najdaljše obdobje med posameznimi preventivnimi vzdrževanji ter ustrezni previdnostni ukrepi za varnost podsistema in osebja, odgovornega za vzdrževanje, pri čemer se upošteva, da vzdrževalne dejavnosti motijo obratovanje podsistema za nadzor-vodenje);

—	zahteve za skladiščenje rezervnih delov;

—	opredelitev osnovnega vzdrževanja;

—	pravila za upravljanje okvarjene opreme;

—	zahteve glede minimalne pristojnosti vzdrževalcev ob upoštevanju tveganj za zdravje in varnost;

—	zahteve glede osebne zaščitne opreme;

—

opredelitev odgovornosti in pooblastil osebja, odgovornega za vzdrževanje, (npr. za dostop do opreme, upravljanje omejitev in/ali prekinitev obratovanja sistemov, zamenjava enot na progi, ki se lahko zamenjajo, popravilo okvarjenih enot na progi, ki se lahko zamenjajo, ponovna vzpostavitev normalnega obratovanja sistemov);

—	postopke za upravljanje identitet ETCS. Glej oddelek 4.2.9 (Upravljanje ETCS-ID);

—	metode za poročanje proizvajalcu o informacijah glede opreme, o okvarah, pomembnih za varnost, in pogostih napakah sistema.

4.6.   Strokovna usposobljenost

Strokovna usposobljenost, ki je potrebna za obratovanje podsistema nadzor-vodenje, je zajeta v TSI Vodenje in upravljanje prometa.

Zahteve glede usposobljenosti za vzdrževanje podsistema nadzor-vodenje se podrobno navedejo v načrtu vzdrževanja (glej oddelek 4.5.4 Načrt vzdrževanja).

4.7.   Zdravstveni in varnostni pogoji

Poleg zahtev, navedenih v načrtih vzdrževanja, glej oddelek 4.5 (Pravila glede vzdrževanja), se sprejmejo varnostni ukrepi za zagotovitev zdravja in varnosti osebja, odgovornega za vzdrževanje in obratovanje, v skladu z evropskimi uredbami in z nacionalnimi predpisi, ki so v skladu z evropsko zakonodajo.

Osebje, vključeno v vzdrževanje opreme nadzor-vodenje in signalizacija ob progi, mora, kadar dela na progi ali blizu nje, nositi odsevna oblačila z oznako ES (in zato izpolnjuje določbe Direktive 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo).

4.8.   Registri železniške infrastrukture in železniškega voznega parka

Podsistem nadzor-vodenje se obravnava kot dva sestava:

—	sestav na vozilu;

—	sestav ob progi.

Zahteve glede vsebine registra železniške infrastrukture in železniškega voznega parka, ki se nanašajo na sestave za nadzor-vodenje, so določene v Prilogi C (posebne značilnosti prog in vlakov).

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1.   Opredelitve

V skladu s členom 2(d) Direktive 96/48/ES:

komponente interoperabilnosti pomenijo „vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsestav ali celoten sestav opreme, vgrajene ali namenjene za vgradnjo v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti“. Pojem komponenta zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kakršno je npr. programska oprema.

5.2.   Seznam komponent interoperabilnosti

5.2.1.   Osnovne komponente interoperabilnosti

Komponente interoperabilnosti v podsistemu nadzor-vodenje so navedene v:

—	preglednici 5.1.a za sestav na vozilu,

—	preglednici 5.2.a za sestav ob progi.

Komponenta interoperabilnosti „varnostna platforma“ je opredeljena kot strukturni blok (generični proizvod, neodvisen od aplikacije), ki ga sestavlja strojna in osnovna programska oprema (sistemska programska oprema in/ali operacijski sistem in/ali podporna orodja), ki se lahko uporablja za izgradnjo bolj kompleksnih sistemov (generične aplikacije, tj. razredi aplikacij).

5.2.2.   Združevanje komponent interoperabilnosti

Osnovne komponente interoperabilnosti nadzora-vodenja, opredeljene v preglednicah 5.1.a in 5.2.a se lahko združijo v večjo enoto. Skupina je potem opredeljena glede na funkcije vključenih komponent interoperabilnosti in preostalih vmesnikov zunaj zadevne skupine. Tako oblikovana skupina se šteje za komponento interoperabilnosti.

—	V preglednici 5.1.b so navedene skupine komponent interoperabilnosti sestava na vozilu.

—	V preglednici 5.2.b so navedene skupine komponent interoperabilnosti sestava ob progi.

Kadar ni na voljo obveznih specifikacij, navedenih v tej TSI, ki bi podprle vmesnik, se lahko izjava o skladnosti pripravi z združitvijo komponent interoperabilnosti.

5.3.   Zmogljivosti in specifikacije komponent

V preglednicah v poglavju 5 so za vsako osnovno komponento interoperabilnosti ali skupino komponent interoperabilnosti navedeni:

—	v stolpcu 3 funkcije in vmesniki; upoštevati je treba, da imajo nekatere komponente interoperabilnosti neobvezne funkcije in/ali vmesnike;

—	v stolpcu 4 obvezne specifikacije za oceno skladnosti vsake funkcije ali vmesnika, kadar je to ustrezno, s sklicevanjem na ustrezni oddelek poglavja 4;

—	v stolpcu 5 moduli, ki jih je treba uporabljati za oceno skladnosti, ki so opisani v poglavju 6 te TSI.

Upoštevati je treba, da zahteve v oddelku 4.5.1 (Odgovornost proizvajalca opreme) veljajo za vsako osnovno komponento interoperabilnosti ali skupino komponent interoperabilnosti.

Preglednica 5.1a

Osnovne komponente interoperabilnosti v sestavu nadzora-vodenja na vozilu

1	2	3	4	5
Št.	Komponenta interoperabilnosti KI	Značilnosti	Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4	Modul
1	ERTMS ETCS na vozilu.	Varnost	4.2.1
		Funkcionalnost ETCS na vozilu	4.2.2	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		razen: — meritev poti in hitrosti — snemanja podatkov za regulativne namene
		Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	4.2.5
		RBC (stopnja 2 in 3)
		radijska in-fill enota (neobvezna stopnja 1)
		zračna reža Eurobalise
		zračna reža Euroloop (neobvezna stopnja 1)
		Vmesniki
		SPM (izvajanje vmesnika K neobvezno)	4.2.6.1
		ERTMS GSM-R na vozilu.	4.2.6.2
		meritev poti in hitrosti	4.2.6.3
		sistem upravljanja ključev	4.2.8
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		ETCS vmesnik med strojevodjem in strojem	4.2.13
		upravljanje ključev	4.3.1.7
		fizično-okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.2.6
		podatkovni vmesnik	4.3.2.8
		snemalnik varnostnih podatkov	je ni
2	Varnostna platforma na vozilu	Varnost	4.2.1	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
3	Snemalnik varnostnih podatkov	Funkcionalnost ETCS na vozilu	4.2.2	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		le snemanja podatkov za regulativne namene
		Vmesniki
		orodje za prenos podatkov JRU	4.2.15
		ERTMS/ETCS na vozilu	je ni
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.2.6
4	Meritev poti in hitrosti	Varnost	4.2.1	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		Funkcionalnost ETCS na vozilu	4.2.2
		le meritev poti in hitrosti
		Vmesniki
		ERTMS ETCS na vozilu.	4.2.6.3
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.2.6
5	Zunanji SPM	Funkcije in varnost	je ni	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		v skladu z nacionalnimi specifikacijami
		Vmesniki
		ERTMS ETCS na vozilu.	4.2.6.1
		zračna reža sistema ATP/ATC razreda B	je ni
		v skladu z nacionalnimi specifikacijami
		okoljski pogoji	je ni
		v skladu z nacionalnimi specifikacijami
		EMZ	je ni
		v skladu z nacionalnimi specifikacijami
6	ERTMS/GSM-R na vozilu	Funkcije EIRENE	4.2.4	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		sporočanje podatkov le na stopnji 2 ali 3 ali stopnji 1 z radio in-fill
		Vmesniki
		ERTMS ETCS na vozilu.
		le na stopnji 2 ali 3 ali stopnji 1 z radio in-fill	4.2.6.2
		GSM-R	4.2.5
		EIRENE vmesnik med strojevodjem in strojem	4.2.14
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.2.6

Preglednica 5.1.b

Skupine komponent interoperabilnosti v sestavu nadzora-vodenja na vozilu

Ta preglednica je primer za prikaz strukture. predlagajo se lahko druge skupine

1	2	3	4	5
Št.	Komponenta interoperabilnosti KI	Značilnosti	Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4	Modul
1	Varnostna platforma na vozilu ERTMS ETCS na vozilu. Snemalnik varnostnih podatkov Meritev poti in hitrosti	Varnost	4.2.1
		Funkcionalnost ETCS na vozilu	4.2.2
		Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	4.2.5	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		RBC (stopnja 2 in 3)
		radijska in-fill enota (neobvezna stopnja 1)
		zračna reža Eurobalise
		zračna reža Euroloop (neobvezna stopnja 1)
		Vmesniki
		SPM (izvajanje vmesnika K neobvezno)	4.2.6.1
		ERTMS GSM-R na vozilu.	4.2.6.2
		sistem upravljanja ključev	4.2.8
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		ETCS vmesnik med strojevodjem in strojem	4.2.13
		fizično-okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.2.6
		orodje za prenos podatkov JRU	4.2.15
		podatkovni vmesnik	4.3.2.8

Preglednica 5.2.a

Osnovne komponente interoperabilnosti v sestavu nadzora-vodenja na progi

1	2	3	4	5
Št.	Komponenta interoperabilnosti KI	Značilnosti	Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4	Modul
1	RBC	Varnost	4.2.1	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		Funkcionalnost ETCS ob progi	4.2.3
		razen komunikacij prek Eurobalise, radio in-fill in Euroloop
		Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	4.2.5
		le radijska zveza z vlakom
		Vmesniki
		sosednji RBC	4.2.7.1, 4.2.7.2
		ERTMS GSM-R ob progi	4.2.7.3
		sistem upravljanja ključev	4.2.8
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		postavljalnica	je ni
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.4.1, 4.3.2.2
2	Radijska in-fill enota.	Varnost	4.2.1
		Funkcionalnost ETCS ob progi	4.2.3
		razen komunikacij prek Eurobalise, Euroloop in funkcionalnosti stopnje 2/3
		Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	4.2.5	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		le radijska zveza z vlakom
		Vmesniki
		ERTMS GSM-R ob progi	4.2.7.3
		sistem upravljanja ključev	4.2.8
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		postavljalnica in LEU	4.2.3
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.4.1, 4.3.2.2
3	Eurobalise	Varnost	4.2.1
		Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	4.2.5	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		le Eurobalise zveza z vlakom
		Vmesniki
		LEU Eurobalise	4.2.7.4
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.4.1, 4.3.2.2
4	Euroloop	Varnost	4.2.1	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	4.2.5
		le zveza Euroloop z vlakom
		Vmesniki
		LEU Euroloop	4.2.7.5
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.4.1, 4.3.2.2
5	LEU Eurobalise	Varnost	4.2.1
		Funkcionalnost ETCS ob progi	4.2.3	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		razen komunikacij prek radio in-fill, Euroloop in funkcionalnosti stopnje 2 in 3
		Vmesniki
		signalizacija ob progi	je ni
		Eurobalise	4.2.7.4
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.4.1, 4.3.2.2
6	LEU Euroloop	Varnost	4.2.1
		Funkcionalnost ETCS ob progi	4.2.3	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		razen komunikacij prek radio in-fill, Eurobalise in funkcionalnosti stopnje 2 in 3
		Vmesniki
		signalizacija ob progi	je ni
		Euroloop	4.2.7.5
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.4.1, 4.3.2.2
7	Varnostna platforma ob progi	varnost	4.2.1	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F

Preglednica 5.2.b

Skupine komponent interoperabilnosti v sestavu nadzora-vodenja ob progi

Ta preglednica je primer za prikaz strukture. Predlagajo se lahko druge skupine

1	2	3	4	5
Št.	Komponenta interoperabilnosti KI	Značilnosti	Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4	Modul
1	Varnostna platforma ob progi Eurobalise LEU Eurobalise	varnost	4.2.1
		Funkcionalnost ETCS ob progi	4.2.3	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		razen komunikacij prek Euroloop in funkcionalnosti stopnje 2 in 3
		Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	4.2.5
		le Eurobalise zveza z vlakom
		Vmesniki
		signalizacija ob progi	je ni
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.4.1, 4.3.2.2
2	Varnostna platforma ob progi Euroloop LEU Euroloop	Varnost	4.2.1
		Funkcionalnost ETCS ob progi	4.2.3	H2 ali B skupaj z D ali B skupaj z F
		razen komunikacij prek Eurobalise in funkcionalnosti stopnje 2 in 3
		Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	4.2.5
		le zveza Euroloop z vlakom
		Vmesniki
		signalizacija ob progi	je ni
		upravljanje ETCS-ID	4.2.9
		okoljski pogoji	4.3.2.5
		EMZ	4.3.4.1, 4.3.2.2

6.   PRESOJA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT IN VERIFIKACIJA PODSISTEMA

6.0   Uvod

Pri področju uporabe te TSI bo izpolnjevanje ustreznih bistvenih zahtev, navedenih v poglavju 3 te TSI, zagotovljeno z izpolnjevanjem specifikacij, navedenih v poglavju 4, in kot nadgradnja v poglavju 5 za komponente interoperabilnosti, kakor kaže pozitivni rezultat presoje skladnosti in/ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti in verifikacije podsistema, kakor je navedeno v poglavju 6.

Kadar pa del bistvenih zahtev urejajo nacionalni predpisi zaradi:

(a)	uporabe sistemov razreda B (vključno z nacionalnimi funkcijami specifičnih prenosnih modulov);

(b)	odprtih točk v TSI;

(c)	odstopanj na podlagi člena 7 Direktive 96/48/ES;

d)	posebnih primerov, navedenih v oddelku 7.3,

se oceno skladnosti opravi v skladu s priglašenimi postopki, za katere je pristojna zadevna država članica.

6.1.   Komponente interoperabilnosti

6.1.1.   Postopki ocene skladnosti

Proizvajalec komponente interoperabilnosti (KI) (in/ali skupin komponent interoperabilnosti) ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti sestavi izjavo ES o skladnosti v skladu s členom 13.1 in Prilogo IV k Direktivi 96/48/ES, preden jih da na trg.

Postopek ugotavljanja skladnosti komponent interoperabilnosti in/ali skupin komponent interoperabilnosti, kakor so bile opredeljene v poglavju 5 te TSI, se opravi z uporabo modulov, kakor je podrobno določeno v oddelku 6.1.2 (Moduli).

Nekatere specifikacije v tej TSI vsebujejo obvezne in/ali neobvezne funkcije. Priglašeni organ:

—	potrdi, da se izvajajo vse obvezne funkcije, povezane s komponento interoperabilnosti;

—	preveri, katere neobvezne funkcije se izvajajo,

ter opravi ugotavljanje skladnosti.

Dobavitelj v izjavi ES navede, katere neobvezne funkcije se izvajajo.

Priglašeni organ potrdi, da nobena od dodatnih funkcij, ki se izvajajo v komponenti, ni v navzkrižju z izvajanimi obveznimi ali neobveznimi funkcijami.

6.1.1.1.   Specifični prenosni modul (SPM)

SPM mora izpolnjevati nacionalne zahteve, za njegovo odobritev pa je odgovorna ustrezna država članica, kakor je navedeno v Prilogi B.

Verifikacija vmesnika SPM z ERTMS/ETCS na vozilu zahteva oceno skladnosti, ki jo opravi priglašeni organ. Priglašeni organ potrdi, da je država članica odobrila nacionalni del SPM.

6.1.1.2.   Izjava ES o primernosti za uporabo

Za komponente interoperabilnosti podsistema nadzor-vodenje ni potrebna izjava ES o primernosti za uporabo.

6.1.2.   Moduli

Za oceno komponent interoperabilnosti znotraj podsistema nadzor-vodenje lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti izbere module v skladu s preglednicami 5.1A, 5.1B, 5.2A in 5.2B:

—	bodisi postopek pregleda tipa (modul B) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul D) za proizvodno fazo;

—	postopek pregleda tipa (modul B) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul F) ali

—	celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul H2).

Ti moduli so opisani v Prilogi E k tej TSI.

Modul D (sistem vodenja kakovosti proizvodnje) se lahko izbere samo, kadar proizvajalec izvaja sistem kakovosti za proizvodnjo, pregled in preskušanje končnih proizvodov, ki ga odobri in nadzoruje priglašeni organ.

Modul H2 (celovit sistem vodenja kakovosti s pregledom načrtovanja) se lahko izbere samo, kadar proizvajalec izvaja sistem kakovosti za projektiranje, proizvodnjo, pregled in preskušanje končnih proizvodov, ki ga odobri in nadzoruje priglašeni organ.

Za uporabo nekaterih modulov veljajo naslednja dodatna pojasnila:

—

s sklicevanjem na poglavje 4 opisa „modula B“ (pregled tipa) v Prilogi E: (a) se zahteva pregled projektiranja; (b) pregled proizvodnega postopka se ne zahteva, če se „modul B“ (pregled tipa) uporablja skupaj z „modulom D“ (sistem vodenja kakovosti proizvodnje); (c) pregled proizvodnega postopka se zahteva, če se „modul B“ (pregled tipa) uporablja skupaj z „modulom F“ (verifikacija proizvodov);

—	s sklicevanjem na poglavje 3 opisa „modula F“ (verifikacija proizvodov) v Prilogi E, statistična verifikacija ni dovoljena, tj. vse komponente interoperabilnosti se pregledajo posamično;

—	s sklicevanjem na oddelek 6.3 „modula H2“ (celovit sistem vodenja kakovosti s pregledom projektiranja), se zahteva preskus tipa.

Neodvisno od izbranega modula se za certifikacijo komponent interoperabilnosti, za katere veljajo varnostne zahteve osnovnega parametra (oddelek 4.2.1 Varnostne značilnosti nadzora-vodenja, povezane z interoperabilnostjo), uporabljajo določbe Priloge A, točka 47, točka A1, točka A2 in točka A3.

Neodvisno od izbranega modula se preveri, ali so navedbe dobavitelja glede vzdrževanja komponente interoperabilnosti v skladu z zahtevami oddelka 4.5 (Pravila glede vzdrževanja) te TSI.

Če se uporabi modul B (pregled tipa), se to opravi na podlagi pregleda tehnične dokumentacije (glej oddelek 3 in 4.1 opisa modula B (pregled tipa)).

Če se uporabi modul H2 (celovit sistem vodenja kakovosti s pregledom projektiranja), mora vloga za pregled projektiranja vsebovati vsa potrebna dokazila, da so zahteve iz oddelka 4.5 (Pravila glede vzdrževanja) te TSI izpolnjene.

6.2.   Podsistem nadzor-vodenje

6.2.1.   Postopki ocene skladnosti

To poglavje obravnava izjavo ES o verifikaciji podsistema nadzor-vodenje. Kakor je navedeno v poglavju 2, se uporaba podsistema nadzor-vodenje nanaša na dve tipologiji sestavov:

—	sestav na vozilu;

—	sestav ob progi.

Izjava ES o verifikaciji se zahteva za vsak sestav.

Priglašeni organ na zahtevo naročnika ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti opravi verifikacijo ES za sestav na vozilu ali ob progi v skladu s Prilogo VI k Direktivi 96/48/ES.

Naročnik sestavi izjavo ES o verifikaciji sestava za nadzor-vodenje v skladu s členom 18(1) in Prilogo V k Direktivi 96/48/ES.

Vsebina izjave ES o verifikaciji je v skladu s Prilogo V k Direktivi 96/48/ES. To vključuje verifikacijo vključevanja komponent interoperabilnosti, ki so del sestava; v preglednicah 6.1 in 6.2 so opredeljene značilnosti, ki jih je treba verificirati in sklicevanje na obvezne specifikacije, ki jih je treba uporabiti.

Nekatere specifikacije v tej TSI vsebujejo obvezne in/ali neobvezne funkcije. Priglašeni organ:

—	potrdi, da se izvajajo vse obvezne funkcije, zahtevane za sestav;

—	potrdi, da se izvajajo vse neobvezne funkcije, zahtevane za specifično izvajanje ob progi ali na vozilu.

Priglašeni organ potrdi, da nobena od dodatnih funkcij, ki se izvajajo v sestavu, ni v navzkrižju z izvajanimi obveznimi ali neobveznimi funkcijami.

Podatki o specifičnem izvajanju sestava ob progi in sestava na vozilu se pošljejo v register železniške infrastrukture in register železniškega voznega parka v skladu s Prilogo C.

Izjava ES o verifikaciji sestava ob progi ali sestava na vozilu zagotavlja vse podatke, ki so zahtevani za vključitev v prej navedena registra. Registri se upravljajo v skladu s členom 22.a Direktive o interoperabilnosti 96/48/ES.

Izjava ES o verifikaciji sestavov na vozilu in ob progi skupaj z izjavami o skladnosti zadostuje za zagotovitev, da sestav ob progi deluje s sestavom na vozilu, opremljenim z ustreznimi značilnostmi, kakor je določeno v registru železniškega voznega parka in registru infrastrukture, brez dodatne izjave ES o verifikaciji podsistema.

6.2.1.1.   Verifikacija funkcionalnega vključevanja sestava na vozilu

Verifikacija se opravi za sestav nadzor-vodenje na vozilu, ki je nameščen na vozilu. Za opremo za nadzor-vodenje, ki ni opredeljena kot razred A, so v to TSI vključene le zahteve za verifikacijo, ki so povezane z interoperabilnostjo (na primer vmesnik SPM-ERTMS/ETCS na vozilu).

Preden se izvede verifikacija funkcionalnosti na vozilu, je treba v skladu z oddelkom 6.1 oceniti komponente interoperabilnosti, vključene v sestav, iz česar izhaja izjava ES o skladnosti. Priglašeni organ oceni njihovo primernost za uporabo (npr. izvajanje neobveznih funkcij).

Za funkcionalnost razreda A, ki je že bila preverjena na ravni komponent interoperabilnosti, ni potrebna dodatna verifikacija.

Izvedejo se preskusi za verifikacijo vključevanja, da se dokaže pravilna medsebojna povezava komponent in pravilna povezava z vmesniki z vlakom ter se tako zagotovita zahtevani funkcionalnost in zmogljivost, potrebni za uporabo sestava. Kadar so na identične kose železniškega voznega parka nameščeni identični sestavi za nadzor-vodenje na vozilu, je treba verifikacijo vključevanja opraviti le na enem kosu železniškega voznega parka.

Preveri se naslednje:

—	pravilnost namestitve sestava za nadzor-vodenje na vozilu (npr. skladnost s tehnično-tehnološkimi predpisi, sodelovanje med seboj povezane opreme, odsotnost nevarnih interakcij in, kadar je potrebno, hranjenje posebnih podatkov aplikacij);

—	pravilnost operacij na vmesnikih z železniškim voznim parkom (npr. zavore vlaka, celovitost vlaka);

—	sposobnost povezave z vmesnikom s sestavom za nadzor-vodenje ob progi z ustreznimi značilnostmi (npr. stopnja aplikacije ETCS, neobvezne funkcije nameščene);

—	sposobnost branja in hranjenja vseh zahtevanih podatkov (če je potrebno, tudi podatkov, ki jih pošljejo sistemi, ki niso sistemi ETCS) v snemalniku varnostnih podatkov.

Ta verifikacija se lahko opravi v obratni delavnici.

Verifikacija sposobnosti sestava na vozilu, da se z vmesnikom poveže s sestavom ob progi, zajema verifikacijo sposobnosti branja potrjenega sistema Eurobalise in (če je funkcionalnost nameščena na vozilu) Euroloop ter sposobnosti vzpostavitve GSM-R zvez za glas in (če je funkcionalnost nameščena) za podatke.

Če je vključena tudi oprema razreda B, priglašeni organ preveri izpolnjevanje zahtev preskusa vključevanja, ki jih je izdala ustrezna država članica.

6.2.1.2.   Verifikacija funkcionalnega vključevanja sestava ob progi

Verifikacijo je treba opraviti za sestav nadzor-vodenje ob progi, ki je nameščen na infrastrukturi. Za opremo za nadzor-vodenje, ki ni opredeljena kot razred A, so v to TSI vključene le zahteve za verifikacijo, ki so povezane z interoperabilnostjo (na primer EMZ).

Preden se lahko opravi funkcionalna verifikacija ob progi, je treba oceniti komponente interoperabilnosti, vključene v sestav, v skladu z oddelkom 6.1 (Komponente interoperabilnosti), in pridobiti izjavo ES o skladnosti. Priglašeni organ preveri njihovo primernost za uporabo (npr. izvajanje neobveznih funkcij).

Za funkcionalnost razreda A, ki je že bila preverjena na ravni komponent interoperabilnosti, ni potrebna dodatna verifikacija.

Za projektiranje ERTMS/ETCS dela sestava za nadzor-vodenje ob progi morajo biti zahteve TSI dopolnjene z nacionalnimi specifikacijami, ki zajemajo na primer:

—	opis proge, značilnosti, kakor so vzponi, razdalje, položaj elementov ob progi in sistemov Eurobalise/Euroloop, lokacij, ki morajo biti zaščitene itd.;

—	signalizacijske podatke in signalizacijska pravila, ki jih mora obdelovati sistem ERTMS/ETCS.

Opravijo se preskusi za verifikacijo vključevanja, da se dokaže pravilna medsebojna povezava elementov in njihova pravilna povezava z vmesniki z nacionalno opremo ob progi, za zagotovitev zahtevane funkcionalnosti in zmogljivosti, ki sta potrebni za navedeno uporabo sestava.

Upoštevajo se naslednji vmesniki ob progi:

—	med radijskim sistemom razreda A in sistemom ERTMS/ETCS (RBC ali radio in-fill enota, če je primerno);

—	med Eurobalise in LEU;

—	med Euroloop in LEU;

—	med sosednjimi RBC;

—	med ERTMS/ETCS (RBC, LEU, radio In-fill enota) in postavljalnico ali nacionalno signalizacijo, kakor je primerno.

Preveri se naslednje:

—

pravilnost namestitve dela sistema ERTMS/ETCS sestava za nadzor-vodenje ob progi (npr. skladnost s tehnično-tehnološkimi predpisi, sodelovanje med seboj povezanih delov opreme, odsotnost nevarnih interakcij in, kadar je potrebno, hranjenje posebnih podatkov aplikacij v skladu s prej navedenimi nacionalnimi specifikacijami);

—	pravilnost operacij na vmesnikih z nacionalno opremo ob progi;

—	sposobnost povezave z vmesnikom s sestavom na vozilu z ustreznimi značilnostmi (npr. stopnja aplikacije ETCS).

6.2.1.3.   Ocena v fazah prehoda

Nadgraditev obstoječega sestava za nadzor-vodenje na vozilu ali ob progi se lahko izvede v postopnih korakih v skladu s poglavjem 7. V vsakem posameznem koraku se doseže le skladnost za zahtevami TSI, ki se nanašajo na ta korak, zahteve drugih korakov pa niso izpolnjene.

Naročnik lahko vloži vlogo za oceno sestava v tej fazi pri priglašenem organu.

Priglašeni organ ne glede na module, ki jih je izbral naročnik, preveri:

—	ali so upoštevane zahteve TSI, ki se nanašajo na ta korak;

—	ali se ne posega v zahteve TSI, ki so že bile ocenjene.

Funkcij, ki so že bile ocenjene in so nespremenjene ter na katere ta korak ni vplival, ni treba ponovno pregledati.

Certifikatu/certifikatom, ki ga/jih po pozitivni oceni sestava izda priglašeni organ, so priloženi zadržki, v katerih je navedeno, katere so omejitve certifikata, katere zahteve TSI so izpolnjene in katere niso.

Zadržki so navedeni v registru železniškega voznega parka in/ali registru infrastrukture, kakor je ustrezno.

6.2.2.   Moduli

Vsi navedeni moduli so določeni v Prilogi E k tej TSI.

6.2.2.1.   Sestav na vozilu

Za postopek verifikacije sestava na vozilu naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti lahko izbere bodisi:

—	postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul SD) za proizvodno fazo ali

—	postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul SF) ali

—	celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul SH2).

6.2.2.2.   Sestav ob progi

Za postopek verifikacije sestava ob progi naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti lahko izbere bodisi:

—	postopek verifikacije enote (modul SG) ali

—	postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul SD) za proizvodno fazo ali

—	postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul SF) ali

—	celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul SH2).

6.2.2.3.   Pogoji za uporabo modulov za sestave na vozilu in ob progi

Modul SD (sistem vodenja kakovosti proizvodnje) se lahko izbere samo, kadar naročnik izvaja naročila le pri proizvajalcih, ki izvajajo sistem kakovosti za proizvodnjo, pregled in preskušanje končnih proizvodov, ki ga odobri in nadzoruje priglašeni organ.

Modul SH2 (celovit sistem vodenja kakovosti s pregledom projektiranja) se lahko izbere samo, kadar se za vse dejavnosti (projektiranje, proizvodnja, montaža, namestitev), ki prispevajo k projektu podsistema, ki se preverja, uporablja sistem kakovosti za projektiranje, proizvodnjo, pregled končnih izdelkov in preskušanje, ki ga odobri in nadzoruje priglašeni organ.

Neodvisno od izbranega modula se med pregledom projektiranja preveri upoštevanje zahtev iz oddelka 4.5 (Pravila glede vzdrževanja) te TSI.

Neodvisno od izbranega modula se uporabljajo določbe iz Priloge A točka 47, točka A1, in kadar je primerno, točka A2 in točka A3.

S sklicevanjem na poglavje 4 modula SB (pregled tipa), se zahteva pregled projektiranja.

S sklicevanjem na oddelek 4,3„modula SH2“ (celoten sistem vodenja kakovosti s pregledom projektiranja), se zahteva preskus tipa.

S sklicevanjem na

—	oddelek 5.2 modula SD (sistem vodenja kakovosti proizvodnje);

—	poglavje 7 modula SF (verifikacija proizvodov);

—	poglavje 4 modula SG (verifikacija enot);

—	oddelek 5.2 modula SH2 (celovit sistem vodenja kakovosti s pregledom projektiranja), validacija pod pogoji polnega obratovanja je opredeljena v oddelku 6.2.2.3.1 (Validacija sestava na vozilu) in oddelku 6.2.2.3.2 (Validacija sestava ob progi).

6.2.2.3.1   Validacija sestava na vozilu

Validacija pod pogoji polnega obratovanja je za sestav na vozilu preskus tipa. Dopustno je, da se izvaja na enem primerku sestava, izvaja pa se s preskusi, s katerimi se preveri:

—	zmogljivosti funkcij meritve poti in hitrosti;

—	združljivost sestava za nadzor-vodenje z opremo železniškega voznega parka in okoljem (npr. EMZ), tako da je mogoče izvedbo sestava na vozilu razširiti tudi na druge lokomotive istega tipa;

—	združljivost železniškega voznega parka s sestavom za nadzor-vodenje ob progi (npr. vidiki EMZ, delovanje tirnih tokokrogov in osnih števcev).

Taki preskusi se izvajajo na infrastrukturi, ki omogoča verifikacije v pogojih, značilnih za evropsko železniško omrežje za visoke hitrosti (npr. vzponi, hitrost vlaka, vibracije, vlečna moč, temperatura).

Kadar je splošna uporabnost rezultatov preskusov omejena (npr. skladnost s TSI dokazana samo do določene hitrosti), se te omejitve zapišejo v certifikat in v register železniškega parka.

6.2.2.3.2   Validacija sestava ob progi

Validacija pod pogoji polnega obratovanja se za sestav ob progi izvede s preskusi železniškega voznega parka z znanimi značilnostmi in obsega preverjanje združljivosti železniškega voznega parka s sestavom za nadzor-vodenje ob progi (npr. EMZ vidiki, delovanje tirnih tokokrogov in osnih števcev). Taki preskusi se izvajajo s primernim železniškim voznim parkom z znanimi značilnostmi, ki omogočajo preverjanje v pogojih, ki so mogoči med obratovanjem (npr. hitrost vlaka, vlečna moč).

S preskusi se tudi validira združljivost podatkov, ki jih sestav ob progi pošilja strojevodju, s fizično progo (npr. omejitve hitrosti itd.).

Če so v tej TSI specifikacije za verifikacijo sestava ob progi predvidene, niso pa še na razpolago, se sestav ob progi validira z ustreznimi preskusi na terenu, (ki jih določi naročnik zadevnega sestava ob progi).

Kadar je splošna uporabnost rezultatov preskusov omejena (npr. skladnost s TSI dokazana samo do določene hitrosti), se te omejitve zapišejo v certifikat in v register infrastrukture.

6.2.2.4.   Ocena vzdrževanja

Za oceno skladnosti vzdrževanja je odgovoren organ, ki ga pooblasti država članica. V Prilogi F je naveden postopek, s katerim ta organ ugotovi, da ureditev vzdrževanja izpolnjuje določbe te TSI in zagotavlja upoštevanje osnovnih parametrov in bistvenih zahtev v celotni življenjski dobi podsistema.

6.3.   Komponente interoperabilnosti, ki nimajo izjave ES

6.3.1.   Splošno

Za omejeno obdobje, znano kot „prehodno obdobje“, so komponente interoperabilnosti, ki nimajo izjave ES o skladnosti ali primernosti za uporabo, lahko izjemoma vgrajene v podsisteme pod pogojem, da so zahteve iz določb iz tega oddelka izpolnjene.

6.3.2.   Prehodno obdobje

Prehodno obdobje se začne od začetka veljavnosti te TSI in traja šest let.

Ob koncu prehodnega obdobja, in z izjemami, dovoljenimi v oddelku 6.3.3.3, bodo komponente interoperabilnosti zajete v zahtevani izjavi ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo, preden bodo vgrajene v podsistem.

6.3.3.   Certificiranje podsistemov, ki vsebujejo necertificirane komponente interoperabilnosti, v prehodnem obdobju

6.3.3.1.   Pogoji

Med prehodnim obdobjem je priglašenemu organu dovoljeno izdati certifikat o skladnosti za podsistem, čeprav nekatere od komponent interoperabilnosti, vgrajene v podsistem, niso zajete v ustreznih izjavah ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo v skladu s to TSI, če so upoštevana naslednja tri merila:

—	skladnost podsistemov pregleda priglašeni organ v zvezi z zahtevami, opredeljenimi v poglavju 4 te TSI, in

—	z dodatnimi ocenjevanji priglašeni organ potrdi, da sta skladnost in/ali primernost za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z zahtevami poglavja 5, in

—	komponente interoperabilnosti, ki niso zajete v ustrezni izjavi ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo, bodo uporabljene v podsistemih, ki so že dani v uporabo v vsaj eni državi članici pred začetkom veljavnosti te TSI.

Izjave ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo ne bodo sestavljene za komponente interoperabilnosti, ocenjene na ta način.

6.3.3.2.   Uradno obvestilo

—	V certifikatu o skladnosti podsistema bo jasno navedeno, katere komponente interoperabilnosti je priglašeni organ ocenil kot del verifikacije podsistema.

—

V izjavi ES o verifikaciji podsistema je jasno navedeno: — katere komponente interoperabilnosti so ocenjene kot del podsistema; — potrditev, da podsistem vsebuje komponente interoperabilnosti, enake tistim, ki so bile preverjene kakor del podsistema; — razlog/razlogi zakaj proizvajalec ni zagotovil izjave ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo za navedene komponente interoperabilnosti pred njihovo vgradnjo v podsistem.

6.3.3.3.   Upoštevanje življenjske dobe

Proizvodnja ali nadgraditev/obnova zadevnega podsistema morajo biti končane v šestih letih prehodnega obdobja. Glede življenjske dobe podsistema:

—	med prehodnim obdobjem in:

—	na odgovornost priglašenega organa, ki je izdal izjavo ES o verifikaciji podsistema,

bodo komponente interoperabilnosti, ki nimajo izjave ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo, in so istega tipa ter jih je izdelal isti proizvajalec, lahko uporabljene za zamenjave, povezane z vzdrževanjem, in kot rezervni deli za podsistem.

Po končanem prehodnem obdobju in

—	dokler podsistem ni nadgrajen, obnovljen ali zamenjan ter

—	na odgovornost priglašenega organa, ki je izdal izjavo ES o verifikaciji podsistema,

so lahko komponente interoperabilnosti, ki nimajo izjave ES o skladnosti in/ali primernosti za uporabo, in so istega tipa ter jih je izdelal isti proizvajalec, še nadalje uporabljene za zamenjave, povezane z vzdrževanjem.

6.3.3.4.   Ureditev spremljanja

Med prehodnim obdobjem država članica:

—	spremlja število in tip komponent interoperabilnosti, uvedenih na trg na svojem ozemlju;

—	zagotovi da so, kadar je podsistem predložen v odobritev, opredeljeni razlogi proizvajalca za necertificiranje komponente interoperabilnosti;

—	uradno sporoči Komisiji in drugim državam članicam podrobnosti o necertificirani komponenti interoperabilnosti in razloge za necertificiranje.

Preglednica 6.1

Zahteve za verifikacijo sestava nadzor-vodenje na vozilu

1	2	2a	3	4	5
Št.	OPIS	OPOMBE	VMESNIKI NADZOR-VODENJE	PODSISTEMI MED SEBOJ POVEZANIH TSI	Značilnosti, ki jih je treba oceniti na podlagi poglavja 4 te TSI
1	Varnost	priglašeni organ zagotovi popolnost postopka za odobritev varnosti, vključno s primerom prikaza varnosti			4.2.1
2	Funkcionalnost ETCS na vozilu	to funkcionalnost izvaja komponenta interoperabilnosti ERTMS/ETCS na vozilu			4.2.2
		Opomba: nadzor celovitosti vlaka: kadar je konfiguracija vlaka namenjena za stopnjo 3, mora biti nadzor celovitosti vlaka podprt z opremo za ugotavljanje lokacije vlaka, nameščene na železniškem voznem parku	vmesnik med ERTMS/ETCS na vozilu in opremo za ugotavljanje lokacije vlaka	RST	4.3.2.8
3	Funkcije EIRENE	to funkcionalnost izvaja komponenta interoperabilnosti ERTMS/GSM-R na vozilu			4.2.4
		sporočanje podatkov le za stopnjo 1 z radio in-fill (neobvezno) ali za stopnjo 2 in stopnji 3
4	Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	to funkcionalnost izvajajo komponente interoperabilnosti ERTMS/ETCS na vozilu in ERTMS/GSM-R na vozilu	sestav nadzor-vodenje ob progi		4.2.5
		radijska zveza z vlakom le za stopnjo 1 z radio in-fill (neobvezno) ali stopnjo 2 in stopnjo 3
		komunikacija Euroloop je neobvezna
5	Upravljanje ključev	varnostna politika za upravljanje ključev		OPE	4.2.8 4.3.1.7
6	Upravljanje ETCS-ID	politika za upravljanje ETCS-ID		OPE	4.2.9
7	Vmesniki
	SPM	priglašeni organ preveri izpolnjevanje zahtev glede preskusa vključevanja, ki jih je izdala ustrezna država članica	ERTMS/ETCS na vozilu in zunanje komponente interoperabilnosti SPM		4.2.6.1
	ERTMS/GSM-R na vozilu		ERTMS/ETCS na vozilu in komponente interoperabilnosti ERTMS/GSM-R na vozilu		4.2.6.2
	Meritev poti in hitrosti	ta vmesnik ni pomemben, če je oprema dostavljena kot skupina komponent	ERTMS/ETCS na vozilu in zunanje komponente interoperabilnosti meritev poti in hitrosti	RST	4.2.6.3 4.3.2.12
	ETCS DMI	del komponente interoperabilnosti ERTMS/ETCS na vozilu		OPE	4.2.13
					4.3.1.2
	EIRENE DMI	del komponente interoperabilnosti ERTMS/GSM-R na vozilu			4.2.14
				OPE	4.3.1.3
	Vmesnik s snemanjem podatkov za regulativne namene	del komponente interoperabilnosti snemalnika varnostnih podatkov			4.2.15
				OPE	4.3.1.4
				RST	4.3.2.13
	Zavorne zmogljivosti vlaka	verifikacija prilagoditve z zadevnim železniškim voznim parkom		OPE	4.3.1.5
				RST	4.3.2.3
	Izolacija			OPE	4.3.1.6
				RST	4.3.2.7
	Namestitev anten			RST	4.3.2.4
	Okoljski pogoji	Verifikacija pravilnega delovanja sestava nadzor-vodenje v okoljskih pogojih. Ta pregled je treba opraviti v okviru validacije pod pogoji polnega obratovanja.		RST	4.3.2.5
	EMZ	Verifikacija pravilnega delovanja sestava nadzor-vodenje v okoljskih pogojih. Ta pregled je treba opraviti v okviru validacije pod pogoji polnega obratovanja.		RST	4.3.2.6
	Podatkovni vmesniki	del komponente interoperabilnosti ERTMS/GSM-R na vozilu		RST	4.3.2.8; 4.3.2.11
				OPE	4.3.1.9

Preglednica 6.2

Zahteve za verifikacijo sestava nadzor-vodenje ob progi

1	2	2a	3	4	5
Št.	OPIS	OPOMBE	VMESNIKI NADZOR-VODENJE	PODSISTEMI MED SEBOJ POVEZANIH TSI	Značilnosti, ki jih je treba oceniti na podlagi poglavja 4 te TSI
1	Varnost	priglašeni organ zagotovi popolnost postopka za odobritev varnosti, vključno s primerom prikaza varnosti			4.2.1
2	Funkcionalnost ETCS ob progi	to funkcionalnost izvajajo komponente interoperabilnosti RBC, LEU in radio in-fill enote, v skladu z izvajanjem			4.2.3
3	Funkcije EIRENE	sporočanje podatkov le za stopnjo 1 z radio in-fill ali stopnjo 2/3			4.2.4
4	Vmesniki zračne reže ETCS in EIRENE	to funkcionalnost izvaja oprema RBC, LEU, radio in-fill enote, Eurobalise, Euroloop in GSM-R v skladu z izvajanjem	sestav nadzor-vodenje na vozilu		4.2.5
		radijska zveza z vlakom le za stopnjo 1 z radio in-fill (neobvezno) ali stopnjo 2/3
		komunikacija Euroloop je neobvezna
5	Upravljanje ključev	varnostna politika za upravljanje ključev		OPE	4.2.8 4.3.1.7
6	Upravljanje ETCS-ID	politika za upravljanje ETCS-ID		OPE	4.2.9
7	Detektor pregretosti osnih ležajev	razdalja med HABD opremo je nacionalno vprašanje		OPE	4.2.10
				RST	4.3.1.8 4.3.2.9
8	Vmesniki
	RBC/RBC	le za stopnjo 2/3	med sosednjimi RBC		4.2.7.1
	GSM-R ob progi	le za stopnjo 2/3 ali stopnjo 1 z radio in-fill (neobvezno)	med RBC ali radijskimi in-fill enotami in GSM-R ob progi		4.2.7.3
	Eurobalise/LEU	ta vmesnik ni pomemben, če je oprema dostavljena kot skupina komponent	med komponentami interoperabilnosti za nadzor-vodenje		4.2.7.4
	Euroloop/LEU	Euroloop je neobvezen	med komponentami interoperabilnosti za nadzor-vodenje		4.2.7.5
		ta vmesnik ni pomemben, če je oprema dostavljena kot skupina komponent
	Namestitev anten			IN	4.3.3.1
	Okoljski pogoji	verifikacija pravilnega delovanja sestava nadzor-vodenje v okoljskih pogojih ta pregled je treba opraviti v okviru validacije pod pogoji polnega obratovanja		IN	4.3.2.5
	EMZ	verifikacija pravilnega delovanja sestava nadzor-vodenje v okoljskih pogojih ta pregled je treba opraviti v okviru validacije pod pogoji polnega obratovanja		ENE	4.3.4.1
9	Združljivost sistemov za ugotavljanje lokacije vlaka	značilnosti, ki jih aktivira železniški vozni park		RST	4.2.11 4.3.1.10
				IN	4.3.2.1
10	Elektromagnetna združljivost med železniškim voznim parkom in sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov			RST	4.2.12.2, 4.3.2.2
	Združljivost s prednjimi lučmi vlaka	značilnosti odsevajočih znakov ob progi in oblačil		RST	4.2.16 4.3.2.10
	Združljivost z zunanjim vidnim poljem strojevodja	namestitev opreme ob progi, ki jo mora strojevodja videti		OPE	4.2.16 4.3.1.11

7.   IZVAJANJE TSI VODENJE-UPRAVLJANJE

7.1.   Splošno

To poglavje opredeli strategijo in s tem povezane tehnične rešitve za izvajanje TSI, zlasti pogoje, ki podpirajo prehod na sisteme razreda A.

Upoštevati je treba, da je včasih treba izvajanje TSI uskladiti z izvajanjem drugih TSI.

7.2.   Podrobna merila za izvajanje

7.2.1.   GSM-R – Pravila izvajanja

Naprave ob progi:

Obvezno je vgraditi GSM-R sestav ob progi pri vsaki novi namestitvi radijskega dela sestava nadzor-vodenje in signalizacija ob progi ali pri vsaki dograditvi že obstoječe naprave, kadar bi to spremenilo njeno funkcijo, zmogljivost in/ali vmesnike. To izključuje tiste spremembe, ki se zdijo potrebne za ublažitev napak, povezanih z varnostjo, pri že vgrajeni napravi.

Prepovedano je nadgraditi vlak-radio sisteme razreda B, razen kadar se sprememba zdi potrebna za ublažitev napak, povezanih z varnostjo, v že vgrajenem sistemu.

Priporočljivo je namestiti GSM-R vedno, kadar je treba infrastrukturni ali energijski podsistem na odseku proge, ki že obratuje, nadgraditi, obnoviti ali vzdrževati, kadar to vključuje naložbo, ki je vsaj desetkrat večja od naložbe za namestitev GSM-R naprav na tem odseku proge.

Po nadgraditvi radijskega dela sestava nadzor-vodenje in signalizacija ob progi obstoječa oprema razreda B lahko ostane še naprej v uporabi skupaj z radijsko opremo razreda A, do datuma, ki je predviden v ustreznem/ustreznih nacionalnem/nacionalnih načrtu/načrtih in pozneje v glavnem načrtu EU. Prevoznik v železniškem prometu ne sme nasprotovati odstranitvi radia razreda B, opravljeni v takih pogojih.

Naprave na vozilu:

Obvezno je vgraditi GSM-R sestav na vozilu, kadar:

—	se namesti kateri koli radijski del sestava nadzor-vodenje in signalizacija na vozilu (s sistemom razreda B ali brez) ali

—

se nadgradi kateri koli obstoječi radijski del sestava nadzor-vodenje in signalizacija na vozilu, kadar bi to spremenilo funkcije, zmogljivost in/ali vmesnike obstoječega že vgrajenega sistema (kakor je določeno v Prilogi B k tej TSI). To izključuje tiste spremembe, ki se zdijo potrebne za ublažitev napak, povezanih z varnostjo, v že vgrajenem sistemu.

Po nadgraditvi radijskega dela sestava na vozilu lahko prej obstoječa oprema razreda B ostane v uporabi hkrati z radijsko opremo razreda A.

7.2.2.   ETCS – Pravila izvajanja

Naprave ob progi:

Obvezno je vgraditi ETCS sestav ob progi, kadar:

—	je del za zaščito vlaka sestava nadzor-vodenje in signalizacija ob progi nova naprava (s sestavom razreda B ob progi ali brez) ali

—

se nadgradi obstoječi del za zaščito vlaka sestava nadzor-vodenje in signalizacija ob progi, kadar bi to spremenilo funkcije, zmogljivost in/ali vmesnike, povezane z interoperabilnostjo (zračne reže), že vgrajenega sistema (kakor je določeno v Prilogi B k tej TSI). To izključuje tiste spremembe, ki se zdijo potrebne za ublažitev napak, povezanih z varnostjo, pri že vgrajeni napravi.

Prepovedano je nadgraditi zaščitni sistem vlakov razreda B, razen kadar se sprememba zdi potrebna za ublažitev napak, povezanih z varnostjo, v že vgrajenem sistemu.

Priporočljivo je namestiti ETCS vedno, kadar koli je treba infrastrukturni ali energijski podsistem na odseku proge, ki že obratuje, nadgraditi, obnoviti ali vzdrževati, kadar to vključuje naložbo, ki je vsaj desetkrat večja od naložbe za namestitev ETCS naprav na navedenem odseku proge.

Po nadgraditvi dela za zaščito vlaka sestava nadzor-vodenje in signalizacija ob progi obstoječa oprema razreda B lahko ostane v uporabi skupaj z opremo za zaščito vlaka razreda A, do datuma, ki je predviden v ustreznem/ustreznih nacionalnem/nacionalnih načrtu/načrtih in pozneje v glavnem načrtu EU, opredeljenem v klavzuli 7.2.5. Prevoznik v železniškem prometu ne sme nasprotovati odstranitvi opreme za zaščito vlaka razreda B, opravljeni v takih pogojih.

Naprave na vozilu:

Obvezno je vgraditi ETCS sestav na vozilu, kadar:

—	se namesti kateri koli nov del za zaščito vlaka sestava nadzor-vodenje in signalizacija na vozilu ali

—

se nadgradi kateri koli obstoječi del za zaščito vlaka sestava nadzor-vodenje in signalizacija na vozilu, kadar bi to spremenilo funkcije, zmogljivosti in/ali vmesnike, povezane z interoperabilnostjo, že vgrajenega sistema (kakor je določeno v Prilogi B k tej TSI). To izključuje tiste spremembe, ki se zdijo potrebne za ublažitev napak, povezanih z varnostjo, v že vgrajenem sistemu;

Priporočljivo je namestiti ETCS vedno, kadar koli je železniški vozni park, ki že obratuje, nadgrajen, kadar to vključuje naložbo, ki je vsaj desetkrat večja od naložbe za namestitev ETCS na navedenem posebnem tipu železniškega voznega parka.

Po nadgraditvi dela za zaščito vlaka sestava na vozilu lahko obstoječa oprema za zaščito vlaka na vozilu razreda B ostane v uporabi hkrati z opremo razreda A.

7.2.3.   Dodatna oprema razreda B na progi, opremljeni z razredom A

Na progi, opremljeni s sistemom ETCS in/ali GSM-R, je med fazo prehoda mogoča dodatna oprema razreda B, da se omogoči obratovanje železniškega voznega parka, ki ni združljiv z razredom A. Dovoljena je uporaba obstoječe opreme razreda B na vozilu kot pomožne ureditve za sistem razreda A: to upravljavcu infrastrukture ne dovoljuje, da zahteva sisteme razreda B na interoperabilnih vlakih za obratovanje na taki progi.

Pri dvojni opremljenosti in obratovanju sistemov razreda A in B lahko oba sistema istočasno delujeta na vozilu, pod pogojem, da nacionalne tehnične zahteve in operativni predpisi ta način dopuščajo in da s tem ni ovirana interoperabilnost. Nacionalne tehnične zahteve in operativne predpise oblikuje država članica.

7.2.4.   Nadgraditev ali obnova sestava nadzor-vodenje ob progi ali njegovih delov

Nadgraditev ali obnova sestava ob progi se lahko ločeno nanašata na:

—	radijski sistem (za razred B, mogoča je le obnova);

—	zaščitni sistem vlakov;

—	vmesnik sistema za ugotavljanje lokacije vlaka;

—	sistem detektorja pregretosti osnih ležajev;

—	značilnosti EMZ.

Zato so lahko različni deli sestava nadzor-vodenje ob progi nadgrajeni ali obnovljeni ločeno (če to ne ogroža interoperabilnosti) in se nanašajo na:

—	funkcije in vmesnike EIRENE (glej oddelka 4.2.4 in 4.2.5);

—	funkcije in vmesnike ETCS/ERTMS (glej oddelke 4.2.1, 4.2.3, 4.2.5, 4.2.7, 4.2.8);

—	sistem za ugotavljanje lokacije vlaka (glej oddelek 4.2.11);

—	detektor pregretosti osnih ležajev (glej oddelek 4.2.10);

—	značilnosti EMZ (glej oddelek 4.2.12).

Po nadgraditvi na razred A lahko obstoječa oprema razreda B ostane v uporabi hkrati z opremo razreda A.

7.2.5.   Zagotavljanje specifičnih prenosnih modulov

Če proge, za katere velja ta TSI, ne bodo opremljene s sistemi razreda A, države članice ukrenejo vse potrebno, da za svoj že vgrajeni sistem ali sisteme razreda B zagotovijo zunanji specifični prenosni modul (SPM). S tem v zvezi je treba ustrezno zagotoviti odprti trg za SPM ob poštenih komercialnih pogojih. Kadar zaradi tehničnih ali komercialnih razlogov (3) ni mogoče zagotoviti SPM v primernem časovnem okviru (4), mora zadevna država članica obvestiti odbor o razlogih za tak problem ter o ukrepih, ki jih namerava uvesti za omogočanje dostopa – predvsem tujih upravljavcev – do njihove infrastrukture.

7.2.6.   Vmesniki s sistemi razreda B

Vsekakor za podporo trajne interoperabilnosti države članice zagotovijo ohranitev funkcionalnosti že vgrajenih radijskih sistemov in zaščite vlaka (iz Priloge B k TSI) in njihovih vmesnikov v skladu s trenutnimi specifikacijami. Ta zahteva izključuje tiste spremembe, ki se zdijo potrebne za ublažitev napak, povezanih z varnostjo, teh sistemov.

Države članice dajo na voljo podatke, ki so zahtevani za razvoj in varnostna spričevala naprav, ki omogočajo interoperabilnost opreme razreda A z njihovimi že vgrajenimi radijskimi napravami in napravami za zaščito vlakov razreda B.

7.2.7.   Nacionalni izvedbeni načrti sistema ERTMS in glavni načrt EU

Države članice pripravijo uradni nacionalni izvedbeni načrt sistema ERTMS za železniško omrežje za visoke hitrosti, ki obravnava razporeditev obeh sistemov ETCS and GSM-R. Načrt izpolnjuje pravila za izvajanje, navedena v oddelkih 7.2.1 in 7.2.2

Za ETCS bo v nacionalnem načrtu dana prednost izvajanju na progah za visoke hitrosti, ki spadajo v ETCS-Net, kakor je navedeno v Prilogi H k TSI nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti in tudi železniškemu voznemu parku, ki bo obratoval na teh progah. Ciljno leto, v katerem naj bi se vse to izvajalo, je leto 2015.

Nacionalni načrti zagotavljajo zlasti naslednje elemente:

—	ciljne proge: jasno navedbo nacionalnih prog ali odsekov, ki so določeni za izvajanje;

—	tehnične zahteve: bistvene tehnične značilnosti različnih izvedb (npr. kakovost storitve za podatke ali preprosto kakovost glasu za izvedbo sistema GSM-R, stopnja obratovanja sistema ETCS, osnovna konfiguracija ETCS, samo ETCS ali prekrivajoče namestitve);

—	strategija razporeditvene priprave in načrtovanje: opis izvedbenega načrta (skupaj z zaporedjem in časovnim okvirom del);

—	strategija prehoda: strategija, predvidena za prehod obeh podsistemov infrastrukture in železniškega voznega parka (npr. prekrivanje sistemov razreda A in razreda B, načrtovani datum za prehod z opreme razreda B na opremo razreda A ali za odstranitev opreme razreda B);

—	možne omejitve: pregled možnih elementov, ki bi lahko vplivali na izpolnitev izvedbenega načrta (npr. signalizacijska dela, ki združujejo širše področje infrastrukturnih del, zagotavljanje neprekinjenosti čezmejnih storitev).

Ti nacionalni načrti bodo šest mesecev po uradnem obvestilu vključeni v glavni načrt EU.

7.2.8.   Registri železniške infrastrukture

Register železniške infrastrukture zagotovi prevoznikom v železniškem prometu informacije razreda A in razreda B v skladu z zahtevami iz Priloge C. Register železniške infrastrukture navaja, ali gre za obvezne ali neobvezne (5) funkcije; navedene morajo biti omejitve za konfiguracijo na vozilu.

Če v trenutku namestitve niso na razpolago evropske specifikacije za nekatere vmesnike med podsistemom nadzor-vodenje in signalizacija ter drugimi podsistemi (npr. elektromagnetna združljivost med sistemom za ugotavljanje lokacije vlakov in železniškim voznim parkom), je treba ustrezne značilnosti in uporabljene standarde navesti v registrih infrastrukture. To je vsekakor mogoče samo za točke, navedene v Prilogi C.

7.2.9.   Železniški vozni park z opremo za zaščito vlakov razreda A in razreda B

Železniški vozni park je lahko opremljen z obema sistemoma razreda A in razreda B, da omogoča obratovanje na več progah. Sistemi razreda B se lahko izvajajo

—	z uporabo SPM, ki bi lahko bil priključen na opremo ERTMS („zunanji SPM“) ali

—	z vgrajenim v opremo ERTMS/ETCS.

Tudi sistem razreda B se lahko izvede neodvisno (ali pa se pri nadgraditvi ali obnovi pusti tak, kakršen je), kadar gre za sisteme razreda B, za katere SPM z vidika lastnika železniškega voznega parka ni ekonomsko upravičena možnost. Vendar, če se SPM ne uporabi, mora prevoznik v železniškem prometu zagotoviti, da se odsotnost usklajevanja signalov (= obdelava prenosov med razredom A in razredom B ob progi s sistemom ETCS) kljub temu primerno rešuje. Država članica lahko glede tega postavi zahteve v register infrastrukture.

Sistemi razreda B, ki obratujejo na progi, opremljeni s sistemi razredov A in B, lahko delujejo kot pomožna ureditev za sistem razreda A, če je vlak opremljen s sistemi razredov A in B. To ne more biti zahteva za interoperabilnost in ne velja za GSM-R.

7.2.10.   Registri železniškega voznega parka

Register železniškega voznega parka zagotavlja podatke v skladu z zahtevami Priloge C.

Kadar v trenutku namestitve niso na voljo zahteve TSI za določene vmesnike med podsistemom nadzor-vodenje in signalizacija ter drugimi podsistemi (npr. elektromagnetna združljivost med sistemom za ugotavljanje lokacije vlakov in železniškim voznim parkom, podnebnimi razmerami in fizičnimi razmerami, v katerih lahko vlak obratuje, geometrijskimi parametri vlaka, kakor je dolžina, največja osna razdalja v vlaku, dolžina dela vozila, ki sega preko prve osi prvega in zadnje osi zadnjega vozila, zavorni parametri), je treba ustrezne značilnosti in uporabljene standarde navesti v registrih železniškega voznega parka. To je mogoče samo za točke, navedene v Prilogi C.

Opomba: Za vsako izvedbo podsistema nadzor-vodenje na določeni progi je v Prilogi C naveden seznam zahtev za sestave na vozilu, ki jih je treba obravnavati v registrih infrastrukture, v katerih je navedeno, ali se te zahteve nanašajo na obvezne ali neobvezne funkcije in opredelijo omejitve glede konfiguracije vlakov.

7.3.   Pogoji, ki zahtevajo uporabo neobveznih funkcij

Glede na značilnosti sestava nadzor-vodenje ob progi in njegovih vmesnikov z drugimi podsistemi je nekatere funkcionalnosti ob progi ERTMS/ETCS in GSM-R, ki niso označene kot obvezne, v nekaterih aplikacijah nujno treba izvajati, zato da so bistvene zahteve izpolnjene.

Z izvajanjem nacionalnih ali neobveznih funkcij ob progi se ne sme vlaku, ki izpolnjuje le obvezne zahteve sistema na vozilu razreda A, preprečiti vstopa na to infrastrukturo, razen kakor se zahteva za naslednje neobvezne funkcije na vozilu:

—	aplikacija ETCS stopnje 3 ob progi zahteva nadzor vlakovne celovitosti na vozilu;

—	aplikacija ETCS stopnje 1 ob progi s funkcijo in-fill zahteva ustrezno in-fill funkcionalnost na vozilu, če je iz varnostnih razlogov aktivacijska hitrost nastavljena na nič (npr. zaščita nevarnih mest);

—	kadar sistem ETCS zahteva prenos podatkov prek radia, morajo storitve prenosa podatkov GSM-R izpolnjevati zahteve prenosa podatkov ETCS;

—	sestav na vozilu, ki vključuje SPM KER, lahko zahteva izvedbo vmesnika K;

—	funkcionalnost stalnega nadzora ob progi GSM-R, kadar se izvaja, zahteva funkcionalnost stalnega nadzora na vozilu, kakor je navedeno v 4.3.2.11.

7.4.   Upravljanje sprememb

Agencija je odgovorna za pripravo revizije in posodabljanje TSI ter dajanje ustreznih priporočil odboru, navedenemu v členu 21 Direktive 96/48/ES, da se upošteva tehnološki razvoj ali družbene zahteve.

Zato Evropska agencija za železniški promet v svoji vlogi sistemskega organa za ERTMS (Evropski sistem za vodenje železniškega prometa) s prispevkom predstavnikov sektorja vzpostavi pregledni postopek za upravljanje sistemskih sprememb.

Ta postopek upošteva predvidene stroške in koristi vseh upoštevanih tehničnih rešitev in zagotovi povratno združljivost med zaporednimi različicami. Ta postopek je določen v dokumentu „Upravljanje nadzora sprememb ERTMS“, ki ga bo po potrebi posodabljala Evropska agencija za železniški promet.

7.5.   Posebni primeri

7.5.1.   Uvod

V posebnih primerih, navedenih v nadaljevanju, so dovoljene posebne določbe.

Ti posebni primeri spadajo v dve kategoriji: določbe veljajo bodisi stalno (primer „P“) bodisi začasno (primer „T“). V začasnih primerih je priporočeno, da se zadevne države članice uskladijo z ustreznim podsistemom bodisi do leta 2010 (primer „T1“), cilj, določen v Odločbi 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, bodisi do leta 2020 (primer „T2“).

V tej TSI je začasni primer „T3“ opredeljen kot začasni primeri, ki bodo po letu 2020 še vedno obstajali.

7.5.2.   Seznam posebnih primerov

7.5.2.1.   Kategorija vsakega posebnega primera je navedena v Prilogi A, Dodatek 1.

Št.	Poseben primer	Utemeljitev	Trajanje
1	Medsebojna odvisnost med osno razdaljo in premerom koles za vozila, ki obratujejo v Nemčiji, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 2.1.5	Obstoječa oprema osnih števcev, opredeljena v registru infrastrukture.	P
2	Največja dolžina dela vozila, ki sega preko prve oziroma zadnje osi vozil, ki obratujejo na Poljskem, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 2.1.6	Obstoječa geometrija opreme tirnih tokokrogov	T3
3	Najmanjša razdalja med prvimi 5 osmi vlakov, ki obratujejo v Nemčiji, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 2.1.7	Se nanaša na proge z nivojskim prehodom v skladu z registrom infrastrukture.	T3
4	Najmanjša razdalja med prvo in zadnjo osjo posameznega vozila ali vlakovne kompozicije, ki obratuje na progah za visoke hitrosti v Franciji in na progi za visoke hitrosti TEN „L1“ v Belgiji, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 2.1.8	Obstoječa oprema tirnega tokokroga, navedena v registru infrastrukture.	Francija T3 Belgija T3
5	Najmanjša razdalja med prvo in zadnjo osjo posameznega vozila ali vlakovne kompozicije, ki obratuje v Belgiji (razen na progah za visoke hitrosti TEN „L1“), je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 2.1.9	Obstoječa oprema tirnega tokokroga, navedena v registru infrastrukture.	T3
6	Najmanjši premer koles vozil, ki obratujejo v Franciji, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 2.2.2	Obstoječa oprema osnih števcev, opredeljena v registru infrastrukture.	T3
7	Najmanjša višina sledilnega venca vozil, ki obratujejo v Litvi, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 2.2.4	Obstoječa oprema osnih števcev omogoča, da se odkrijejo kolesa z nižjo višino sledilnega venca (pozitiven poseben primer za).	T3
8	Najmanjša osna obremenitev za vozila, ki obratujejo na nekaterih progah v Nemčiji, Avstriji in Belgiji, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 3.1.3	Nemčija: Najmanjša osna obremenitev, potrebna za ranžiranje nekaterih tirnih tokokrogov, je določena v zahtevi EBA (Eisenbahn-Bundesamt), se nanaša na nekatere glavne proge v Nemčiji na območju nekdanje DR (Deutsche Reichsbahn) s tirnimi tokokrogi 42 Hz in 100 Hz v skladu z registrom infrastrukture. Nobene obnove.	T3
		Belgija: Najmanjša osna obremenitev je 5 t na vseh progah v Belgiji (razen na progah za visoke hitrosti, kakor je že navedeno v posebnem primeru). Ta najmanjša osna obremenitev je zahtevana za: 1) ranžiranje različnih tirnih tokokrogov, uporabljenih na našem omrežju za konvencionalne hitrosti: zlasti 50 Hz tirnih tokokrogov in tirnih tokokrogov z električnimi spoji; 2) pravilno sprožitev neke vrste stopalke, ki deluje s težo osi. V Belgiji se stopalke uporabljajo v kombinaciji s tirnimi tokokrogi za izdajanje načrta poti. Nobene obnove.
		Avstrija: najmanjša obremenitev osi, potrebna za ranžiranje nekaterih tirnih tokokrogov, je določena v zahtevi za varno funkcijo, pomembno na nekaterih glavnih progah v Avstriji s 100 Hz tirnimi tokokrogi v skladu z registrom železniške infrastrukture. Nobene obnove.
9	Najmanjša masa posameznega vozila ali motornih vlaka ali motorne garniture, ki obratuje na progah TEN za visoke hitrosti v Franciji in na progah TEN za visoke hitrosti „L1“ v Belgiji, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 3.1.4.	Obstoječa oprema tirnih tokokrogov.	Francija T3 Belgija T3
10	Najmanjša masa posameznega vozila ali motornega vlaka in motorne garniture, ki obratuje v Belgiji (razen na progah za visoke hitrosti TEN „L1“), je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 3.1.5.	Obstoječa oprema tirnih tokokrogov.	T3
11	Najmanjši obseg kovinske mase in pogojev za odobritev vozil, ki obratujejo v Nemčiji in na Poljskem, je naveden v Prilogi A, Dodatek, odstavek 3.3.1.	Se nanaša na proge z nivojskim prehodom z detekcijskimi zankami v skladu z registrom infrastrukture.	Nemčija P Poljska P
12	Največji električni upor med voznimi površinami kolesne dvojice vozil, ki obratujejo na Poljskem, je naveden v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 3.5.2.	Obstoječa oprema tirnih tokokrogov.	T3
13	Največja reaktanca med voznimi površinami kolesne dvojice vozil, ki obratujejo v Franciji, je naveden v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 3.5.3.	Obstoječa oprema tirnih tokokrogov.	T3
14	Dodatne zahteve glede ranžirnih parametrov vozila, ki obratuje na Nizozemskem, so navedene v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 3.5.4.	Obstoječa nizkonapetostna oprema tirnega tokokroga, opredeljena v registru infrastrukture.	T3
15	Najmanjša impedanca med odjemnikom toka in kolesi vozil, ki obratujejo v Belgiji, je navedena v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 3.6.1.	Obstoječa oprema razreda B.	T3
16	Dodatne zahteve glede posipanja s peskom za Združeno kraljestvo so navedene v Prilogi A, Dodatek 1, odstavek 4.1.3.	Velja samo za železnice za konvencionalne hitrosti.	T3
17	Ni dovoljena uporaba magnetne zavore in zavore na vrtinčne tokove pri prvem podstavnem vozičku čelnega vozila, ki obratuje v Nemčiji, v skladu s Prilogo A, Dodatek 1, odstavek 5.2.3.	Se nanaša na proge z nivojskim prehodom v skladu z registrom infrastrukture.	T3

7.5.2.2.   Poseben primer za Grčijo

Kategorija „T1“– začasna: železniški vozni park za tirno širino 1 000 mm ali manj ter proge s tirno širino 1 000 mm ali manj.

Na teh progah veljajo nacionalni predpisi.

7.5.2.3.   Poseben primer za baltske države (Latvija, Litva, Estonija samo za železniški sistem za konvencionalne hitrosti)

Kategorija T2 – funkcionalna in tehnična dograditev zdajšnje opreme razreda B, razporejene na koridorje tirne širine 1.520 mm, je dovoljena, če se to zdi potrebno za omogočanje delovanja lokomotiv prevoznikov v železniškem prometu iz Ruske federacije in Belorusije. Funkcionalna in tehnična nadgraditev zdajšnje opreme razreda B, razporejene na lokomotive tirne širine 1 520 mm, je dovoljena, če se to zdi potrebno za omogočanje delovanja lokomotiv prevoznikov v železniškem prometu iz Ruske federacije in Belorusije.

7.6.   Prehodne določbe

Odprte točke, navedene v tej TSI, bodo urejene v procesu revizije.

---

(1)  Način delovanja v poslabšanih razmerah: način delovanja pri napakah, ki je bil predviden v načrtu podsistema nadzor-vodenje.

(2)  Varnostne zahteve za stopnjo 3 ERTMS/ETCS je treba še določiti.

(3)  Npr. izvedljivosti zunanjega SPM ni mogoče tehnično zagotoviti ali morebitna vprašanja, povezana z imetništvom pravic intelektualne lastnine za sisteme razreda B, preprečujejo pravočasni razvoj določenega proizvoda SPM.

(4)  do 31. decembra 2007.

(5)  Razvrstitev funkcij: glej oddelek 4.