1.   Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljnjem besedilu: institucije) v vsakem proračunskem postopku in pri izvrševanju proračuna za navedeno leto spoštujejo letne zgornje meje odhodkov iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: zgornje meje večletnega finančnega okvira).

Posebna zgornja meja za razdelek 3 iz Priloge I se določi brez poseganja v prožnost med obema stebroma skupne kmetijske politike (SKP). Prilagojena zgornja meja, ki se uporabi za steber I SKP po opravljenih prenosih med Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in neposrednimi plačili, se določi v ustreznem pravnem aktu, večletni finančni okvir pa se ustrezno prilagodi v skladu s predvideno tehnično prilagoditvijo iz člena 4 te uredbe.

2.   Kadar je treba uporabiti sredstva iz posebnih instrumentov iz členov 8, 9, 10 in 12, se odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil vključijo v proračun nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

Kadar je treba uporabiti sredstva iz enotnega instrumenta za rezervo iz člena 11, se odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil vključijo v proračun nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za dano leto.

3.   Kadar je treba uporabiti jamstvo za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom 220(1) Finančne uredbe, se potrebni znesek uporabi nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

1.   V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) niso tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla zgornjo mejo lastnih sredstev, določeno v veljavnem sklepu Sveta o virih lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).

2.   Po potrebi se zgornje meje večletnega finančnega okvira znižajo, da se zagotovi spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev, določene v sklepu o virih lastnih sredstev.

1.   Komisija vsako leto pred začetkom proračunskega postopka za leto n+1 opravi naslednje tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira:

2.   Komisija izvede tehnične prilagoditve iz odstavka 1 na podlagi fiksnega deflatorja v višini 2 % na leto.

3.   Komisija sporoči rezultate tehničnih prilagoditev iz odstavka 1 ter gospodarske napovedi, na katerih temeljijo, Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Brez poseganja v člena 6 in 7 dodatne tehnične prilagoditve za zadevno leto, bodisi med zadevnim letom bodisi kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoče.

1.   Znesek, enak prihodkom od kazni, ki so jih institucije Unije naložile na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (3) in (ES) št. 139/2004 (4), ki se v skladu s členom 107 Finančne uredbe knjiži v proračun za leto n–1, po odbitku zneska za leto n–1 iz člena 141(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (5), je na voljo za dodatna sredstva za:

Skupni znesek dodatnih sredstev za obdobje 2022–2027 za odobritve za prevzem obveznosti oziroma odobritve plačil znaša 11 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). Za vsako leto v obdobju 2022–2026 letni znesek dodatnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil znaša vsaj 1 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018) in ne presega 2 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

Skupni znesek dodatnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti za programe v obdobju 2022–2027 je določen v stolpcu „Skupna dodatna sredstva za odobritve za prevzem obveznosti v skladu s členom 5“ v razpredelnici iz Priloge II.

2.   Zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti iz ustreznih razdelkov za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027, se prilagodijo navzgor z zneski, ki ustrezajo dodatnim sredstvom iz odstavka 1, in sicer v skladu z odstotki, določenimi za navedene postavke v stolpcu „Razdelitveni ključ“ v razpredelnici iz Priloge II. Zgornja meja odobritev plačil za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027, se samodejno prilagodi navzgor z zneski, ki ustrezajo dodatnim sredstvom iz odstavka 1.

1.   Če se v okviru ukrepov, povezanih z dobrim gospodarskim upravljanjem ali z ukrepi, sprejetimi na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnemu režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, v skladu z ustreznim temeljnim aktom začasno ustavljene proračunske obveznosti v zvezi s sredstvi Unije sprostijo, se zneski, ki ustrezajo začasno ustavljenim obveznostim, prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo.

2.   Komisija sporoči rezultat morebitnih prilagoditev na podlagi odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Začasno ustavljenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v splošni proračun Unije po letu n+2.

1.   Če se po 1. januarju 2021 sprejmejo nova pravila ali programi na podlagi deljenega upravljanja za strukturna sklada, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizumov v okviru Sklada za celovito upravljanje zunanjih meja se zneski, ki ustrezajo neporabljenim dodeljenim sredstvom v letu 2021, v enakih deležih prenesejo v vsako posamezno leto od 2022 do 2025, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo.

2.   Komisija sporoči rezultat morebitnih prilagoditev na podlagi odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu.

1.   Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, ne presega najvišjega letnega zneska 186 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

2.   Odobritve za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

1.   Z rezervo za solidarnost in nujno pomoč se lahko financirajo:

2.   Rezerva za solidarnost in nujno pomoč ne presega najvišjega letnega zneska 1 200 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). Vsi deli letnega zneska, ki se ne porabijo v letu n, se lahko porabijo do leta n+1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Vsi deli letnega zneska iz leta n, ki se ne porabijo v letu n+1, zapadejo.

3.   Odobritve za rezervo za solidarnost in nujno pomoč so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

4.   Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska iz odstavka 2 za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko uporabijo naslednji največji odstotki skupnega zneska, ki je na voljo do 1. septembra vsakega leta:

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko preostali del razpoložljivega zneska od 1. septembra vsakega leta porabi za kakršno koli pomoč iz drugega pododstavka za kritje potreb, ki se pojavijo do konca navedenega leta.

5.   V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki so na voljo v rezervi za solidarnost in nujno pomoč, ne zadostujejo za kritje zneskov, ki so po oceni potrebni za pomoč iz točke (a) odstavka 1 v letu nastanka nesreče, kot je opredeljena v navedeni točki, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz letnih zneskov, ki so na razpolago za rezervo za solidarnost in nujno pomoč v naslednjem letu, in sicer največ do zneska 400 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

1.   Rezerva za prilagoditev na brexit zagotavlja pomoč pri soočanju z nepredvidenimi in negativnimi posledicami v državah članicah in sektorjih, ki jih je izstop Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo najbolj prizadel, ob upoštevanju in v skladu s pogoji, določenimi v ustreznem instrumentu.

2.   Rezerva za prilagoditev na brexit ne presega zneska 5 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

3.   Odobritve za rezervo za prilagoditev na brexit so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

1.   Enotni instrument za rezervo zajema:

Zneski se lahko uporabijo na podlagi točke (c) prvega pododstavka le, če so zneski, ki so na voljo na podlagi točk (a) in (b) navedenega pododstavka, kot je ustrezno, nezadostni in v vsakem primeru kot zadnja možnost za odziv na nepredvidene okoliščine.

Če se uporabi točka (c) prvega pododstavka, se skupni zneski zgornjih mej večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za tekoče proračunsko leto in prihodnja proračunska leta ne presežejo. Zneski, izravnani v skladu z navedeno točko, se zato ne uporabijo nadalje v okviru večletnega finančnega okvira.

2.   Z uporabo enotnega instrumenta za rezervo na podlagi točk (a) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 se v nobenem letu ne preseže skupni znesek:

Uporaba enotnega instrumenta za rezervo v katerem koli danem letu je skladna z zgornjimi mejami lastnih sredstev, določenimi v sklepu o virih lastnih sredstev.

3.   Letne prilagoditve iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 za obdobje 2025–2027 v primerjavi s prvotnimi zgornjimi mejami plačil za zadevna leta ne presegajo naslednjih najvišjih zneskov (v cenah iz leta 2018):

Zneski iz drugega pododstavka člena 5(2) so dodani najvišjim zneskom iz prvega pododstavka tega odstavka.

Vse prilagoditve navzgor se v celoti izravnajo z ustreznim znižanjem zgornje meje plačil za leto n–1.

4.   Evropski parlament in Svet lahko uporabita zneske iz točk (a) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU, da se omogoči financiranje odhodkov, ki jih ni bilo mogoče financirati v okviru ustreznih razpoložljivih zgornjih mej večletnega finančnega okvira v določenem letu.

Prilagoditev navzgor iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena od leta 2022 naprej izvaja Komisija, in sicer v okviru tehnične prilagoditve iz člena 4.

1.   Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje v danem proračunskem letu posebnih nepredvidenih odhodkov v odobritvah za prevzem obveznosti in ustreznih odobritvah plačil, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov. Zgornja meja letnega zneska, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, je 915 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

2.   Neporabljeni del letnega zneska instrumenta prilagodljivosti se lahko porabi do leta n+2. Najprej se porabijo vsi deli letnega zneska iz prejšnjih let, od najstarejšega dalje. Vsi deli letnega zneska iz leta n, ki se ne porabijo do leta n+2, zapadejo.

1.   Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 14 do 17 se lahko v nepredvidenih okoliščinah večletni finančni okvir revidira ob upoštevanju zgornje meje lastnih sredstev, določene v sklepu o virih lastnih sredstev.

2.   Praviloma se vsak predlog za revizijo večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 predloži in sprejme pred začetkom proračunskega postopka za zadevno leto ali za prvo od zadevnih let.

3.   Pri vsakem predlogu revizije večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se preučijo možnosti za prerazporeditev odhodkov med programi, ki jih zajema razdelek, na katerega se nanaša revizija, pri čemer se zlasti upoštevajo vsakršna pričakovanja, da se odobritve ne bodo porabile v celoti.

4.   Pri vsaki reviziji večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se upoštevajo možnosti za izravnavo zvišanja zgornje meje enega razdelka z znižanjem zgornje meje drugega razdelka.

5.   Pri vsaki reviziji večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se ohrani ustrezno razmerje med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil.

1.   V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za obsežne projekte na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program na razpolago največ 13 202 milijona EUR (v cenah iz leta 2018).

2.   V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za projekt mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) na razpolago največ 5 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

1.   Institucije sprejmejo ukrepe za lažji potek letnega proračunskega postopka.

2.   Institucije sodelujejo v dobri veri med celotnim postopkom, da bi uskladile svoja stališča. Institucije na vseh stopnjah postopka sodelujejo prek ustreznih medinstitucionalnih stikov, da bi spremljale napredovanje dela in analizirale stopnjo zbliževanja.

3.   Institucije zagotovijo čim večjo usklajenost svojih časovnih razporedov dela, da se omogoči konvergentna in usklajena izvedba postopkov, ki bi privedla h končnemu sprejetju splošnega proračuna Unije.

4.   Na vseh stopnjah postopka se lahko med predstavniki z različnih hierarhičnih ravni, odvisno od narave pričakovanih razprav, skličejo trialogi. Vsaka institucija v skladu s svojim poslovnikom določi svoje udeležence za vsak sestanek in svoj mandat za pogajanja ter druge institucije pravočasno obvesti o podrobnostih sestankov.