(1)

Nadzorni organ je 4. novembra 1998 sprejel ‚Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom’ (1). Večsektorski okvir se je začel uporabljati s 1. januarjem 1999 za začetno poskusno obdobje treh let. Njegova veljavnost je bila leta 2001 podaljšana do 31. decembra 2002.

(2)

Ta okvir se uporablja samo za regionalno pomoč, kakor je opredeljena v Smernicah o državni regionalni pomoči (2), katere cilj je spodbujanje začetnih naložb, vključno z ustvarjanjem delovnih mest, povezanih z začetnimi naložbami, na podlagi člena 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP. Ta okvir ne vpliva na presojo predlogov pomoči na podlagi drugih določb Sporazuma EGP, kot je člen 61(3)(b). Za jeklarski sektor in sektor sintetičnih vlaken se uporablja tudi za večjo individualno pomoč za mala in srednje velika podjetja, ki niso izvzeta z drugimi določbami. Ta okvir se ne uporablja za primere pomoči za prestrukturiranje, ki jih bodo še naprej zajemale smernice Nadzornega organa o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (3). Prav tako ta okvir ne bo vplival na delovanje obstoječih horizontalnih okvirov, kot sta okvir Nadzornega organa za državno pomoč za raziskave in razvoj (4) in smernice Nadzornega organa o državni pomoči za varstvo okolja (5).

(3)

Intenzivnost regionalne pomoči za naložbe, ki ni oproščena obveznosti priglasitve, določene v členu 1(3) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, bo omejena na podlagi meril, določenih v tem okviru.

(4)

Na podlagi tega okvira predhodna priglasitev pomoči za velike naložbene projekte, ki ne presega določenih pragov, ni potrebna, če je pomoč dodeljena v skladu s programom pomoči, ki ga odobri Nadzorni organ. Vendar pa ta okvir ne vpliva na obveznost držav Efte, da priglasijo novo individualno (ad hoc) pomoč, ki ni oproščena obveznosti priglasitve, določene v členu 1(3) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Pravila, določena v tem okviru, se uporabljajo tudi za presojo takih ukrepov individualne (ad hoc) državne pomoči.

(1)

Najvišje zgornje meje pomoči, ki jih določi Nadzorni organ za vsa območja, upravičena do regionalne pomoči, so na splošno oblikovane za zagotovitev ustrezne ravni spodbude, potrebne za razvoj regij prejemnic pomoči. Ker pa zagotavljajo enotno zgornjo mejo, običajno presegajo regionalne ovire, kadar se uporabijo za velike projekte. Namen tega okvira je omejiti raven spodbude, ki je na voljo za velike projekte, na raven, ki čim bolj preprečuje nepotrebna izkrivljanja konkurence.

(2)

Velike naložbe lahko učinkovito prispevajo k regionalnemu razvoju, med drugim tako, da privabijo druga podjetja v regijo, uvajajo napredne tehnologije in prispevajo k usposabljanju delavcev. Vendar pa te naložbe niso pod tako velikim vplivom resnih regionalnih težav v prikrajšanih območjih. Prvič, velike naložbe lahko oblikujejo ekonomijo obsega, ki zmanjša začetne stroške, značilne za lokacijo. Drugič, v mnogih pogledih niso vezane na regijo, v kateri se izvaja fizična naložba. Velike naložbe lahko brez težav dobijo kapital in posojilo na svetovnih trgih in jih ne ovira bolj omejena ponudba finančnih storitev v določeni prikrajšani regiji. Poleg tega imajo podjetja, ki izvajajo velike naložbe, dostop do geografsko širše ponudbe delovne sile in lahko lažje prenesejo usposobljeno delovno silo na izbrano lokacijo.

(3)

A če velike naložbe prejemajo velike zneske državne pomoči, tako da v celoti izkoriščajo regionalne zgornje meje, obstaja povečano tveganje vpliva na trgovino in torej močnejšega učinka izkrivljanja nasproti tekmecem v drugih državah EGP. To pa zato, ker je za upravičenca do pomoči bolj verjetno, da je pomemben akter na zadevnem trgu, tako da lahko naložba, za katero je pomoč dodeljena, spremeni pogoje konkurence na tem trgu.

(4)

Poleg tega imajo podjetja, ki izvajajo velike naložbe, običajno precejšno pogajalsko moč nasproti organom, ki dodeljujejo pomoč. Dejansko vlagatelji v velike projekte pogosto upoštevajo alternativne lokacije v različnih državah EGP, kar lahko privede do spirale vse bolj velikodušnih obljub pomoči, po možnosti do veliko višje ravni, kot je potrebna za izravnavo regionalnih ovir.

(5)

Rezultat takih dražb subvencij je verjetno ta, da velike naložbe dosežejo intenzivnosti pomoči, ki presegajo dodatne stroške, izhajajoče iz odločitve o umestitvi naložbe v prikrajšano območje.

(6)

Znesek pomoči, ki presega najmanjši znesek, potreben za izravnavo regionalnih omejitev, je zelo verjeten vzrok popačenih učinkov (neučinkovita izbira lokacije), večjega izkrivljanja konkurence in, ker je pomoč drag prenos od davkoplačevalcev v korist prejemnikov pomoči, neto izgube blaginje.

(7)

Nedavne izkušnje so pokazale, da so veliki naložbeni projekti, ki izkoriščajo regionalno pomoč za naložbe, bolj kapitalsko intenzivni kot manjši naložbeni projekti. Posledično se ugodnejša obravnava manjših naložbenih projektov v območjih, ki prejemajo pomoč, izraža v ugodnejši obravnavi projektov, ki so bolj delovno intenzivni, kar prispeva k ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju brezposelnosti.

(8)

Nekatere vrste naložb lahko povzročijo resno izkrivljanje konkurence, zato je njihov ugoden vpliv na zadevno regijo vprašljiv. To zlasti velja za naložbe v sektorjih, kjer ima eno samo podjetje visok tržni delež ali kjer se obstoječa sektorska proizvodna zmogljivost precej poveča, ne da bi ustrezno naraščalo tudi povpraševanje po zadevnih proizvodih. Na splošno je izkrivljanje konkurence verjetno v sektorjih, ki imajo strukturne težave, kjer obstoječa proizvodna zmogljivost že presega tržno povpraševanje po proizvodu ali kjer povpraševanje po zadevnih proizvodih vztrajno upada.

(1)

Brez vpliva na merila združljivosti, določena v Smernicah o državni regionalni pomoči, in brez vpliva na obveznost priglasitve, določeno v točki (4) oddelka 26A.3 ali na prehodna pravila, določena v oddelku 26A.8, za regionalno pomoč za naložbe, ki vključujejo upravičene izdatke (6) za spodaj določene pragove, velja prilagojena nižja zgornja meja regionalne pomoči na podlagi naslednje lestvice:

(2)

Tako bo dovoljen znesek pomoči za projekt nad 50 milijonov EUR izračunan po formuli: najvišji znesek pomoči = R × (50 + 0,50 B + 0,34 C); kjer je R neprilagojena regionalna zgornja meja; B so upravičeni izdatki med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR in C so morebitni upravičeni izdatki nad 100 milijonov EUR (7).

(3)

Na primer, za veliko podjetje, ki vloži 80 milijonov EUR v območje, ki prejema pomoč in kjer je neprilagojena zgornja meja regionalne pomoči 25 % neto ekvivalenta dotacije (NED), bi bil najvišji dovoljeni znesek pomoči 16,25 milijona EUR NED, kar ustreza intenzivnosti pomoči 20,3 % NED. Za veliko podjetje, ki vloži 160 milijonov EUR v isto območje, bi bil najvišji dovoljeni znesek pomoči 23,85 milijona EUR NED, kar ustreza intenzivnosti pomoči 14,9 % NED.

(4)

Vendar morajo države Efte priglasiti vsak primer regionalne pomoči za naložbe, če je predlagana pomoč višja od najvišje dovoljene pomoči, ki jo lahko naložba v višini 100 milijonov EUR dobi na podlagi lestvice in pravil, določenih v točki 26A.3 (8). Individualno priglasljivi projekti ne bodo upravičeni do pomoči za naložbe v nobenem od naslednjih dveh primerov:

Breme dokazovanja, da primera, na katera se nanašata točki (a) in (b), ne veljata, je na državi Efte (9). Za uporabo točk (a) in (b) bo očitna poraba določena na ustrezni ravni klasifikacije PRODCOM (10) v EGP ali, če ti podatki niso na voljo, na podlagi katere koli druge segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne proizvode in za katero so statistični podatki takoj na voljo.

(1)

Kar zadeva jeklarsko industrijo, kakor je opredeljena v Prilogi B k temu okviru (11), Nadzorni organ opaža, da so jeklarska podjetja ESPJ precej dolgo delovala brez zatekanja k pomoči za naložbe, kot je bila na voljo za preostale industrijske sektorje. Jeklarska podjetja so ta dejavnik vključila v svoje strategije in so tega vajena. Glede na specifične lastnosti jeklarskega sektorja (zlasti njegovo strukturo, obstoječo presežno zmogljivost na evropski in svetovni ravni, njegovo visoko kapitalsko intenzivno naravo, lokacijo večine jeklarn v regijah, upravičenih do regionalne pomoči, velike zneske javnih sredstev, namenjenih za prestrukturiranje jeklarskega sektorja in preoblikovanje jeklarskih območij) in izkušnje, pridobljene, ko so se v preteklosti uporabljala manj stroga pravila o državnih pomočeh, se zdi upravičeno, da se pomoč za naložbe za ta sektor prepove tudi v prihodnje, ne glede na velikost naložbe. Zato Nadzorni organ meni, da regionalna pomoč za jeklarsko industrijo ni združljiva s skupnim trgom. Ta nezdružljivost velja tudi za velike individualne pomoči za mala in srednje velika podjetja, ki niso izvzeta z drugimi določbami.

(1)

Nadzorni organ je v preteklosti dosledno menil, da naložbe v sektorje, ki doživljajo ali bi lahko doživeli resno presežno zmogljivost ali vztrajno upadanje povpraševanja, povečujejo tveganje izkrivljanja konkurence, ne da bi zadevni regiji prinesli potrebne izravnalne koristi. Ustrezen način priznavanja, da so te naložbe manj koristne z regionalnega vidika, je, da se zmanjša pomoč za naložbe za projekte v sektorjih, kjer prevladujejo strukturne težave, na raven pod tisto, ki je dovoljena za druge sektorje.

(2)

Do zdaj so se za več občutljivih industrijskih sektorjev uporabljala specifična, strožja pravila o državnih pomočeh (12). V skladu s točko 3 v oddelku 26.1 predhodnega večsektorskega okvira se ta specifična sektorska pravila še naprej uporabljajo.

(3)

Eden od ciljev predhodnega večsektorskega okvira je bil zagotoviti možnost, da se obstoječa sektorska pravila nadomestijo z enim samim instrumentom. Ob upoštevanju prehodnih pravil, določenih v spodnjem oddelku 26A.8, želi Nadzorni organ s to revizijo vključiti te občutljive industrijske sektorje v ta okvir.

(4)

Do 31. decembra 2003 bodo sektorji, kjer prevladujejo resne strukturne težave, določeni v seznamu sektorjev, priloženem k okviru. V teh sektorjih ne bo dovoljena nikakršna regionalna pomoč za naložbe, ob upoštevanju določb, določenih v tem oddelku.

(5)

Za sestavo seznama sektorjev bodo resne strukturne težave načeloma izmerjene na podlagi podatkov o očitni porabi na ustrezni ravni klasifikacije CPA (13) v EGP ali, če ti podatki niso na voljo, na podlagi katere koli druge segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne proizvode in za katero so statistični podatki takoj na voljo. Za resne strukturne težave se bo štelo, da obstajajo, ko bo zadevni sektor upadal (14). Seznam sektorjev se bo redno posodabljal, pogostost tega pa bo določena, ko bo določen seznam sektorjev.

(6)

Od 1. januarja 2004 in za sektorje, vključene v seznam sektorjev z resnimi strukturnimi težavami, je treba vsako regionalno pomoč za naložbe v zvezi z naložbenim projektom, ki vključuje upravičene izdatke nad zneskom, ki ga določi Nadzorni organ ob sestavi seznama sektorjev (15), individualno priglasiti Nadzornemu organu. Nadzorni organ bo take priglasitve proučil v skladu z naslednjimi pravili: prvič, projekt pomoči mora biti v skladu s splošnimi merili presoje, določenimi v smernicah o državni regionalni pomoči; drugič, upravičeni izdatki, kakor so opredeljeni v točki 26A.11(3), ki presegajo znesek, ki ga določi Nadzorni organ ob sestavi seznama sektorjev, ne bodo upravičeni do pomoči za naložbe, razen v primerih iz točke 26A.5(7).

(7)

Z odstopanjem od točke 6 v oddelku 26A.5 lahko Nadzorni organ odobri pomoč za naložbe za sektorje, vključene v seznam sektorjev, na podlagi intenzivnosti pomoči, določenih v oddelku 26A.3 tega okvira, če država Efte dokaže, da čeprav za sektor velja, da je v upadu, trg za zadevni proizvod hitro raste (16).

(1)

Pri sestavi tega okvira si je Nadzorni organ prizadeval zagotoviti, da bi bil čim bolj jasen, nedvoumen, predvidljiv in učinkovit ter da bi bilo dodatno upravno breme, ki ga sproži, čim manjše.

(2)

Da bi zagotovili preglednost in učinkovito spremljanje, je treba določiti standarden format, v katerem morajo države Efte Nadzornemu organu predložiti povzetek informacij v obliki, določeni v Prilogi A, kadar koli je pomoč za naložbe nad 50 milijonov EUR dodeljena v skladu s tem okvirom. Po začetku izvajanja pomoči, ki sodi v ta okvir, morajo države Efte v 20 delovnih dneh od dodelitve pomoči s strani pristojnega organa posredovati tak povzetek informacij Nadzornemu organu.

(3)

Države Efte morajo hraniti podrobne evidence o dodelitvi individualne pomoči, ki spada v ta okvir. Take evidence morajo vsebovati vse informacije, ki so potrebne, da se ugotovi, da je najvišja intenzivnost pomoči, določena na podlagi tega okvira, upoštevana. Države Efte morajo voditi evidenco o individualni pomoči 10 let od datuma, ko je bila dodeljena. Na pisno zahtevo mora zadevna država Efte Nadzornemu organu v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, ki bi bilo morda določeno v zahtevi, predložiti vse informacije, za katere Nadzorni organ meni, da so potrebne za presojo, ali so bile določbe tega okvira upoštevane.

(1)

Ta okvir se bo uporabljal za obdobje, ki se konča 31. decembra 2009. Nadzorni organ bo pred 31. decembrom 2009 ocenil okvir. Nadzorni organ lahko spremeni ta okvir pred 31. decembrom 2009 na podlagi pomembnih dejavnikov politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik EGP ali mednarodnih obvez. Vendar pa taka revizija ne bo vplivala na prepoved naložbene pomoči za jeklarsko industrijo.

(2)

Kar zadeva jeklarski sektor, kakor je opredeljen v Prilogi B, se bodo določbe okvira uporabljale od 1. januarja 2003. Obstoječa specifična sektorska pravila za določene jeklarske sektorje, ki niso bili zajeti v Pogodbi ESPJ (17), se bodo s tem dnem nehala uporabljati. Kar zadeva sektor motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, in sektor sintetičnih vlaken, kakor je opredeljen v Prilogi D, se bodo določbe okvira uporabljale od 1. januarja 2003. Vendar pa se bodo priglasitve, ki jih bo Nadzorni organ evidentiral pred 1. januarjem 2003 za sektor motornih vozil in sektor sintetičnih vlaken, proučile na podlagi meril, veljavnih v času priglasitve.

(3)

Kar zadeva druge sektorje, kot so navedeni v točki 26A.7(2), se bodo določbe tega okvira uporabljale od 1. januarja 2004. Predhodni večsektorski okvir bo ostal veljaven do 31. decembra 2003. Vendar pa bodo priglasitve, ki jih bo Nadzorni organ evidentiral pred 1. januarjem 2004, proučene na podlagi meril, veljavnih v času priglasitve.

(4)

Nadzorni organ bo proučil združljivost pomoči za naložbe, dodeljene brez njegove odobritve, s Sporazumom EGP:

(1)

Do datuma uporabe seznama sektorjev, na katerega se nanaša točka 26A.5(4):

(2)

Pred datumom uporabe seznama sektorjev, na katerega se nanaša točka 26A.5(4), bo Nadzorni organ odločil, ali in koliko je treba sektor motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, in sektor sintetičnih vlaken, kakor je opredeljen v Prilogi D, vključiti v seznam sektorjev.

(3)

Kar zadeva ladjedelniški sektor, bodo obstoječa pravila na podlagi Sklepa Skupnega odbora EGP št. 12/99 veljala do 31. decembra 2003. Pred tem datumom bo Nadzorni organ proučil, ali mora pomoč za ladjedelniški sektor obravnavati ta okvir in ali jo je treba vključiti v seznam sektorjev.

(1)

Da bi Nadzorni organ zagotovil izvajanje pravil, določenih v tem okviru, bo predlagal ustrezne ukrepe v smislu člena 1(1) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Ti ustrezni ukrepi bodo vključevali naslednje:

(2)

Države Efte morajo potrebne spremembe izvesti v obdobju, ki se konča 31. decembra 2003, razen ukrepov v zvezi z jeklarskim sektorjem, za katerega je treba spremembe izvesti z učinkom od 1. januarja 2003, ter v zvezi s sektorjem sintetičnih vlaken in sektorjem motornih vozil, za katera je treba spremembe izvesti z učinkom od 1. januarja 2003. Države Efte se poziva, da sporočijo svoje izrecno strinjanje s predlaganimi ustreznimi ukrepi v 20 delovnih dneh od datuma, ko so obveščene o dopisu. V odsotnosti kakršnega koli odgovora bo Nadzorni organ domneval, da se zadevna država Efte ne strinja s predlaganimi ukrepi.

(1)

Države Efte se poziva, da za priglasitev predlogov pomoči v skladu s tem okvirom uporabijo obrazec za priglasitev, priložen k temu okviru (Priloga E).

(1)

Uporabljale se bodo naslednje opredelitve izrazov, uporabljenih v tem okviru:

(2)

‚Naložbeni projekt’ pomeni začetno naložbo v smislu oddelka 25.4 Smernic o državni regionalni pomoči. Naložbenega projekta se ne sme umetno razdeliti na podprojekte, da bi se izognili določbam tega okvira. Za namen tega okvira naložbeni projekt vključuje vse naložbe v osnovna sredstva na lokaciji, ki jih opravi eno ali več podjetij v obdobju 3 let. Za namen tega okvira je proizvodna lokacija ekonomsko nedeljiva serija osnovnih sredstev, ki izpolnjujejo natančno tehnično funkcijo, so fizično ali funkcionalna povezana in imajo jasno opredeljene cilje, kot je proizvodnja določenega proizvoda. Kadar se iz iste surovine proizvajata dva ali več proizvodov, se bo za proizvodne enote takih proizvodov štelo, da predstavljajo eno proizvodno lokacijo.

(3)

‚Upravičeni izdatki’ se določijo v skladu s pravili, določenimi v Smernicah o državni regionalni pomoči za ta namen.

(4)

‚Zgornja meja regionalne pomoči’ se nanaša na največjo intenzivnost pomoči, odobreno za velika podjetja na zadevnem območju, ki prejema pomoč, ob dodelitvi pomoči.

Največje intenzivnosti pomoči se določijo v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči, na podlagi karte regionalnih pomoči, ki jo odobri Nadzorni organ.

(5)

‚Zadevni proizvod’ pomeni proizvod, ki ga predvideva naložbeni projekt, in, kjer je to ustrezno, njegove nadomestke, ki jih za take šteje bodisi potrošnik (zaradi lastnosti proizvoda, cen in predvidene uporabe) bodisi proizvajalec (zaradi prilagodljivosti proizvodnih obratov). Kadar se proizvod nanaša na vmesni proizvod in velik del proizvodnje ni prodan na trgu, se za zadevni proizvod šteje, da vključuje proizvode v nadaljnjem proizvodnem procesu.

(6)

‚Očitna poraba’ zadevnega proizvoda je proizvodnja plus uvoz minus izvoz.

(7)

Kjer bo Nadzorni organ v skladu s tem okvirom določal povprečno letno rast očitne porabe zadevnega proizvoda, bo upošteval, kjer je to ustrezno, vsako pomembno spremembo v tem trendu.

(8)

Kadar se bo naložbeni projekt nanašal na storitveni sektor, bo Nadzorni organ, zato in da bi določil velikost in razvoj trga, namesto očitne porabe uporabil promet zadevnih storitev na podlagi segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne storitve in za katero so statistični podatki takoj na voljo.