29.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 27/4

(1)

Dne 30. aprila 2004 je Komisija z obvestilom („obvestilo o začetku postopka“), objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka, ki se nanaša na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Skupnost.

(2)

Postopek je bil sprožen na temelju pritožbe, ki jo je marca 2004 vložilo podjetje Solvay Barium Strontium GmbH („pritožnik“), edini proizvajalec barijevega karbonata v Skupnosti, ki predstavlja 100 % proizvodnje Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu omenjenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih postopek zadeva, kot tudi predstavnike LRK, uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresiranim stranem je dala možnost, da pisno predstavijo svoja stališča ter zahtevajo zaslišanja v časovnem roku, določenem v obvestilu o začetku.

(4)

Pritožnik proizvajalec, proizvajalci izvozniki, uvozniki, uporabniki in združenja uporabnikov so predstavili svoja stališča. Vsem zainteresiranem stranem, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(5)

Da bi proizvajalcem izvoznikom v LRK, če bi to hoteli, omogočila vložitev zahteve za obravnavo tržnega gospodarstva (Market economy treatment – MET) ali individualno obravnavo (Individual treatment – IT), je Komisija obrazce za vložitev omenjenih zahtev poslala kitajskim podjetjem, za katera je znano, da jih postopek zadeva. Pet podjetij je zahtevalo MET v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali pa IT, če bi preiskava pokazala, da pogojev za MET ne izpolnjujejo.

(6)

V obvestilu o začetku postopka je Komisija navedla, da se lahko, glede na očitno veliko število izvoznikov/proizvajalcev in uvoznikov, v preiskavi uporabi vzorčenje. Ker pa je bilo število proizvajalcev izvoznikov iz LRK ter uvoznikov in uporabnikov iz Skupnosti, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje, manjše od pričakovanega, je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(7)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je vedela, da jih postopek zadeva, kot tudi vsem drugim podjetjem, ki so se prijavila v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka. Odgovore je prejela od pritožnika – podjetja iz Skupnosti, petih neodvisnih uvoznikov, enega dobavitelja primarnih surovin, šestih uporabnikov, enega združenja uporabnikov ter petih proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za začasno določitev dampinga, iz njega izhajajoče škode ter so v interesu Skupnosti. V ta namen so potekali obiski v naslednjih podjetjih.

(9)

Glede na potrebo po vzpostavitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim MET ne bi bil odobren, je preverjanje za vzpostavitev normalne vrednosti na temelju podatkov iz analogne države potekalo v prostorih naslednjega podjetja:

(10)

Preiskava dampinga in povzročene škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („OP“). Pregledovanje trendov, pomembnih za oceno o škodi, je zajelo obdobje od januarja 2000 do konca OP („veljavnega obdobja“).

(11)

Zadevni izdelek je poseben barijev karbonat, katerega teža vsebuje več kot 0,07 % stroncija in več kot 0,0015 % žvepla, v prahu ali v stisnjeni ali žgani granulirani obliki, s poreklom v LRK, ki spada pod oznako KN ex 2836 60 00.

(12)

Med zadevnim izdelkom in barijevim karbonatom, proizvedenim in prodajanim na domačih trgih v LRK in Združenih državah Amerike (ZDA) – slednje so bile v preiskavi zajete kot analogna država za vzpostavitev normalne vrednosti glede na uvoz iz LRK, niso bile ugotovljene nobene razlike. Barijev karbonat, proizveden v ZDA, ima dejansko enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti in uporabnosti v primerjavi s tistim, ki so ga iz LRK izvozili v Skupnost. Prav tako niso bile ugotovljene nobene razlike med zadevnim izdelkom in barijevim karbonatom, ki ga je proizvedla industrija Skupnosti ter je v prodaji na trgu Skupnosti. Oba imata enake fizikalne in kemijske lastnosti ter uporabnost. Barijev karbonat, proizveden in v prodaji na domačem trgu v LRK, barijev karbonat, proizveden in v prodaji na domačem trgu v analogni državi, kot tudi barijev karbonat, proizveden v Skupnosti in v prodaji na njenem trgu, imajo torej enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti in uporabnost. Preiskava je torej pokazala, da so si vsi tipi barijevega karbonata podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(13)

V protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom proizvodov s poreklom iz LRK, se normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(14)

Merila, katerih izpolnjevanje morajo pokazati prijavljena podjetja, so, na kratko in zgolj za lažjo referenco, v strnjeni obliki pojasnjena v nadaljevanju:

(15)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz LRK je zahtevalo MET v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in oddalo MET obrazce za proizvajalce izvoznike.

(16)

Zahtevi dveh podjetij sta bili zavrnjeni na podlagi prve analize obrazca MET, ki je pokazala, da ne izpolnjujeta vseh meril. Podjetji, ki sta v celoti ali večinoma v državni lasti, v njihovih odborih pa so direktorji, ki jih je v celoti ali večinoma imenovala država, nista mogli dokazati, da v sprejemanje njunih poslovnih odločitev država ni pomembneje posegala. Za preostala tri podjetja je Komisija poiskala in v njihovih prostorih preverila vse podatke, navedene v obrazcu MET, za katere je menila, da so potrebni.

(17)

Preiskava je pokazala, da dve podjetji izpolnjujeta vsa zahtevana merila in jim je bil odobren MET. Proizvajalca izvoznika iz LRK, ki jima je bil odobren MET, sta:

(18)

V naslednji razpredelnici je prikazana določitev za tri podjetja, ki jim MET ni bil odobren, in sicer po vseh petih merilih, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(19)

Zadevna podjetja so dobila možnost odgovoriti na zgoraj navedene ugotovitve.

(20)

Kar zadeva podjetje št. 2, ni bilo mogoče ugotoviti, kdo ga nadzira in kdo so delničarji z njim povezanega podjetja. Zato ni bilo mogoče izključiti možnosti, da ima nanj pomemben vpliv država. Čeprav je podjetje omenjeno ugotovitev spodbijalo, pa ni moglo posredovati nobenega podatka, iz katerega bi bilo razvidno, da imajo v njem večinski delež zasebni podjetniki ter da v njegovo poslovanje ni vpletena država. Zato je Komisija ugotovila, da omenjeno podjetje ne izpolnjuje meril, določenih v členu 2(7)(c), alinea 1, osnovne uredbe.

(21)

Preiskava je v omenjenem podjetju odkrila znatne pomanjkljivosti pri pregledu računovodske evidence. Tako so revizorji omenjenega podjetja izrazili pridržke, med drugim glede naročenih prodajnih vrednosti, ocene premoženjskega stanja in amortizacije. Vendar niso bile za zmanjšanje primanjkljaja, ki so ga odkrili revizorji, uvedene nobene izboljšave, prav tako ni podjetje podalo nobenega pojasnila o tem, zakaj ni upoštevalo pridržkov, ki so jih izrazili revizorji. Ob tolikšnem primanjkljaju ne bi bilo mogoče narediti zanesljivega izračuna dampinga. Čeprav je podjetje takšnim ugotovitvam nasprotovalo, ni podalo nobenega razumnega pojasnila, zakaj naj bi bila njegova računovodska dokumentacija zanesljiva kljub omenjenim pomanjkljivostim. V luči podrobnosti, omenjenih zgoraj, ki so pod vprašaj postavile zanesljivost računovodske dokumentacije, in ker težave, ki so jih ugotovili revizorji, niso bile odpravljene, je Komisija ugotovila, da omenjeno podjetje ne izpolnjuje merila, določenega v členu 2(7)(c), alinea 2, osnovne uredbe.

(22)

In nazadnje, kar zadeva pridobitev premoženja podjetja št. 2, podjetje ni moglo pojasniti, pod kakšnimi pogoji je pridobilo lastnino nad nekaterimi deli premoženja, ki je bilo nanj preneseno s prejšnjega podjetja v kolektivni lasti. Komisija je tako ugotovila, da podjetje ne izpolnjuje meril, določenih v členu 2(7)(c), alinea 3, osnovne uredbe. Podjetje št. 2 se z omenjenimi ugotovitvami ni strinjalo, vendar ni podalo nobenih podatkov ali dokazov glede prenosa lastnine nad premoženjem, ki bi pokazali, da ni šlo za večje nepravilnosti iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva. Komisija je torej menila, da je zahteva podjetja št. 2 neutemeljena in jo je zavrnila.

(23)

Komisija se je posvetovala s Svetovalnim odborom ter o tem obveščala strani, ki jih je preiskava neposredno zadevala. Industrija Skupnosti, ki je dobila možnost odgovoriti na odločitev Komisije, določitvi MET ni nasprotovala.

(24)

Po členu 2(7)(a) osnovne uredbe se dajatev za območje celotne države, če sploh, uvede za države, ki spadajo pod člen 2(7) osnovne uredbe, razen v primerih, ko podjetjem uspe dokazati, v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe: (a) da lahko v državo prosto vrnejo kapital in dobiček; (b) da so njihove izvozne cene in količine, prav tako pogoji prodaje, prosto določeni; (c) da je večina njihovih delnic v lasti posameznikov, da so državni predstavniki v upravnih odborih ali na ključnih položajih v manjšini, ali pa dokazati, da je podjetje dovolj neodvisno od države; (d) da so menjave valut opravljene po tržnih tečajih ter (e) da noben poseg države ni namenjen izogibanju ukrepom, če izvozniki dobijo različne stopnje dajatev.

(25)

Trije proizvajalci izvozniki, ki jim MET ni bil odobren, so prav tako zahtevali individualno obravnavo. Zato je Komisija preverila, ali omenjena tri podjetja izpolnjujejo merila, določena v členu 9(5) osnovne uredbe.

(26)

Komisija je ugotovila, da sta dve podjetji (št. 1 in 3) v celoti ali večinoma v državni lasti in imata upravna odbora, sestavljena večinoma iz direktorjev, ki jih je imenovala država. Omenjeni podjetji nista mogli dokazati, da sta v zadostni meri neodvisni od države in s tem posledično nista izpolnili meril, določenih v členu 9(5)(c) osnovne uredbe.

(27)

Čeprav je tretji proizvajalec izvoznik (podjetje št. 2) delno v zasebni lasti, ni mogel jasno predstaviti, kdo ga nadzira, zato tudi v njegovem primeru ni bilo moč izključiti možnosti poseganja države. Omenjeno podjetje posledično ni moglo dokazati, da izpolnjuje merilo iz člena 9(5)(c) osnovne uredbe.

(28)

Nadalje je bila pri vseh treh podjetjih ugotovljena možnost izogibanja ukrepom, če bi bile tem izvoznikom dodeljene različne stopnje dajatve. Tveganje delno izhaja iz prej omenjenega poseganja države v delovanje dveh podjetij, ter dejstva, da tudi tretji izvoznik ni mogel zanesljivo dokazati, da ni pod vplivom države. Poleg tega je, glede na naravo blaga zadevnega izdelka, za katerega ni moč zanesljivo določiti proizvajalca, tveganje izogibanja ukrepom z izvozom prek podjetja z nižjimi dajatvami po mnenju Komisije povečano. Omenjena podjetja tako ne delujejo v skladu s členom 9(5)(e) osnovne uredbe.

(29)

Posledično noben izmed treh proizvajalcev izvoznikov ni izpolnil pogojev iz člena 9(5) osnovne uredbe. Komisija je tako ugotovila, da ne bo odobrila IT nobenemu izmed proizvajalcev izvoznikov, ki jim ni odobrila MET.

(30)

Skladno s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil odobren MET, vzpostavi na temelju cen ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (analogni državi).

(31)

V obvestilu o začetku postopka so bile ZDA določene kot ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom z namenom določitve normalne vrednosti za LRK. Zainteresirane strani je Komisija pozvala, naj se izjasnijo glede te izbire.

(32)

Trije proizvajalci izvozniki so omenjeno izbiro spodbijali s trditvami, da se raven gospodarske razvitosti, proizvodnega procesa in dostopa do primarnih surovin med ZDA in LRK razlikujejo. Poleg tega so opozarjali, da je konkurenca v ZDA nizka, saj je na njihovem ozemlju le en proizvajalec barijevega karbonata, domači trg pa je zaščiten s protidampinškimi dajatvami. Kot nadomestne analogne države so predlagali Južno Korejo, Rusijo in Indijo.

(33)

Komisija je za sodelovanje zaprosila druge potencialne analogne države, kot so Indija, Brazilija in Japonska, vendar nobeden izmed proizvajalcev v teh državah ni bil pripravljen sodelovati.

(34)

Komisija je v vsakem primeru ugotovila, da Južna Koreja ni primerna kot analogna država, saj nima domačega vira žarita, najpomembnejše surovine, prav tako ima zanemarljivo proizvodnjo barijevega karbonata. Komisija je kot analogno državo zavrnila tudi Rusijo, saj je tam proizveden barijev karbonat bistveno slabše kakovosti in neprimerljiv s tistim, proizvedenim v LRK in Skupnosti. Preiskava je pokazala, da je domači trg v Braziliji premajhen, raven zaščite pa višja kot v ZDA. Brazilija zato po mnenju Komisije ni bila primerna kot analogna država. Nadalje, ni bilo nobenega dokaza, da bi bila katera izmed predlaganih držav primernejša od ZDA.

(35)

Kar zadeva ZDA, je Komisija ugotovila, da je tamkajšnji obseg proizvodnje precejšen in ustrezen glede na kitajski izvoz barijevega karbonata.

(36)

Kar zadeva raven gospodarske razvitosti in različnih proizvodnih procesov je Komisija upoštevala dejstvo, da bi lahko med državama dejansko obstajale razlike, ZDA so visokoindustrializirano gospodarstvo in proizvajalec v ZDA uporablja naprednejšo in bolj učinkovito proizvodno metodo, kot je v uporabi na Kitajskem. Vendar je treba omeniti, da bi, četudi bi omenjene razlike vplivale na normalno vrednost, ta bila nižja v ZDA, kar bi bilo v prid kitajskim izvoznikom. Nadalje je Komisija spomnila, da so, če bo potrebno, možne ustrezne prilagoditve. V vsakem primeru, čeprav lokalnih razlik v proizvodnih procesih ni moč izključiti, ni dokazov, da bi bil proizvodni proces v kateri koli drugi državi razen ZDA primerljivejši s tistim, ki je v uporabi v LRK.

(37)

Kar zadeva konkurenco na domačem trgu v ZDA, je tamkajšnji proizvajalec podvržen konkurenci proizvodov iz LRK, Nemčije in Mehike. Uvoz iz teh držav predstavlja približno 30 % trga, kar je precejšen delež. Komisija je zato ugotovila, da v ZDA obstaja zadostna raven konkurence.

(38)

Kar zadeva dostop do primarnih surovin je bilo ugotovljeno, da so ZDA, skupaj z LRK, eden največjih proizvajalcev barita ter imajo znatne rezerve barita. Zato je Komisija ugotovila, da je dostop do primarnih surovin primerljiv v ZDA in LRK.

(39)

Glede na zgoraj omenjeno je bilo ugotovljeno, da so Združene države do nadaljnjega primerna analogna država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil odobren MET, določena na temelju preverjenih podatkov, prejetih od proizvajalca v analogni državi, ob upoštevanju domačih stroškov in prodaje podobnega izdelka na trgu ZDA, za primerljive tipe izdelkov.

(41)

Normalna vrednost je bila določena z metodologijo, opisano v uvodnih izjavah od (43) do (47) ter (53) do (59). Prodaja na domačem trgu v ZDA je bila vzorčna, čeprav določeni tipi izdelkov niso bili prodani v normalnem poteku trgovine oz. so bili prodani z izgubo. Za te tipe izdelkov je bila normalna vrednost sestavljena v skladu s členom 2(3) in 2(6) osnovne uredbe, z dodajanjem razumnega števila prodajnih, splošnih in administrativnih (SG&A) stroškov ter stopnje dobička k proizvodnim stroškom. Ker je domača prodaja zadevnega izdelka vzorčna, se SG&A podjetja šteje za zanesljivega in ga je Komisija uporabila. Lastna stopnja dobička omenjenega podjetja pa ni mogla biti uporabljena, ker je bila celotna prodaja opravljena z izgubo. Ker noben drug proizvajalec iz ZDA ni bil pripravljen sodelovati, je Komisija uporabila stopnjo dobička, ki se uporablja za proizvodnjo in prodajo enake splošne kategorije izdelkov, v skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe.

(42)

Za vse ostale tipe izdelkov je bila normalna vrednost določena kot domača tehtna povprečna prodajna cena sodelujočega ameriškega proizvajalca za neodvisne stranke, prilagojena na spodaj opisani način.

(43)

Kar zadeva določitev normalne vrednosti, je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika določila, ali so njegove domače prodaje barijevega karbonata reprezentančne v primerjavi s celotno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je domača prodaja veljala za reprezentančno, če je celoten obseg takšne prodaje predstavljal najmanj 5 % celotne izvozne prodaje proizvajalca v Skupnost. Na tej osnovi je za oba proizvajalca izvoznika celotna domača prodaja zadevnega izdelka v obdobju preiskave podana v reprezentančnih številih.

(44)

Komisija je posledično določila tiste tipe zadevnega izdelka v domači prodaji, ki so bili identični ali neposredno primerljivi s tipi izdelka, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(45)

Za vsak tip, ki so ga prodali proizvajalci izvozniki na svojih domačih trgih in za katerega je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiv s tipom barijevega karbonata, prodanega za izvoz v Skupnost, je bilo določeno, ali domača prodaja velja za dovolj vzorčno za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določenega tipa barijevega karbonata se je štela za zadosti vzorčno, če je celoten obseg domače prodaje tega tipa v obdobju preiskave predstavljal 5 ali več odstotkov celotnega obsega prodaje primerljivega tipa barijevega karbonata, izvoženega v Skupnost. Kot rezultat teh raziskav so bili vsi tipi izdelka, razen enega, prodani v reprezentančnih količinah.

(46)

Komisija je naknadno preverila, ali lahko domačo prodajo vsakega tipa barijevega karbonata, prodanega na domačem trgu in v reprezentančnih količinah, šteje kot navaden potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, z določitvijo skladnosti donosne prodaje zadevnega tipa barijevega karbonata neodvisnim strankam.

(47)

Domače prodajne transakcije so veljale za donosne, če je bila cena za enoto določenega tipa izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje. Strošek proizvodnje za vsak tip izdelka, prodanega na domačem trgu v obdobju preiskave, je bil tako določen.

(48)

Eden izmed proizvajalcev izvoznikov je zahteval prilagoditev za zagonske stroške na podlagi dejstva, da se je proizvodnja z običajnim izkoristkom zmogljivosti začela kmalu pred začetkom obdobja preiskave. Podjetje je zahtevo utemeljevalo s pojasnilom, da je, potem ko je kupilo proizvodne linije, vložilo dodatna sredstva v popravila, preden se je začela poskusna, nato pa še redna proizvodnja. Trdilo je, da je povprečna zagonska faza za obe proizvodni liniji znašala 11 mesecev ter da se je redna proizvodnja začela 8 mesecev po začetku obdobja preiskave.

(49)

V nasprotju s trditvami proizvajalca izvoznika je Komisija ugotovila, da sta bila mesečna proizvodnja in obseg prodaje na enaki ravni ves čas obdobja preiskave in da sta v nekaterih primerih celo presegla mesečne obsege, proizvedene in prodane v obdobju, ko naj bi bile dosežene stopnje normalnega izkoristka zmogljivosti. Dodatni obsegi prodaje skozi celotno obdobje preiskave niso kazali samo na poskusno proizvodnjo. Posledično je Komisija ugotovila, da je podjetje proizvajalo z normalno stopnjo izkoristka zmogljivosti ves čas trajanja preiskave. Nadalje, podjetje ni dokazalo, da so bili v času domnevne zagonske faze stroški proizvodnje na enoto višji kot v obdobju, ko naj bi doseglo normalne stopnje izkoristka zmogljivosti. V vsakem primeru, četudi bi bili stroški višji, to ne bi imelo za posledico nižjih obsegov proizvodnje, kar je dokazano zgoraj. Komisija je posledično ugotovila, da je zahteva po prilagoditvi glede zagonskih stroškov protislovna in da ni bila podkrepljena z nobenim dokazom, zato jo je zavrnila.

(50)

Isti proizvajalec je trdil, da depreciacijska metoda, ki jo je podjetje uporabilo za „naložbe v stalna sredstva“, ni razumno odražala stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Naložbe so se ujemale z začetnimi stroški popravil proizvodnih linij po njihovi pridobitvi in so bile obračunane v enem finančnem letu, ob tem, da je podjetje domnevalo, da bo uporabna življenjska doba popravljenega premoženja manj kot eno leto. Podjetje je po tem obdobju načrtovalo nadaljnje naložbe. Ker pa nadaljnja popravila proizvodnih linij niso bila več potrebna, je bila dejanska življenjska doba naložb daljša od prvotno pričakovane. Podjetje je trdilo, da bi bilo torej treba depreciacijsko obdobje sprejeti v skladu z ekonomsko stvarnostjo in stroški, kot je zapisano v računovodski dokumentaciji, prilagojeno v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe.

(51)

Glede na zgoraj navedeno zahtevo se šteje, da stroški popravil, višji od normalnih, v prvem letu uporabe rabljene opreme, niso neobičajni, vpis takšnih stroškov v računovodsko evidenco pa je v skladu z običajno računovodsko prakso. Metodologija, ki jo je uporabilo podjetje, torej ni nerazumna, temveč je v skladu z običajno prakso. Dejstvo, da potem ni bilo dodatnih stroškov popravila, ne opravičuje odstopanja od običajne računovodske prakse. Zahteva podjetja po prilagoditvi stroškov v tem smislu je torej neutemeljena in jo je Komisija zavrnila.

(52)

Drugi proizvajalec izvoznik je zahteval, da bi morali vrednost stranskega proizvoda (žvepla) odšteti od proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. Žveplo poleg tega pridobivajo iz plina (H2S), ki se samodejno sprošča ob proizvodnji barijevega karbonata. Vendar podjetje ni imelo tehničnih namenov izmeriti količino plina, uporabljenega pri proizvodnji žvepla, in torej ni moglo določiti količine v svoji zahtevi. Nadalje, v računovodski dokumentaciji podjetja sta bila žveplo in zadevni izdelek obravnavana kot ločena izdelka, stroški proizvodnje barijevega karbonata pa so bili določeni brez upoštevanja vrednosti žvepla. Na tej osnovi je bila zahteva začasno zavrnjena.

(53)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (45), je bilo določeno razmerje donosne prodaje zadevnega tipa izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu. V primerih, ko je obseg prodaje tipa barijevega karbonata, prodanega po neto prodajnih cenah, enakih ali višjih od izračunanih stroškov proizvodnje, znašal več kot 80 % celotnega obsega prodaje tega tipa, in ko je bilo tehtno povprečje cen tega tipa enako ali nad stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje tega tipa v obdobju preiskave, ne glede na to, ali je bila ta prodaja donosna ali ne. V primerih, ko je obseg donosne prodaje tipa barijevega karbonata predstavljal 80 ali manj odstotkov celotnega obsega proizvodnje tega tipa, ali kjer je bilo tehtano povprečje donosne prodaje tega tipa nižje od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje donosnih prodaj samo tega tipa, pod pogojem, da so te prodaje predstavljale 10 ali več odstotkov celotnega obsega prodaje tega tipa.

(54)

V primerih, kjer obseg donosne prodaje katerega koli tipa znaša manj kot 10 % celotnega obsega prodaje tega tipa, se šteje, da je bil ta določen tip prodan v nezadostnih količinah za domačo ceno, za zagotovitev primerne podlage za določitev normalne vrednosti.

(55)

Kot rezultat zgoraj navedenih analiz je Komisija ugotovila, da so bili vsi tipi izdelka, razen enega, prodani v normalnem poteku trgovine zaradi cene.

(56)

Za vse tipe izdelka, ki bodisi niso bili prodani v vzorčnih količinah ali ki niso bili prodani v normalnem poteku trgovine zaradi cene, ni bilo moč uporabiti domačih cen zadevnega proizvajalca izvoznika za določitev normalne vrednosti in je bilo treba uporabiti drugo metodo.

(57)

V zvezi s tem je Komisija uporabila konstruirano normalno vrednost, v skladu s členom 2(3) in 2(6) osnovne uredbe.

(58)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov vsakega proizvajalca izvoznika, k čemur je bil prištet še razumen znesek za prodajne, splošne in administrativne (SG&A) stroške ter za dobiček.

(59)

Ker so stroški SG&A ter dobiček, ki ga je na domačem trgu ustvaril vsak izmed zadevnih proizvajalcev izvoznikov, predstavljali zanesljive podatke v smislu člena 2(6) osnovne uredbe, so bili lastni stroški SG&A in dobiček proizvajalcev izvoznikov uporabljeni v vseh primerih, kjer je bila konstruirana normalna vrednost.

(60)

Za vse sodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike, ki jim je bil odobren MET, je bila izvozna prodaja določena na podlagi posameznega podjetja. Vsa izvozna prodaja v Skupnost zadevnih proizvajalcev izvoznikov je bila opravljena neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti in je tako bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen.

(61)

Normalna vrednost in izvozne cene je Komisija primerjala na podlagi prejšnjega dela na enaki ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bilo v obliki prilagoditve narejeno zapadlo nadomestilo, ki je vplivalo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, kjer je Komisija menila, da bodo razumne, primerne in podprte s preverjenimi dokazi.

(62)

Na tej podlagi so bila določena nadomestila za razlike v stroških pakiranja, kreditne stroške, popuste in rabate, provizije, notranjem transportu tovora, zavarovanja, ravnanja, poprodajnih storitev, in ravni trgovine. Kar zadeva cene bančnih storitev, je bila na tem področju opravljena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe.

(63)

Kar zadeva raven trgovine, je Komisija ugotovila, da večina domače prodaje v ZDA odpade na končne uporabnike, medtem ko je izvozna prodaja zadevnega izdelka iz LRK usmerjena izključno k dobaviteljem. Prilagoditev je bila izračunana na podlagi povprečne cenovne razlike v prodaji končnim uporabnikom in posrednikom na domačem trgu ZDA, v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe.

(64)

Nadalje je bilo ugotovljeno, da so bile v LRK velike količine primarne surovine barita dostopne brez posebnega postopka izkopavanja, medtem ko so v ZDA barit izkopavali tako na površini kot pod zemljo. Prav tako so surovino na Kitajskem prevažali v najbližje tovarne tako rekoč brez transportnih stroškov, medtem ko so bili v ZDA stroški prevoza barita iz rudnikov v tovarne precejšnji.

(65)

Tako je bilo upoštevano, da so bile ustrezne prilagoditve normalne vrednosti v ZDA zagotovljene z namenom ustvarjanja pogojev za raven proizvodnje barijevega karbonata, ki bo primerljiva s tisto v LRK. Zato je bila normalna vrednost prilagojena ob upoštevanju glavnih razlik v proizvodnih pogojih oz. razlik v stroških proizvodnje in transporta glavne primarne surovine barita.

(66)

Komisija je nazadnje ugotovila, da so v ZDA nastali precejšnji okoljevarstveni stroški, medtem ko takšni stroški v LRK niso obstajali. Zato je bila v skladu s tem prilagojena tudi normalna vrednost.

(67)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vsakega proizvajalca izvoznika določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno za tip izdelka, kot je določeno zgoraj.

(68)

Začasne stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bil odobren MET, izražene kot odstotek proste cene na mejah Skupnosti za stroške, zavarovalnine in prevoznine (CIF), pred dajatvijo, so:

(69)

Da bi izračunala stopnjo dampinga za vso državo, ki bi jo uporabljali za vse ostale izvoznike v LRK, je Komisija najprej določila raven sodelovanja. Opravila je primerjavo celotnega uvoza zadevnega izdelka s poreklom v LRK, izračunanega na podlagi podatkov Eurostata, z dejanskimi odgovori na vprašalnikih, ki jih je prejela od izvoznikov v LRK, ki jim je bil odobren MET. Na tej podlagi je ugotovila, da je raven sodelovanja blizu 100 %.

(70)

Stopnja dampinga za preostale sodelujoče izvoznike, ki jim MET ni bil odobren, je bila posledično izračunana s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za analogno državo, in tehtane izvozne cene, ki so jo prijavili sodelujoči izvozniki, da dosega tehtano povprečno stopnjo dampinga za preostale sodelujoče izvoznike.

(71)

Na tej podlagi je bila začasno določena raven stopnje dampinga za vso državo, in sicer 34,0 % proste cene na mejah Skupnosti za stroške, zavarovalnine in prevoznine (CIF).

(72)

Edini sodelujoči proizvajalec v Skupnosti je v obdobju preiskave opravil 100 % proizvodnje barijevega karbonata v Skupnosti. Zato ta predstavlja industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(73)

Ker industrijo Skupnosti torej predstavlja le en proizvajalec, je treba vse številke, ki se nanašajo nanj, registrirati iz zaupnih razlogov.

(74)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi obsegov prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti ter uvoza iz LRK in drugih držav na temelju podatkov Eurostata. Poraba barijevega karbonata v Skupnosti se je med letoma 2000 in 2002 zmanjšala za 10 %, zaradi splošno težkih gospodarskih razmer. Kasneje se je povzpela na raven iz leta 2000, pri čemer se je povečal uvoz iz LRK.

(75)

Obseg uvoza barijevega karbonata iz LRK v Skupnost se je povečal s 54 167 ton v letu 2000 na 63 742 ton v obdobju preiskave oz. za 18 % v zadevnem obdobju. Omeniti je treba, da je uvoz leta 2002 padel na 48 900 ton, preden se je hitro povzpel v obdobju preiskave.

(76)

Pripadajoči tržni delež je leta 2000 znašal okoli 40 % in se je v zadevnem obdobju povečal za 19 %, predvsem zahvaljujoč znatnemu povečanju uvoza iz LRK v 2003.

(77)

Povprečne uvozne cene iz LRK so konstantno padale, z 253 EUR za tono v letu 2000 na 186 EUR za tono v obdobju preiskave.

(78)

Tehtane povprečne prodajne cene za tip izdelka v industriji Skupnosti neodvisnim strankam, prilagojene osnovi franko cen v tovarnah, so s ciljem analiziranja zniževanja cen primerjali z ustreznimi tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami zadevnih izdelkov, določenih na podlagi CIF ob ustrezni prilagoditvi za carinske dajatve in pouvozne stroške. Primerjava je bila opravljena po izključitvi rabatov in popustov.

(79)

Za razliko od uvoza iz LRK, industrija Skupnosti zagotavlja stabilen izdelek glede na specifikacije stranke, s skoraj vedno popolnoma enako vsebnostjo nečistoč, ter strankam nudi storitve, kot so laboratorijske analize. Tržna vrednost teh storitev je bila upoštevana pri primerjavi cen s 25-odstotno prilagoditvijo cenam v industriji Skupnosti, na podlagi podatkov, dobljenih od industrije Skupnosti.

(80)

Več uvoznikov in uporabnikov je sporočilo, da industrija Skupnosti zaračunava višje cene zaradi višje reaktivnosti svojega proizvoda. Ta argument je Komisija morala zavrniti, saj so izvozniki iz LRK sposobni zagotoviti enakovredne proizvode za vsako stopnjo, proizvedeno v industriji Skupnosti, spričo tehnološkega napredka, ki so ga dosegli v zadnjih letih. K temu je treba še dodati, najreaktivnejša stopnja barijevega karbonata znaša manj kot 5 % prodaje industrije Skupnosti. Zato je Komisija ugotovila, da prilagoditev zaradi razlike v reaktivnosti ni bila potrebna.

(81)

Primerjava je pokazala, da se je zadevni izdelek s poreklom v LRK v obdobju preiskave v Skupnosti prodajal po cenah, ki so povzročile padec cen proizvodov industrije Skupnosti za 28 % do 31 %, izraženih v odstotkih slednjih.

(82)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija pregledala vse pomembne gospodarske dejavnike in indice v zvezi z razmerami v industriji Skupnosti.

(83)

Potekala je analiza, ali je industrija Skupnosti še vedno v procesu okrevanja od učinkov zadnjega nazadovanja ali dampinga, vendar za to ni bilo nobenih dokazov.

(84)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v zadevnem obdobju zmanjšala za 13 %. Med letoma 2000 in 2001 je ostala stabilna in se je zmanjšala kasneje.

(85)

Izkoristek zmogljivosti se je v zadevnem obdobju zmanjšal za 14 %. Tega ni moč pojasnjevati z majhnim povečanjem (za 2 %) v celotni proizvodni zmogljivosti industrije Skupnosti med letoma 2001 in 2002 v času obravnavanega obdobja.

(86)

Obseg prodaje neodvisnim strankam v Skupnosti se je od leta 2000 do obdobja preiskave zmanjšal za 17 % (prodaja odvisnim strankam je znašala manj kot 1 % celotnega obsega prodaje), kar je zmanjšalo tržni delež v okviru od 55 % do 60 % na približno 45 %–50 %. Ker je povprečna cena za tono padla za 7 %, se je prihodek zmanjšal za 23 %.

(87)

Zaloge dokončanih proizvodov so se med letoma 2000 in 2001 skoraj potrojile. V naslednjih dveh letih so se precej zmanjšale in so v obdobju preiskave znašale skoraj enkrat toliko kot leta 2000.

(88)

Zaposlenost v industriji Skupnosti se je v zadevnem obdobju zmanjšala za 10 %. Plače so se v istem obdobju postopno povečale za 10 %, po izračunu na podlagi proizvedenih ton na zaposlenega, ki so se najprej povečale za 3 % med letoma 2000 in 2002, nato pa padle za skoraj 6 %.

(89)

Medtem ko je poraba Skupnosti ostala v osnovi stabilna med letom 2000 in obdobjem preiskave, se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 17 %. Po drugi strani pa se je obseg zadevnega uvoza povečal za 18 %. Ta trend je bil še bolj izražen med letom 2002 in obdobjem preiskave, ko se je poraba Skupnosti povečala za okoli 10 %, obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za več kot 10 %, uvoz iz LRK pa povečal za več kot 30 %. Prodaja industrije Skupnosti je tako padala kljub rasti povpraševanja v obdobju med letom 2002 in obdobjem preiskave. Tržni delež industrije Skupnosti je posledično padel za skoraj 9 odstotnih točk, večinoma zaradi uvoza iz LRK. Kitajski tržni delež pa se je, nasprotno, med letom 2002 in obdobjem preiskave povečal za več kot 7 odstotnih točk.

(90)

Naložbe so se med letoma 2000 in 2001 več kot podvojile. V letu 2002 so ostale stabilne, nato pa so se v 2003 vrnile na raven iz 2000. Največji del naložb odpade na varstvo okolja in vzdrževanje.

(91)

Prodaja podobnega izdelka industrije Skupnosti ni bila donosna v celotnem zadevnem obdobju. Medtem ko je industrija Skupnosti v letu 2000 skoraj pokrila stroške, se je položaj nato poslabšal in prodaja je bila izrazito nedonosna v obdobju preiskave (padec za več kot 10 %).

(92)

Povrnitev naložb, izraženih v dobičku/izgubah v zvezi z neto knjigovodsko vrednostjo premoženja, je bila prav tako negativna v celotnem zadevnem obdobju in se je iz leta v leto slabšala. V obdobju preiskave se je povrnitev naložb gibala v okviru od – 25 % do – 20 %.

(93)

Denarni tok, ki ga sproži proizvodnja in prodaja proizvodov v Skupnosti, se je močno zmanjšal med letom 2000 in obdobjem preiskave. Medtem ko je bil še izrazito pozitiven v letu 2000, je leta 2001 postal negativen in še padal v naslednjih letih. V obdobju preiskave je znašal že več kot – 1 000 000 EUR.

(94)

Ker so bile naložbe zelo nizke, industrija Skupnosti po mnenju Komisije ni imela težav z sposobnostjo zbiranja kapitala, ne v obliki posojil pri bankah ne v lastniškem kapitalu starševskega podjetja.

(95)

Glede na obseg in cene dampinško uvoženih proizvodov iz zadevne države, vpliva dejanskih stopenj dampinga ni moč označiti za nepomembnega.

(96)

Pregled zgoraj omenjenih dejavnikov je pokazal, da so se razmere v industriji Skupnosti med letom 2000 in obdobjem preiskave znatno poslabšale. Obseg prodaje je padel za 17 % v zadevnem obdobju, kar je imelo za posledico znatno izgubo tržnega deleža. Povprečne cene so padle, posledično pa se je še bolj zmanjšal tudi prihodek. Obseg proizvodnje in izkoristek zmogljivosti sta sledila temu trendu. Spričo tega negativnega razvoja so se donosnost, povrnitev naložb in denarni tok v zadevnem obdobju znatno zmanjšali.

(97)

Razmere v industriji Skupnosti so se torej glede na ugotovitve preiskave tako poslabšale, da je Komisija začasno ugotovila, da je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 3(1) in 3(5) osnovne uredbe.

(98)

V skladu s členom 3(6) osnovne uredbe je Komisija preverila, ali je dampinški uvoz barijevega karbonata s poreklom v zadevni državi povzročil škodo industriji Skupnosti do te stopnje, da bi jo lahko označili za materialno škodo. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je pregledala tudi znane dejavnike, ki bi poleg dampinškega uvoza prav tako istočasno lahko povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi zagotovila, da morebitne škode, ki bi jo povzročili omenjeni dejavniki, ne bi pripisali dampinškemu uvozu.

(99)

V času zadevnega obdobja se je dampinški uvoz iz zadevne države znatno povečal v smislu obsega (s 54 167 ton na 63 742 ton) in tržnega deleža (za več kot 7 odstotnih točk). Obseg uvoza se je najbolj povečal v zadevnem obdobju (za 30,4 % v primerjavi z letom 2002), medtem ko so uvozne cene v celotnem zadevnem obdobju padale.

(100)

To je sovpadlo z zmanjšanjem prodaje in izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti za skoraj 9 odstotnih točk ter padcem povprečnih prodajnih cen. Industrija Skupnosti je morala znižati prodajne cene, saj jih je v zadevnem obdobju znatno zbil dampinški uvoz iz LRK. Zaradi nizkih prodajnih cen industrija Skupnosti ni mogla pokriti stroškov proizvodnje in je torej bila nedonosna.

(101)

V zadevnem obdobju se je obseg uvoza barijevega karbonata iz tretjih držav povečal s 6 500 ton na 8 700 ton, kar je v zadevnem obdobju predstavljalo manj kot 10-odstotni tržni delež. Glavni tretji državi, ki sta izvažali barijev karbonat v Skupnost, sta Brazilija in Rusija.

(102)

V zadevnem obdobju je znašala povprečna cena za uvoz iz Rusije 278 EUR za tono. To pomeni, da so bili ruski proizvodi bistveno dražji kot tisti iz LRK in le za malenkost cenejši od tistih, ki jih je prodajala industrija Skupnosti. Glede na podatke uvoznikov in uporabnikov je barijev karbonat iz Rusije slabše kakovosti kot kitajski ali podobni izdelek industrije Skupnosti. Ker je barijev karbonat iz Rusije slabše kakovosti, a dražji kot tisti, uvožen iz LRK, ni konkurenčen. V primerjavi s proizvodom industrije Skupnosti je njegova kakovost bistveno slabša in je majhna razlika v ceni ne more nadomestiti. Ker ruski proizvod ni konkurenčen, se je njegov tržni delež v zadevnem obdobju zmanjšal. Zato je Komisija začasno sklenila, da uvoz iz Rusije ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in materialno škodo, ki jo je ta povzročil.

(103)

Povprečna cena uvoza iz Brazilije je v zadevnem obdobju znašala 186 EUR za tono. V zadevnem obdobju se je tržni delež proizvodov iz Brazilije povzpel za okoli dve odstotni točki. Ob upoštevanju tako majhne rasti prodaje in tržnega deleža, ki je manj kot 5-odstoten, je Komisija začasno sklenila, da omenjeni uvoz ni povzročil materialne škode industriji Skupnosti.

(104)

V luči majhne rasti tržnega deleža iz tretjih držav (za manj kot 2 odstotni točki) je Komisija začasno sklenila, da uvoz iz tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in materialno škodo, ki jo je ta povzročil.

(105)

Kar zadeva razvoj povpraševanja, se je očitna poraba barijevega karbonata med letoma 2000 in 2002 zmanjšala, vendar je industriji Skupnosti uspelo obdržati tržni delež. Kasneje sta prodaja in tržni delež industrije Skupnosti padla, čeprav se je poraba v zadevnem obdobju znatno povečala. V istem obdobju je uvoz iz Kitajske dosegel za 7 odstotnih točk višji tržni delež. Zato materialna škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ne more biti povezana z zmanjševanjem povpraševanja na trgu Skupnosti.

(106)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je padec vrednosti ameriškega dolarja napram euru olajšal uvoz barijevega karbonata v Evropsko skupnost. Večina uvoznih transakcij iz zadevne države v Evropsko skupnost je namreč dejansko izražena v USD. Tečaj eura napram dolarju se je okrepil od srede leta 2002, še bolj izrazito pa v zadevnem obdobju, kar je pospešilo uvoz na območje eura.

(107)

Vendar uvoz iz LRK zbija cene industrije Skupnosti celo po tečajih z začetka leta 2002. Poleg tega bi moral položaj glede menjalnih tečajev vplivati tudi na uvoz iz tretjih držav, saj je tudi ta večinoma izražen v USD. Dejstvo, da nihanja tečaja niso imela večjega učinka na uvoz iz drugih držav, kaže, da teh ne gre jemati kot glavni vzročni dejavnik za val dampinškega uvoza iz zadevne države.

(108)

Komisija je tako začasno ugotovila, da čeprav je krepitev eura v odnosu na dolar morda pospešila uvoz barijevega karbonata v Evropsko skupnost, ni prekinila vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(109)

Prijavljeno je bilo, da je industrija Skupnosti uvažala barijev karbonat iz LRK in tako prispevala k utrpljeni škodi. Vendar industrija Skupnosti ni kupila nobenega proizvoda iz LRK po letu 2001, pa tudi pred tem letom je uvozila le nepomembne količine (za okoli 1 % svoje lastne proizvodnje). Komisija je zato začasno sklenila, da zadevni izdelek iz LRK, če sploh, ne more biti razlog za materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(110)

Nekateri uporabniki in uvozniki so trdili, da je Skupnost utrpela škodo zaradi konkurence tekoče zmesi barijevega karbonata, suspendiranega z vodo, ki odstrani strupeni prah, ki nastane ob uporabi barijevega karbonata v obliki praška. Zmes proizvajajo podjetja v Skupnosti, tako da uporabijo prah, uvožen iz LRK, ter mu po uvozu dodajo vodo in posebne dodatke.

(111)

Komisija je morala zavrniti ta argument, saj ima industrija Skupnosti znanje za proizvodnjo omenjene tekoče zmesi, vendar je ne promovira, saj meni, da transport vode ni ekonomičen. Zato je, v sodelovanju z drugimi evropskimi podjetji, razvila opremo, specifično za industrijo opeke in keramike, ki omogoča uporabnikom barijevega karbonata, da zmešajo prah z vodo na točki proizvodnje ter s tem tudi odpravijo nastanek strupenega prahu. Tako industrija Skupnosti ponuja proizvod, konkurenčen tekoči zmesi. Ker pa je zmes proizvedena iz barijevega karbonata uvoženega iz Kitajske po dampinških cenah, se jo lahko proda po cenah, ki so nižje od tistih, ki veljajo za prah, proizveden v industriji Skupnosti. To pomeni, da je uvedba omenjene tekoče zmesi lahko prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar ta ne more biti označena kot dodatni dejavnik škode, ker se je povzročila sama z dampinškim uvozom. Je pa res, da bi proizvod industrije Skupnosti, ki je konkurenčen tekoči zmesi, s to lahko tekmoval pod poštenimi pogoji konkurence, če zadevni izdelek ne bi bil uvožen po dampinških cenah.

(112)

Zgoraj opisana analiza je pokazala, da obstaja stvarno povečanje obsega in tržnega deleža za uvoz iz zadevne države zlasti med letom 2002 in obdobjem preiskave, kar je povzročilo resen padec cen in visoko raven zbijanja cen v obdobju preiskave. To povečanje tržnega deleža nizkocenovnih kitajskih uvoženih proizvodov je sovpadlo z opaznim padcem tržne vrednosti industrije Skupnosti, ki je, skupaj s pritiskom k znižanju cen, med drugim povzročilo znatne izgube industriji Skupnosti v zadevnem obdobju. Po drugi strani pa je preiskava drugih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, pokazala, da nobeden izmed njih ne bi mogel imeti opaznega negativnega vpliva ali celo razbiti vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(113)

Na podlagi zgoraj omenjene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj v industriji Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je Komisija začasno ugotovila, da je uvoz iz LRK povzročil materialno škodo v Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(114)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preverila, ali kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu obstajajo tehtni razlogi, zaradi katerih sprejetje ukrepov v tem konkretnem primeru ne bi bilo v interesu Skupnosti. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov oz. tistih, ki zadevajo industrijo Skupnosti, uvoznike in uporabnike zadevnega izdelka.

(115)

Da bi ocenila možen vpliv uvedbe ali neuvedbe ukrepov, je Komisija vse zainteresirane strani zaprosila za podatke. Poslala je vprašalnike industriji Skupnosti, 10 dobaviteljem primarnih surovin, 18 uvoznikom in 38 uporabnikom zadevnega izdelka. Izpolnjene vprašalnike so vrnili proizvajalec iz Skupnosti, en dobavitelj primarnih surovin, pet uvoznikov, šest uporabnikov in eno združenje uporabnikov.

(116)

Industrija Skupnosti ima popolnoma avtomatizirano proizvodno linijo, ki deluje zelo stroškovno učinkovito, kar zadeva nespecificiran material in število zaposlenih na proizvedeno tono. Prav tako je vlagala v zamenjavo in nadaljevala z izvozom.

(117)

Obstaja mnenje, da bo uvedba ukrepov znova vzpostavila pošteno konkurenco na trgu. Če bodo ukrepi sprejeti, bo lahko industrija Skupnosti znova pridobila vsaj del izgubljenega tržnega deleža, kar bo pozitivno vplivalo na njeno donosnost.

(118)

Kot je že zgoraj omenjeno, je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo zaradi dampinškega uvoza s poreklom v zadevni državi. Če ukrepi ne bodo sprejeti, obstaja verjetnost, da se bo položaj v industriji Skupnosti še poslabšal. Učinek zbijanja cen, ki ga povzroča dampinški uvoz, lahko dodatno poslabša položaj industrije Skupnosti, kar bi lahko povzročilo dodatne izgube delovnih mest. Učinek zbijanja cen, ki ga povzroča dampinški uvoz, bi še naprej oviral vsa prizadevanja industrije Skupnosti, zlasti napore za vrnitev na donosno raven. Neuvedba ukrepov bi ogrozila dolgoročno prisotnost omenjene industrije in ni moč izključiti možnosti, da bi moral edini tovrstni proizvajalec v Skupnosti v tem primeru zaradi konkurence dampinškega uvoza zapreti vrata.

(119)

Komisija je prejela en izpolnjen vprašalnik od dobavitelja surovin, ki industriji Skupnosti dobavlja naravni barijev sulfat. Gre za edinega dobavitelja glavnega materiala za proizvodnjo barijevega karbonata na ozemlju Skupnosti.

(120)

Če bodo ukrepi sprejeti in bo industrija Skupnosti ponovno zavzela izgubljeni tržni delež, bo tudi dobavitelj surovine lahko prodal večjo količino svojega proizvoda. Ker pa surovina predstavlja glavni vir prihodkov tega podjetja, bo uvedba ukrepov okrepila finančni položaj dobavitelja surovine.

(121)

Če ukrepi ne bodo sprejeti, se bo prodaja industrije Skupnosti še naprej zmanjševala, posledično pa tudi povpraševanje po surovinah. To bo imelo negativen učinek na donosnost dobavitelja primarnih surovin.

(122)

Komisija je prejela pet izpolnjenih vprašalnikov od uvoznikov, ki pa so vsi nasprotovali uvedbi ukrepov.

(123)

Nekateri izmed zadevnih izdelkov, ki jih iz LRK uvažajo v obliki prahu, se kasneje z dodajanjem vode in dodatkov spremenijo v tekočo zmes. Ker stopnja dobička uvoznikov za prodajo zadevnega izdelka in zmesi na tehtani povprečni osnovi znaša 6,8 %, bodo lahko uvozniki prevzeli del možnega dviga cen, del pa prenesli na stranke. V luči razmeroma nizkih dajatev, predvidenih za podjetja, ki poslujejo v pogojih tržnega gospodarstva, ter dejstva, da so nadomestni viri dostopni brez kakršnih koli dajatev, bodo možni dvigi cen omejeni.

(124)

Ob upoštevanju dejstva, da prodaja zadevnega izdelka in tekoče zmesi zavzema v povprečju okoli 15 % uvoznikovega celotnega prihodka, finančni položaj uvoznikov ne bo resneje ogrožen z uvedbo dajatve.

(125)

Na temelju zgoraj navedenega je Komisija začasno ugotovila, da učinek protidampinških ukrepov najverjetneje ne bo imel materialnih posledic za uvoznike.

(126)

Komisija je od uporabnikov prejela šest izpolnjenih vprašalnikov, od združenja uporabnikov pa enega. V zadevnem obdobju je bil opravljen preiskovalni obisk pri podjetju, ki kupuje največjo količino barijevega karbonata v omenjenem obdobju. Šest sodelujočih uporabnikov predstavlja okoli 9 % celotne porabe barijevega karbonata v Skupnosti v obdobju preiskave. Število osebja v teh podjetjih, ki je neposredno povezano z izdelki, ki uporabljajo barijev karbonat, je bilo okoli 570 ljudi. Vsi sodelujoči uporabniki, razen enega, ki kupuje pri industriji Skupnosti, so se izrekli proti uvedbi protidampinških dajatev, saj se bojijo izgube poceni vira dobave, kar bi lahko ogrozilo njihovo konkurenčnost na trgu napram tekmecem v tretjih državah.

(127)

Uporabniki barijevega karbonata se večinoma ukvarjajo s proizvodnjo stekel televizijskih zaslonov, opek in keramike, keramičnim sektorjem in proizvodnjo ferita. Glede na podatke, vpisane v odgovorih na vprašalnikih ter podane na ustnih zaslišanjih, naj bi se delež barijevega karbonata v celotnih stroških proizvodnje uporabnikov v povprečju gibal pod 8 %.

(128)

Dajatve ne bodo povzročile večjega pomanjkanja konkurence ali pomanjkanja zalog. Namesto tega je moč predvideti, da bo uvoz iz Kitajske ostal dostopen po konkurenčnih cenah, saj so individualne dajatve, ki jih Komisija predlaga za kitajske proizvajalce izvoznike, pod ugotovljenimi nivoji zbijanja cen. Prav tako so brez dajatev dostopni alternativni viri dobave iz ostalih tretjih držav. Dostopni so tudi alternativni viri dobave. Na temelju vsega tega je Komisija ugotovila, da bodo uporabniki tudi v prihodnje lahko kupovali barijev karbonat po konkurenčnih cenah, ter pričakuje, da bo vpliv dajatev na konkurenčnost uporabnikov napram njihovim tekmecem v tretjih državah omejena.

(129)

Podana je bila pripomba, da industrija Skupnosti ne more zadostiti celotnemu povpraševanju po barijevem karbonatu v Skupnosti. V zvezi s tem je treba spomniti, da namen ukrepov ni preprečitev uvoza v Skupnost, ampak zagotovitev, da ta ne bi potekal po škodljivih dampinških cenah. Uvoz iz številnih krajev bo še naprej zadovoljeval pomemben del povpraševanja v Skupnosti. Zato ni pričakovati pomanjkanja zalog.

(130)

Na temelju zgoraj navedenega je Komisija začasno ugotovila, da učinek protidampinških ukrepov najverjetneje ne bo imel materialnih posledic za uporabnike.

(131)

Glede na učinke morebitnih ukrepov na konkurenco v Skupnosti bodo sodelujoči zadevni proizvajalci izvozniki, ob močnih položajih na trgu, verjetno nadaljevali prodajati svoje proizvode, čeprav po nedampinških cenah. Razmeroma nizke dajatve za dva kitajska proizvajalca izvoznika, ki delujeta v pogojih tržnega gospodarstva, bi jima morale omogočiti delovanje pod poštenimi tržnimi pogoji v Skupnosti. Ob upoštevanju celotnega obsega uvedenih ukrepov je verjetno, da bo na trgu Skupnosti ostalo zadostno število glavnih tekmecev, vključno s proizvajalci v zadevni državi, Braziliji, Rusiji in Indiji. Tako bodo uporabniki še naprej imeli možnost izbire med različnimi dobavitelji barijevega karbonata. Po drugi strani bi neuvedba ukrepov ogrozila edinega proizvajalca v Skupnosti. Njegov propad bi močno okrnil konkurenco na trgu Skupnosti.

(132)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih razlogov je Komisija začasno ugotovila, da ni nobenih tehtnih razlogov, zaradi katerih ne bi uvedli protidampinških ukrepov v zadevnem primeru.

(133)

Glede na ugotovitve, ki se nanašajo na damping, škodo, vzročnost in interes Skupnosti, je za preprečitev nadaljnje škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, potrebno uvesti protidampinške ukrepe.

(134)

Za določitev ravni dajatve je bila upoštevana raven ugotovljene stopnje dampinga ter znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(135)

Ker je Skupnost soočena z dampinškim uvozom od leta 1999, dobiček, ki bi ga bilo možno ustvariti po odpravi dampinškega uvoza, temelji na tehtani povprečni profitni marži za podoben izdelek med letoma 1996 in 1998. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je profitna marža od 7,2 % prihodka ustrezen minimum, ki bi ga industrija Skupnosti lahko pričakovala, če ne bi bilo škodljivega dampinškega uvoza. Potreben dvig cen je bil določen na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene, kot je bilo določeno za izračune zbijanja cen, z neškodljivo ceno proizvodov, ki jih industrija Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila pridobljena s prilagoditvijo prodajnih cen industrije Skupnosti z dejansko izgubo, nastalo v obdobju preiskave, ter z dodajanjem zgoraj omenjene profitne marže. Kakršna koli razlika, ki bi nastala iz te primerjave, je bila potem izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(136)

Ker je bila raven odprave škode višja od določene stopnje dampinga, morajo začasni ukrepi temeljiti na slednji.

(137)

V luči zgoraj omenjenega velja, da se, v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, začasni protidampinški ukrepi uvedejo glede na uvoz s poreklom v LRK, na ravni nižje izmed stopenj dampinga in škode, v skladu z manj pomembnim predpisom dajatve. V tem primeru se individualne stopnje dajatve, kot tudi dajatev na ravni države, uskladita z ravnijo ugotovljenih stopenj dampinga.

(138)

Ker je proizvod nadomestljiv, razlike v ceni za različne tipe proizvoda pa niso bistvene, je bilo ugotovljeno, da bi moral biti ukrep v obliki posebnega zneska za tono, da bi s tem zagotovili učinkovitost ukrepov in preprečili kakršno koli absorpcijo ukrepa skozi zmanjševanje izvoznih cen. Ta znesek izhaja iz uporabe stopnje dampinga za izvozne cene, uporabljene pri izračunu dampinga v obdobju preiskave.

(139)

Tarife protidampinških dajatev za posamezno podjetje, določene s to uredbo, so bile določene na podlagi ugotovitev preiskave. Zato odražajo položaj, kakršen je bil med preiskavo glede na omenjena podjetja. Te tarife dajatev (v nasprotju z dajatvami za vso državo, ki se uporabljajo za „vsa ostala podjetja“) se tako uporabljajo izključno za uvoz proizvodov s poreklom v zadevni državi, ki so jih proizvedla ta podjetja in s tem omenjene določene pravne osebe. Uvoženi proizvodi, ki jih je proizvedlo katero koli drugo podjetje, ki ni bilo posebej omenjeno v operativnem delu te uredbe, z imenom in naslovom, vključno z osebami, povezanimi s tistimi, ki so posebej omenjene, ne morejo uživati ugodnosti teh tarif, temveč bo zanje treba plačati dajatve, ki se uporabljajo za „vsa ostala podjetja“.

(140)

Katera koli zahteva za uporabo protidampinških dajatvenih tarif za posamezna podjetja (ki sledi npr. iz spremembe imena pravne osebe ali ustanovitve nove proizvodnje ali prodaje) mora biti naslovljena na Komisijo (3), s priloženimi vsemi pomembnimi podatki, zlasti če se nanašajo na spremembo dejavnosti podjetja, proizvodnjo, domače ali izvozne cene, povezane npr. s spremembo imena ali spremembo proizvodnje in prodaje. Komisija bo, če bo potrebno, po posvetu s Svetovalnim odborom, uredbo spremenila z dodajanjem na seznam podjetij, ki bodo imela koristi od individualnih dajatev.

(141)

Zadevni izdelek je nadomestljiv, kot je pojasnjeno zgoraj, in ne zaščiten, razlika med individualnimi tarifami dajatev je znatna, obstaja tudi večje število izvoznikov. Vsi omenjeni elementi lahko pospešijo poskuse za preusmeritev izvoznih tokov skozi tradicionalno izvoznikovo korist od najnižjih dajatvenih tarif.

(142)

Posledično, če se bo izvoz kakega izmed podjetij, ki uživajo nižje individualne dajatve, povečal za več kot 30 %, bodo zadevni individualni ukrepi najverjetneje veljali za nezadostne pri preprečevanju škodljivega dampinga, posledično pa bo lahko sprožena notranja revizija za korektno zagotovitev ukrepov v njihovi obliki ali na njihovi ravni.

(143)

V interesu brezhibne administracije je treba določiti obdobje, v katerem zainteresirane strani, ki se predstavijo v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, pisno objavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Treba je še pojasniti, da so ugotovitve, ki se nanašajo na uveljavitev ukrepov, sprejetih za izvajanje te uredbe, začasne in jih lahko Komisija za potrebe katerega koli ukrepa znova preuči –

Evropska komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direkcija B

B-1049 Bruselj.